4
KLASJE | Ivančna Gorica,
Obcina ˇ
maj 2011
Spoštovani občanke in občani! V naši občini živi že 16.000 ljudi, saj je občina prijetna za bivanje in so posledično demografski trendi ugodni. Tako priselitveni prirast kot tudi naravni prirast sta nad povprečjem Republike Slovenije. Občina je tako skupaj z ljudmi, ki jo naseljujejo, prerastla okvirje prvotne vizije, ki je vsebovala predvsem načrte razvoj potrebne infrastrukture za življenje in delovanje. Čeprav je še potrebno razvijati in dograjevati, vodovod, kanalizacijo, ceste, razsvetljavo, objekte družbenega pomena, ... pa je potrebno razmišljati tudi o nadgradnji in ciljih, ki jih želimo doseči v prihodnosti. Veliko nas je in med seboj smo različni, tako po starosti, spolu, socialnemu stanu, politični pripadnosti. Imamo različne interese in cilje, nekaj pa nam je skupnega. IMAMO SKUPNO PRIHODNOST. V ta namen želiva sprejeti strategijo
razvoja občine s širšim družbenim konsenzom. Verjameva, da smo sposobni preseči kakršnekoli delitve pri določanju smernic za prihodnost in v ta namen želiva vključiti v pripravo strategije vse, ki lahko in želijo tvorno prispevati. V mesecu maju tako potekajo delavnice, na katere vabimo predstavnike različnih inštitucij, društev, podjetij in tudi političnih strank. Delavnice potekajo pod vodstvom izkušenih moderatorjev z ustreznimi referencami. Poleg delavnic bo širša javnost vključena tudi z anketiranjem preko občinskega glasila in spletne strani občine Ivančna Gorica. Zavedamo se, da nismo osamljen, samozadosten otok in da imajo na naše cilje vpliv odločitve, sprejete v širšem okolju, bodisi na nivoju sosednjih občin ali regije bodisi na nivoju države in Evropske unije. Tako smo se povezali s partnerjem, ki ima izkušnje pri pripravi strategij, skladno s smernicami nadre-
jenih razvojnih politik tako, da bo dokument tudi dobra podlaga za črpanje nepovratnih sredstev različnih skladov EU. Poleg vizije, poslanstva in strateških ciljev pa je namen tudi oblikovanje izvedbenih ciljev s pripadajočimi projekti, izvedljivimi v mandatu 2010–2014. Pri pripravi strategije razvoja občine Ivančna Gorica stremimo k uporabnemu izdelku, ki ne končal v kakšnem predalu, ampak se bo skozi letne proračune tudi realiziral in temu primerno tudi korigiral. Verjameva, da z vključitvijo širše javnosti in različnih političnih opcij ustvarjamo skupno vodilo za prihodnost ne glede na to, kdo bo imel dolžnost in privilegij upravljati občino. Mnenja sva, da moramo preseči različne delitve in v sodelovanju razvijati dobre ideje ne glede na predlagatelja. Dušan Strnad, župan Tomaž Smole, podžupan
Aktivni v pripravi lokalnega razvojnega programa V aprilu je Občina Ivančna Gorica v sodelovanju s Centrom za razvoj Litija pričela s pripravo svojega lokalnega razvojnega programa, ki bo začrtal razvojne usmeritve občine za prihodnje sedemletno obdobje, torej do leta 2018. Lokalni razvojni program je temeljni programski in izvedbeni dokument na lokalni ravni. Njegov dolgoročni cilj je doseganje skladnega razvoja celotne občine za zagotavljanje kakovosti življenja njenih prebivalcev na vseh področjih: družbeno področje, gospodarstvo ter okolje, prostor in infrastruktura.
Starostnikom prijazna občina in medgeneracijsko sožitje Skladno z obljubami in dogovorom na občinskem svetu je Občina Ivančna Gorica pristopila k iskanju najboljše rešitve za vprašanja, povezana s staranjem prebivalstva in tudi širše. V zadnjem času je namreč problem staranja zelo izpostavljen. V zvezi s tem je Svet Evrope 2005 izdal Zeleno knjigo o demografskih težavah in nalogah z naslovom Odziv na demografske spremembe: Nova solidarnost med generacijami. Slovenija se je 2006 odzvala z Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva. Iz teh dokumentov izhaja, da je potrebno problematiko obravnavati širše in tudi, da je dom ostarelih samo del rešitve, skrajna možnost. Pri iskanju odgovorov smo se srečali tudi z Inštitutom Antona Trstenjaka, ki je tudi nacionalni koordinator Slovenske mreže starosti prijaznih mest in občin. Predvsem pa je zelo dejaven na področju problematike staranja in medgeneracijskega sožitja in se lahko pohvali z vzpodbudnimi rezultati. Dogovorili smo se za sodelovanje in rezultat tega je bilo delovno srečanje, ki je potekalo 9. maja 2011. Udeležili so se ga občani, predstavniki društev upokojencev in drugih društev, ki se ukvarjajo s problematiko staranja – pa tudi predstavniki Mladinskega sveta in političnih strank. Da je ta problematika aktualna, je potrdil tudi obisk predavanja, saj se je odzvalo okoli 40 udeležencev. Nagovoril nas je predstojnik inštituta izr. prof. dr. Jože Ramovš in nam predstavil svoje bogate izkušnje, stališča in poglede ter tudi primere dobre prakse.
INŠTITUT ANTONA TRSTENJAKA
ZGODOVINA: Inštitut za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno je bil ustanovljen 16. junija 1992 v Ljubljani kot prvi nevladni znanstveni, izobraževalni in svetovalni zavod v samostojni Sloveniji za področje medčloveških odnosov, krepitve zdravja ter reševanja osebnih in družinskih stisk. Pobudnik za ustanovitev je bil Jože Ramovš, soustanovitelja pa Ksenija Ramovš in Anton Trstenjak, po katerem se je nekaj let pozneje tudi poimenoval. Leta 1995 je postala njegova soustanoviteljica Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Leta 2004 je Vlada Republike Slovenije zaradi doseženih znanstvenih in praktičnih strokovnih uspehov Inštituta na področju skrbi za kakovostno stara-
nje in za sožitje med ljudmi postala njegova tretja soustanoviteljica in od takrat se imenuje Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. POSLANSTVO: Poslanstvo Inštituta je znanstveni in strokovni razvoj socialnih, psiholoških in drugih antropoloških ved; njihovih teoretičnih osnov in metodičnih postopkov ter njihova uporaba na področju medčloveškega sožitja, kakovostnega staranja, preprečevanja in reševanje osebnih in socialnih težav, vzgoje, človeškega oblikovanja in poglabljanja, krepitve zdravja ter osebne in socialne klenosti posameznikov, družin in drugih skupin ter skupnosti. V svojem delovanju je Inštitut posebej pozoren na izvirno človeško razsežnost v smislu antropoloških spoznanj Antona Trstenjaka, eksistencialne analize in logoterapije Viktorja Frankla ter preventivne antropohigiene Jožeta Ramovša. DELOVANJE: Delovanje Inštituta je znanstveno in strokovno interdisciplinarno; vključuje socialno delo,
antropologijo, psihologijo, sociologijo, zdravstvene vede, pedagogiko in andragogiko, ekonomijo, pravo, informacijske in druge vede, ki so pomembne za delovna področja inštituta. Javno delovanje Inštituta je intersektorsko; povezano je z resorji znanosti, družine, socialnega varstva in dela, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, kulture in drugih relevantnih resorjev za posamezno delovno področje in naloge. Dr. Jože Ramovš je opisal principe starosti prijazne občine in potrebo po medgeneracijskem sožitju in solidarnosti. Nakazal je možnost rešitve z manjšimi enotami medgeneracijskih centrov po krajevnih skupnostih, kamor bo vključena tudi skrb za ostarele in onemogle. V tem kontekstu je opisal tudi primer dobre prakse v svetovnem merilu iz Bielefelda, kjer so programi za oskrbo starejših v krajevnem okolju med najbolje razvitimi in delujejo z najcenejšimi stroški. Sodeč po odzivih udeležencev, so dobro sprejeli predstavljena stališča. Zato smo se tudi zlahka dogovorili za sodelovanje pri raziskavi potreb, zmožnosti in stališč prebivalstva občine Ivančna Gorica, da bi imeli trdno osnovo za občinski načrt in ukrepanje na področju staranja in sožitja med generacijami. Raziskava vključuje anketiranje reprezentativnega vzorca občanov, ki jih bodo v sodelovanju z inštitutom in občinsko upravo izvedli prostovoljci društev, ki delujejo na tem področju. Inštitut bo podatke znanstveno obdelal ter dal Občini dva izdelka: a) osnovni rezultati obdelanih odgovorov na vsa vprašanja, ki služijo Občini pri orientaciji načrtovanja in sprejemanja razvojnega načrta za to področje, b) elaborat z analizo potreb in
Za pripravo kakovostnega in predvsem »življenjskega« dokumenta je bistveno sodelovanje vseh ključnih akterjev v občini: župana in delavcev občinske uprave, strokovnih sodelavcev, javnih institucij, predstavnikov gospodarstva, NVO sektorja pa tudi vse zainteresirane javnosti. Na ta način bo dokument odražal dejanske želje, namere in potrebe prebivalcev občine, s tem pa omogočal tudi kasnejšo izvedbo opredeljenih programov in projektov oziroma realizacijo razvojnega programa. V začetku maja smo izvedli prvi delavnici, na katerih so sodelovali zaposleni v občinski upravi, župan, podžupan, predstavniki krajevnih skupnosti ter predstavniki ključnih institucij in podjetij v občini (Zdravstveni dom Ivančna Gorica, Javno komunalno podjetje Grosuplje, Kmetijska zadruga Stična, Mladinski svet Ivančna Gorica, Osnovna šola Stična, Srednja šola Josipa Jurčiča, Vrtec Ivančna Gorica, Urbanistični inštitut, Armex armature, d.o.o., Hiša grafike idr.). Namen delavnic je bil opredeliti vizijo, poslanstvo, vrednote in strateške cilje občine, kar smo dosegli z dinamičnim delom po skupinah ob moderiranju priznane strokovne sodelavke mag. Violete Bulc iz podjetja Vibacom.
V nadaljevanju bodo potekale delavnice po treh glavnih področjih: družbeno področje, gospodarstvo ter okolje, prostor in infrastruktura, in sicer: • v sredo, 18. maja 2011, od 9. do 14. ure: vabljeni predstavniki društev, šolstva, zdravstva, sociale • v petek, 27. maja 2011, od 12. do 17. ure: vabljeni podjetniki, gospodarstveniki, obrtniki, kmetje, turistični delavci, • v torek, 31. maja 2011, od 12. do 17. ure: vabljeni predstavniki podjetij ter strokovnjaki, ki se ukvarjajo z razvijanjem in upravljanjem prostora. Predstavnike posameznih področij in vse druge zainteresirane občane vabimo, da se delavnic udeležijo in s svojim aktivnim prispevkom sooblikujejo razvojno zgodbo občine Ivančna Gorica! Zaradi organizacije delavnic prosimo, da prihod najavite v tajništvo občinske uprave Ivančna Gorica na tel.: 01 781 21 00 oz. na e-naslov: obc.ivancna.gorica.si@siol.net Saša Ceglar, Center za razvoj Litija Tomaž Smole, podžupan občine Ivančna Gorica zmožnosti Občine Ivančna Gorica na področju staranja in medgeneracijskega sožitja, ki bo narejen na temelju podatkov raziskave in sodobnega znanja in možnosti na tem področju. Izsledki raziskave bodo vključeni tudi v Strategijo razvoja občine, ki se tudi pripravlja v tem obdobju.
Udeleženci so postavili kar nekaj vprašanj in so izrazili zadovoljstvo nad takšnim pristopom. Dva izmed njih pa se bosta konec maja udeležila tudi strokovne ekskurzije v Bielefeld, da preverita, kako se opisani koncepti uresničujejo v razvitejših okoljih. Tomaž Smole, podžupan