april 2018
Kmetijstvo
številka 3
Kaj je EKO ljubezen?
13
Da je nekaj »EKO« je danes pojmovano kot nekaj boljšega in dražjega. Pridelovalci ekološke hrane to razumemo kot bogat dar naših prednikov in kot našo odgovornost za prihodnje rodove. V reki življenja, ki se pretaka skozi več naših rodov v tem okolju pa je skupna ljubezen. Ekološki kmetje iz porečja reke Krke smo se letos ob Jurčičevem pohodu skupaj predstavili na Slakovi domačiji iz nadaljevanke Reka ljubezni, v Znojilah pri Krki. Srečanje je bilo več kot le družabni dogodek. Ko smo se na pobudo Jernikovih iz Znojil lani prvič srečali ekološki kmetje iz zgornjega porečja reke Krke, smo začutili, da nas povezujejo mnogi skupni pogledi. Vsak od nas ima različno vsebino ponudbe, a se v marsičem dopolnjujemo, predvsem pa imamo podobne izkušnje pri svojem delu. Skozi nekaj zanimivih delovnih srečanj pri Jernikovih, ki so potekali dolgo v noč, smo odkrivali naše skupne dejavnike, ki nam dajejo moč in energijo za ekološki način življenja. Prav tako pa smo delili svoje bojazni, ki nam jih vzbuja današnji svet, poln pohlepa in kratkoročnih koristi. Osnova za naše odločitve, da bomo živeli in delali na svojstven način, je v tem, da živimo v delu sveta, ki je izjemno slikovit, reka Krka in njen podzemni svet pa odlikujeta pestrost in raznolikost vodnega rastlinskega in živalskega sveta. V kraških izvirih izstopajo endemične podzemne vrste, v reki pa živi kar 38 ribjih vrst. Podzemski sistem reke Krke, ki sega vse do ponorov Šice na Radenskem polju, je s 7 kopenskimi in 31 vodnimi vrstami specializiranih jamskih živali med 20 najbogatejšimi na svetu. In v ta del sveta so se pred stoletji naselili in zaljubili naši predniki. Takrat so potrebovali le 3 stvari: zemljo, ki jim je ob skrbnem gospodarjenju dajala kakovostno hrano; bistro in stalno zagotovljeno vodo ter material, ki so ga dobili v okolici, da so si postavili domove. V času vdorov tujih vojska jim je krška jama predstavljala skrivno zatočišče, da so si ohranili življenje. Ni čudno, da so si ustvarjalci nadaljevanke Reka ljubezni izbrali te kraje za snemanje, saj so v svoje posnetke ujeli številne lepote doline reke Krke in zanimivih objektov tod okrog. Lepota teh čudovitih posnetkov je navdušila ljudi po Sloveniji. Pri osveščenih domačinih pa dviga zavest, da je te lepote vredno čuvati tudi za prihodnje rodove in še kakšne lepot željne ustvarjalce.
»Pri Slakovih« (Foto: Milena Bregar) Porečje Krke obsega več kot desetino Slovenije. Večino površine porečja Krke leži na kraških tleh in vsako onesnaženje na teh površinah posledično vpliva na izvire in kakovost vode. Prav zaradi tveganj za onesnaževanje vodotokov v njenem kraškem zaledju je potrebna
še toliko večja pozornost nas lastnikov in prebivalcev tega območja. Čista narava in skrbno ravnanje z zemljo, vodo in zrakom niso nekaj lahkotnega. Potrebna je zavest in ljubezen. In te pri nas, na ekoloških kmetijah s tega področja ne manjka. Naši predniki so skozi stoletne izkušnje že delali po principih »krožnega gospodarstva«. Danes ta, za ekološke kmete znan princip odkrivajo nekateri na novo. Žal so ga vmes v želji po velikih donosih in zaslužkih namenoma pozabili tako politiki kot masovni proizvajalci predvsem na račun kvalitete življenja večine ljudi ali pa čistega okolja. Med nami ekološkimi kmeti je vzklila ideja, da smo povezani skupaj lahko močnejši in eni izmed tistih, ki s svojimi ekološkim načinom delovanja pripomoremo vsaj delček k dvigovanju zavesti in spodbujanju načina življenja, ki zagotavlja preživetje in zdravo življenje tudi prihodnjim rodovom. Naš neagresivni odnos do narave, pridelava okusnih na sonaraven način pridelanih kmetijskih pridelkov in njihova predelava ob skrbi za ohranjanje kakovosti prsti, čiste vode in zraka ter avtohtonih semen, je lahko le posledica ljubezni ljudi, ki jim je mar za to. Prav zato smo naše gibanje in delovanje imenovali »eko ljubezen«.
tleh in sonaraven način pridelano hrano. Končni potrošnik nas osebno pozna, lahko pridelke in izdelke dobi na domu, tržnici v Ivančni Gorici in Ljubljani ali neposredno dostavljene na dom. Veseli smo, da tak način življenja sprejema tudi mlada generacija v naših družinah, saj to za nas pomeni upanje, da se bo ljubezen do rodne zemlje vsaj v takih družinah ohranila. Anton Komat v svoji knjigi »Zemlja, Voda, Seme« navaja: »V času samostojne Slovenije smo uničili preko 100.000 ha njiv, v zadnjih 10 letih pa je propadlo 16.000 malih kmetij. Smo dežela z največjo kvadraturo supermarketov na prebivalca v EU, hkrati pa z najmanjšo površino njiv na prebivalca. 2/3 hrane se uvaža, smo najbolj ranljiva država v Evropi.« Začutili smo odgovornost, da se združimo in predstavimo svoj način prizadevanj tudi širši javnosti. Na druženju pri Jernikovih smo za našo prvo skupno pojavnost izbrali jubilejni Jurčičev pohod. Daljša trasa Jurčičeve poti vodi tudi skozi vas Znojile proti Krki, zato smo tja pohodnike, ki so izbrali daljšo pohodniško pot, vabili na »Slakov šmorn«. Ekološke kmetije Jernikovi, Bre-
Pohodniki med druženjem ob šmornu in čaju (Foto: Milena Bregar) gar, pr' Kajžar iz Znojil ter Hrovat iz Velikih Les, Belentin iz Sel nad Višnjo Goro ter Klemen z Muljave smo združili moči in k Jernikovim prinesli skupaj potrebne sestavine za dober »eko šmorn«, domač čaj, doma skuhano žganje in še kaj. Na prepoznavni Slakovi domačiji v Znojilah pri Krki so se tako pohodniki malo okrepčali, se slikali na »Slakovem dvorišču«, se srečali z gospodarjem in ob fotografijah primerjali spoznanja iz nadaljevanke z realno podobo teh krajev. Ekološko pridelani pirina in pšenična moka, jajca in mleko in po vrhu še čežana so bile surovine okusnega posladka. Zraven se je pohodnikom prilegel
Znak »eko ljubezen« (Avtorica: Mojca Seliškar) Kmetovanje na sonaravni način pridelovalcu ne zagotavlja tako »udobnega« obdelovanja s stroji in omejevanja plevelov in škodljivcev kot na velikih monokulturnih kompleksih. Nihče od nas ne šteje ur ročnega dela pri pripravi sadik, rahljanju zemlje, negi sadnih dreves, sajenju, obvladovanju plevelov in škodljiv-
cev z zastirkami in čaji za zdravje rastlin in odganjanje škodljivcev. Ob oznojenih čelih se veselimo kakovostne doma pridelane hrane, ki od njive do kuhinje potrebuje le nekaj minut in nam pomaga k zdravemu življenju. Vedno smo veseli ljudi, ki cenijo kakovostno, na domačih
Vabilo na »slakov šmorn« (Avtorica: Mojca Seliškar)
zdravilni čaj ali še šilce domačega. Poskrbeli smo za posodice in pribor iz naravnih materialov in tako sporočili, da je trajnostni razvoj možen tudi v današnjem sodobnem svetu. Ob tej priložnosti smo pripravili razstavo domačih pridelkov iz šestih ekoloških kmetij tega območja. V pričakovanju nadaljevanja Reke ljubezni ter v prijetnem klepetu z obiskovalci smo izmenjali poglede na zdravo pridelavo domače hrane in pristne človeške odnose med pridelovalci in potrošniki. Skupaj smo ugotavljali, da je odnos do zdrave kmečke hrane vse bolj pomemben in koristen za naše zdravje. »Šmorn«, topel napitek in prijazen pogovor je bil za približno 300 obiskovalcev dober priboljšek in okrepitev, da so se lahko podali naprej proti krški jami ali nazaj proti Muljavi, kjer je bil končni cilj pohoda. Sodelujoči pri pripravi tega dogodka pa smo se z zadovoljstvom razšli z dogovorom, da še naprej snujemo podobne akcije in dogodke »eko ljubezni«. Za ekološke kmetije zgornjega porečja Krke, zbral in uredil Danijel Zupančič
Občni zbor Govedorejskega društva Stična V sredo, 14. 3. 2018, je v prostorih Turistične kmetije Fajdiga, potekal redni občni zbor Govedorejskega društva Stična. Zbor je v uvodu pozdravil predsednik Govedorejskega društva, v nadaljevanju pa so vodstvo zbora prevzeli delovni predsednik Janez Kozjek in člana Štefan Kastelic ter Anton Kastelic. Zbora se je udeležilo 55 članov društva od skupnih 88, ki so z zanimanjem prisluhnili poročilu o delu v letu 2017 in načrtih društva v letu 2018. Po opravljenih formalnostih je sledil strokovni del, katerega je otvorila Jasmina Slatnar s predavanjem o vzreji odstavljenih telet in možnosti uporabe različnih računalniških aplikacij v kmetijstvu. Kot gostje so se predstavili tudi predstavniki semenarske hiše Syngenta, podjetje Josera-krmni dodatki ter podjetje Plocher, katerega predstavnik je navzoče seznanil s sredstvi, ki se dodajajo gnoju in gnojevki za preprečevanje smradu, števila ličink, muh itd. Po zaključenih predavanjih in strokovni debati je sledil še družabni del. Kmetovalci so si izmenjali strokovne izkušnje in potarnali tudi nad kmetijsko politiko, ki jim kroji nepredvidljivo prihodnost in nad vremenom, ki zavira zgodnja spomladanska dela, ter se po okrepčilu odpravili vsak proti svojemu domu. Pred vrati jih je že čakal nov delovni dan. Za GD Stična predsednik Bojan Štrus