30
Kultura
september 2014
številka 7
Slovenska pesem in ples sta odmevala po Makedoniji Odrasla in veteranska folklorna skupina Vidovo se je 4. julija podala na še en festival plesa ter izmenjave kulturne dediščine, in sicer v Makedonijo. S svojim plesom smo razveseljevali domačine in tuje goste, obračali glave v svojih kostumih in tudi sami občudovali različno evropsko kulturo, noše in pesmi. V Skopje, glavno mesto Makedonije smo prispeli po približno petnajstih urah vožnje z avtobusom. Navajeni dolgih poti iz prejšnjih let smo dobro vedeli kako zapolniti čas. Brez harmonike in petja seveda tudi na avtobusu ni šlo. Lačni po urah potovanja skozi Slovenijo in Hrvaško smo se ustavili v Srbiji na odličnih čevapčičih in nadaljevali svojo pot. Pričakala sta nas vodiča Ana in Nikola, ki sta z nami ostala vse do konca festivala v Skopju. V le nekaj dneh smo si ogledali center Skopja, hišo posvečeno materi Tereziji, najstarejšo ohranjeno krščansko cerkev in tako veliko tržnico, da človek hitro zaide in ne najde poti ven. Na našo željo so nas z gondolo odpeljali tudi na bližnji hrib, ki ga krasi ogromen križ (visok 67 m, širok 43 m) viden daleč naokoli, ponoči pa ga razsvetljuje na tisoče lučk. V vodnem parku smo preživeli skoraj cel dan in tudi tam ni manjkalo zabave. Ves čas nas je spremljalo tudi vroče sonce, na katerem smo vsi pridobili nov odtenek kože. Privoščili smo si tudi kakšno pivo oziroma raje dve, saj so bile cene izjemno nizke. V večernem času smo si odrasla skupina kot že mnogokrat prej nadeli naše kostume in ponosno zakorakali na odre v različnih krajih. Naši plesni koraki v razkošnih dolenjskih in gorenjskih nošah so izvabljali nasmehe in bučne aplavze, glas harmonike pa je v mnogih domačinih, kot so nam to sami povedali, prebudil spomine, ko so v nekdanji državi Jugoslaviji še služili vojsko v Sloveniji. Na odru smo lahko opazovali tudi skupine iz Češke, Slovaške, Bolgarije in seveda domačo makedonsko skupino. Tudi v zaodrju smo občudovali in včasih ogovorili drug drugega, čeprav nismo govorili
Mojci v slovo! Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante)
istega jezika. Fotografirali smo se na vsakem koraku, vendar je bil najlepši občutek, ko so do nas v želji po fotografiji sramežljivo prikorakali otroci. ''A je to naše gore list?'' je nekdo iz skupine vprašal, ko nas je ogovoril potomec Slovenke in nas naslednji dan kot pravi Slovenec peljal v vinsko klet, kjer smo poskusili tamkajšnje vi no. Iz Skopja smo se odpravili še na Ohrid, znan po Ohridskem jezeru in vsi smo se veselili skoka v vodo, vendar pa je bilo jezero premrzlo. Z vodičem smo odšli na ogled prelepega mesta in končali na hribu, s katerega smo imeli presunljiv pogled na mesto in jezero, katerega velikost nas je večkrat zmedla in se nam je zdelo, da smo na morju. Pozno popoldne je bil spet čas frizur, likanja spodnjih kril in oblačenja v noše. Tokrat so se nam pridružili tudi veterani, ki jih je čakal njihov prvi nastop na festivalu. V povorki smo s plesom in glasbo privabili domačine kot tudi turiste na ogled večernega koncerta. Vsi smo bili še posebej nemirni, saj je bil to zadnji nastop hkrati pa tudi prvi v Ohridu, zato smo želeli pustiti velik pečat. Nedvomno nam je to uspelo in nagrajeni smo bili z ogromnim aplavzom publike. Velika čast je bilo videti tudi makedonsko folklorno skupino iz daljne Avstralije, katere člani so potomci Makedoncev. Na ta
način smo iz prve roke videli, kako se s ponosom ohranja kulturna dediščina tudi po svetu. Po končanem nastopu ni bilo veliko časa za spoznavanje večernega utripa mesta, saj je bilo treba spakirati kovčke. Zjutraj nas je namreč čakala dolga pot do doma. Festival nam bo vsem ostal v lepem spominu, kljub tragediji, ki se je pripetila na koncu našega obiska. Na žalost nas je daleč stran od domovine in družine za vedno zapustila naša Mojca, članica veteranske skupine. Ni se bilo lahko vrniti domov, a vedeli smo, da je preživela z nami lep teden poln veselja ter novih spoznanj in bila je srečna. Upamo, da je bilo to v tolažbo družini, ki ji ponovno izrekamo sožalje. Folklorna skupina Vidovo pa se je letos podala na še en festival in sicer kar čez ocean v Brazilijo. Nedvomno so tudi tam doživeli in spoznali marsikaj in s plesom spet izvabljali aplavze in nasmehe. Morda se domačini niso mogli upreti in bodo tudi sami zaplesali ob zvoku harmonike. Kdo ve, ali je tudi tja zaneslo kakšnega Slovenca in je lahko tam videl košček svoje domovine. Ker je tujina zvabila tudi mene, se na žalost sama nisem podala tja, vendar želim skupini nepozabno potovanje in da sta slovenska pesem in ples razveseljevala tudi v daljni Braziliji. Natalija Šeme
Veliko je lepih spominov, veliko prelepih trenutkov druženja v pesmi, plesu in igri je za nami. Prav zato še ne dojemamo tvojega nenadnega odhoda. Kot članica folklorne in gledališke skupine si vedno dobre volje in z velikim zadovoljstvom delovala v našem društvu. Velikokrat si izrazila, koliko ti to pomeni in da želiš vztrajati, še zlasti pri folklornem plesu. Bila si vestna in prizadevna s posebnim odnosom do mladih članov, ki so te imeli neizmerno radi. V tvoji bližini smo se preprosto dobro počutili vsi, mladi in malo manj mladi. Tvoj optimizem, dobra volja in pogum so bili nalezljivi in to bomo najbolj pogrešali. Odšla si nepričakovano, vse do konca vesela, srečna, nasmejana, kot sonce. Ostali smo nemi, strti, a ponosni, da smo bili tvoji prijatelji. Prijatelji iz KD Vidovo
KD Vidovo vabi ZAČENJA SE NOVA SEZONA IN KULTURNO DRUŠTVO VIDOVO VABI V SVOJO SREDINO NOVE ČLANE, PEVKE, PEVCE, IGRALCE IN PLESALCE. PRIDRUŽITE SE NAM.
INFORMACIJE: 031 239 383.
18. POHOD PO LAVRIČEVI POTI, nedelja 19. oktobra 2014
Prijave od 7. do 10. ure pri Gostilni Jankl v Šentvidu pri Stični. Na Gradišču cilj ter razstava buč in jesenskih pridelkov.
Folklorna skupina Stična v Romuniji Po štirih letih smo se člani folklorne skupine Stična spet odpravili v Romunijo, tokrat na mednarodni folklorni festival v mesto Buzau (jugovzhod Romunije). Na več kot 1300 km dolgo pot smo se z avtobusom odpravili v četrtek popoldan. Čeprav smo mislili, da se bomo vsaj do Romunije peljali po avtocesti, smo se morali že na Štajerskem premikati bolj po polžje, tako da so bili naši nadaljnji postanki zelo kratki, da smo sploh pravočasno prispeli na festival. Takoj ko smo prišli do hotela, kjer smo bili nastanjeni, smo se hitro oblekli v folklorne kostume. In že smo se še z ostalimi skupinami iz Bolgarije, Francije, Grčije, Makedonije, Srbije, Ukrajine in z domačo folklorno skupino sprehajali v povorki. Zbrali smo se v parku Crang, kjer smo zapeli himno in zaplesali dolenjske plese. Fantje so publiko navdušili s klobučkovim plesom. Po naporni vožnji in nastopu smo že komaj čakali na večerjo v našem hotelu, nato pa smo se v jedilnici družili s francosko skupino.
V soboto smo se odpeljali izven mesta do vulkanov Noroisi (v prevodu blatni vulkani). To niso vulkani, kot smo jih vsi pričakovali, niso veliki in niso nas nič prestrašili z bruhanjem lave. Blatni vulkani nastanejo zaradi plinov, ki nastajajo trideset kilometrov pod površjem. Plini gredo skozi plast ilovice in nato skozi podtalno vodo in tako potisnejo ilovico in vodo na površje, nastajajo pa majhna področja, ki spominjajo na obliko vulkanov. Po kosilu v mestu smo se pripravili na nastop v Crang parku. Predstavili smo se s prekmurskimi in belokranjskimi plesi, ki tudi niso pustili gledalcev ravnodušnih. V nedeljo smo se z romunskim avtobusom Golden dragon (z večkrat počenim sprednjim steklom) odpeljali v hribe do kraja Manzalesti. Romunski šofer nas je šokiral s hitro vožnjo in svojimi sposobnostmi manevriranja med avtomobili in množico ljudi. Na lepem prizorišču na prostem smo prikazali dolenjske plese, potem pa so nas povabili na dobrote z žara in
pivo. Po ogledu stojnic in nakupu nekaj spominkov je sledila še nora vožnja nazaj v dolino do hotela. Če avtobus ni mogel mimo avtomobilov, parkiranih ob cesti, so na pomoč priskočili kar naši folklorniki in premaknili avtomobile, da smo se lahko peljali naprej. Komaj smo v hotelu legli na postelje, da bi se malo odpočili, že smo se začeli preoblačiti. Še zadnjič smo se v prekmurskih nošah sprehodili po ulicah mesta in na zaključni prireditvi zaplesali še nekaj atraktivnih plesov. Ob polnoči smo skupaj z ostalimi skupinami dočakali večerjo. Tudi tokrat na krožniku ni manjkal pečen piščanec. Nazdravili smo na uspešno izpeljane nastope in lepo organiziran festival. V ponedeljek smo vstali že zelo zgodaj, da smo pospravili vse kostume, po zajtrku pa se odpravili proti Bukarešti. Po glavnem mestu Romunije nas je vodil naš Leon. Ogledali smo si nekaj zanimivih delov mesta, se po jezeru vozili s kanuji in v parku zapravljali zadnje romunske leve. Vsi sku-
paj smo se slikali še pred Palačo parlamenta (Palatul Parlamentului), ki je zrasla v obdobju totalitarne vladavine Nicolae Ceausesca in je s svojimi 350.000 m² druga največja zgradba na svetu, prekaša jo le Pentagon. Proti večeru smo zopet sedli na av-
VABIMO NOVE ČLANE!
tobus in po 21 urah srečno prispeli domov. Spet smo se imeli lepo in se pet dni smejali kjerkoli in kadarkoli, saj je v družbi članov Folklorne skupine Stična vedno zabavno. Neža Mikelj, FS Stična
Če želiš koristno preživeti nekaj svojega prostega časa v super družbi, te vabimo, da se septembra pridružiš FS Stična, ki vadi in se uči novih plesnih korakov vsak torek ob 20. uri v Kulturnem domu Stična. Več informacij dobiš na Facebookovi strani KD Stična in info@kd-sticna.si. S seboj ti ni treba pripeljati soplesalke/soplesalca.