september 2017
Občina
številka 7
Tisoč let župnije v Šentvidu pri Stični
V nedeljo, 10. septembra, je v Šentvidu pri Stični potekalo slovesno praznovanje 1000-letnice župnije. Praznično sveto mašo je daroval kardinal dr. Franc Rode, ki je v mašni pridigi poudaril pomen 1000-letne tradicije verskega življenja v Šentvidu pri Stični in na celotnem območju, ki ga je nekdaj obsežna pražupnija obsegala. Župnija je ob jubileju izdala tudi obsežno monografijo in pripravila priložnostno razstavo. Šentviška župnija spada med najstarejše župnije na Slovenskem in je ena izmed pražupnij, ki so se izoblikovale na slovenskem prostoru v 10. in 11. stoletju. Ozemlje pražupnij je bilo primerljivo s t. i. kronskim ozemljem, ki ga je podeljeval cesar posameznim vladarjem. Darovnica, s katero je cesar Henrik II. podelil savinjskemu grofu Viljemu II. ozemlje med Savo in Mirno leta 1016, pomeni, da je tega leta pražupnija v Šentvidu pri Stični že obstajala. Od 14. stoletja dalje je žu-
pnija delovala v tesni povezanosti s stiškim samostanom, v 18. stoletju pa je prešla pod ljubljansko škofijo, kot je še danes. Hvaležnost za dar vere in ponos na krščanske vrednote prednikov je bilo tudi osrednje sporočilo slovesnega bogoslužja, ki ga je ob navzočnosti stiškega opata Janeza Novaka, domačega župnika Izidorja Grošlja, dekana Janeza Šketa ter številnih duhovnikov iz bližnje in daljne okolice, vodil kardinal dr. Franc Rode. Slednji je v mašni pridigi izpostavil hvaležnost vsem, ki so v župniji skozi s stoletja ohranjali vero in jo posedovali prihodnjim rodovom. »Zahvala gorečim dušnim pastirjem, stiškim menihom, sestram redovnicam, zlasti pa očetom in materam, ki so podajali plamenico vere svojim otrokom iz roda v rod«. Kot je še povedal kardinal Rode, tudi v šentviški župniji statistično narašča delež neverujočih, kar odseva splošno slovensko stanje, tisto po čemer pa šentviška
Župnik Izidor Grošelj ob praznovanju šentviškega tisočletja
Ko sem pred dvema letoma prišel v Šentvid, je pogovor večkrat nanesel na to, da ima naša župnija dolgo in bogato zgodovino; da je prafara. Vedeli smo, da je starejša od bližnje Stične, kaj več pa ne. Ob lanskem blagoslovu novega župnijskega doma pa smo naleteli na letnico 1016, na katero nas je opozoril zgodovinar dr. Metod Benedik. Tako se je porodila ideja o praznovanju tisočletnice in stekle so priprave. Pod vodstvom mag. Dušana Štepca in Mateja Šteha smo oblikovali uredniški odbor, ki je skupaj s sodelavci pripravil znanstveno monografijo Šentviško tisočletje. V njej je iz različnih zornih kotov predstavljena naša prafara skozi zgodovino. S fatimsko pobožnostjo prvih petih sobot smo se duhovno pripravljali na praznovanje. V preteklih letih je naša župnija doživela precej preizkušenj, zdaj pa se je tudi zaradi praznovanja in priprav zelo povezala. Pred cerkvijo smo postavili ogromen mlaj, ki je vernike od blizu in daleč že med tednom vabil na slovesnost. Gospod kardinal Franc Rode, ki je daroval slovesno sveto mašo, nam je ob čestitkah položil na srce, naj iz globokih krščanskih korenin črpamo vero in pogum za naprej. V pripravah in nedeljskem slavju je sodelovalo ogromno ljudi – gasilci, ZŠAM, ŽPS, animatorji, Karitas, pritrkovalci … Slovesnost je povzdignilo ubrano petje šentviških pevcev, skupaj z instrumentalisti glasbene šole Grosuplje. Pika na i pa je bilo druženje na župnijskem dvorišču. Polna šentviška cerkev in resnična povezanost, ki se čuti v župniji, pa dokazujeta, da je župnija Šentvid pri Stični živa Cerkev, kar me še posebej navdaja s hvaležnostjo in veseljem.
župnija izstopa, so številni in kvalitetni duhovniški poklici v zadnjih desetletjih. Ob tej priložnosti se je kardinal spomnil dveh duhovnikov, šentviških rojakov, ki sta ravno v letošnjem letu umrla, Milana Grdena in Janeza Novaka. Pri darovanju so župljani poleg kruha in vina na oltar položili tudi knjigo – monografijo Šentviško tisočletje, kot zahvalo za opravljeno delo in prošnjo za ohranitev vere in vrednot. Ob zaključku svete maše se je župnijsko občestvo zahvalilo kardinalu za njegov prihod v Šentvid pri Stični in podporo, ki jo je s svojo navzočnostjo in sveto mašo naklonil župniji. Zahvalo so izrekli tudi županu Dušanu Strnadu, ki se je ob tej priložnosti tudi sam zahvalil za dobro sodelovanje z župnijo. Zlasti pri različnih skupnih projektih, ki se izvajajo na območju štirih krajevnih skupnosti, ki sestavljajo župnijo. »1000 let predstavlja številne generacije ljudi, ki so se trudili, da bi bilo v tem kraju lepše in bi imeli dobre pogoje za delo, življenje in molitev. Naša dolžnost je, da skrbimo za ohranjanje tega, kar so ustvarili naši predniki in da tudi sami dodamo svoj delež k slovenski in narodovi zgodovini«, je med drugim po-
vedal župan Strnad. Ob jubileju je župniji podelil spominski kovanec Prijetno domače. Župnija je ob tej priložnosti izrekla zahvalo tudi domačemu župniku Grošlju, ki je prišel v župnijo pred dvema letoma in je v tem času skupaj z župljani uspešno dokončal gradnjo novega župnijskega doma, z vso vnemo pa je vodil tudi priprave na slovesno praznovanje tisočletnice župnije. Iz rok župnika Grošlja pa je nadškofijsko priznanje za dolgoletno skrb in delo v župniji prejel ključar župnijske cerkve svetega Vida, Jože Kastelic. Ob sklepu so navzoči lahko prisluhnili orisu tisočletne zgodovine župnije, kardinal Rode pa je blagoslovil spominsko ploščo, ki bo spo-
5
Jože Kastelic je ob jubileju župnije prejel nadškofijsko priznanje za ključarja minjala na praznovanje tisočletnice župnije. Slovesno sveto mašo so s svojim petjem obogatili pevci domačih cerkvenih zborov pod vodstvom Tanje Tomažič Kastelic in Roberta Markoviča in ob spremljavi Komornega orkestra Glasbene šole Grosuplje.
Zgodovina župnije tudi v sliki in besedi Slovesno praznovanje se je začelo že v soboto zvečer s predstavitvijo monografije Šentviško tisočletje, ki jo je župnija izdala ob letošnjem častitljivem jubileju. Obsežna monografija obsega prispevke sedemnajstih avtorjev, tako strokovnjakov kot domačinov, ki so predstavili 1000-letno obdobje delovanja župnije, današnji duhovni utrip kraja in nekatere druge zanimivosti, kot so cerkveni zvonovi, orgle, stari mašni plašči in obsežna sakralna dediščina na ozemlju župnije. Po besedah urednikov, mag. Dušana Štepca
in Mateja Šteha je Šentvid pri Stični s tem dobil prvo tovrstno strokovno literaturo, ki pa ponuja možnosti za nadaljnje raziskovanje zgodovine kraja, še posebej, ker vsebuje tudi prispevek o bibliografiji Šentvida.
Župnik Izidor Grošelj se je zahvalil uredniškemu odboru, ter ostalim sodelavcem, ki so v pičlih šestih mesecih z obilo požrtvovalnosti, raziskovalnega dela in pisanja, uresničili zastavljeni načrt – izdati knji-
go, ki bo tudi zanamcem dala dovolj motivacije, temeljev in zagona za spoštovanje in nadaljnje raziskovanje naše zgodovine. Večer, posvečen spominom in zgodbam preteklosti, se je v povsem napolnjeni dvorani župnijskega doma prepletal s kulturnim programom, ki so ga pripravili Folklorna skupina Vidovo, pod mentorstvom Nataše Hribar in Vokalna skupina Šentviški slavčki pod vodstvom Tanje Tomažič Kastelic. Za sklep prazničnega večera je poskrbela Jelka Rojec, ki je skupaj s sodelavci postavila razstavo na temo tisočletne zgodovine šentviške župnije. Ogled razstave je možen v času nedeljskih maš, prav tako pa je še možen tudi nakup monografije. Matej Šteh