Klasje April 2019

Page 8

8

Gospodarstvo

april 2019

številka 2

Novi ivanški daljnovodi in elektromagnetno sevanje – nas mora skrbeti? – 2. del ko takšno sevanje akutne negativne posledice na zdravje. Zaradi tega je izpostavljenost, ki je višja od mejnih vrednosti mednarodne komisije za varstvo pred neioniziranimi sevanji (ICNIRP), treba omejiti. Na NIJZ menijo, da upoštevanje smernic ICNIRP pomeni zadostno varovanje zdravja. Znanstveni dokazi o povezavi EMS s posledicami, kot so depresija, samomorilnost, reproduktivne in razvojne motnje, vpliv na imunski sistem in nevrološke motnje, so precej šibkejši kot v primeru otroške levkemije. V primerih, kot so rak na dojki ali bolezni srca in ožilja, obstaja dovolj dokazov, da nizkofrekvenčno magnetno polje ne vpliva na pojav teh bolezni.

Sevanje daljnovodov

Po daljnovodih prenašamo električno energijo od elektrarn do domov, tovarn, šol, bolnišnic in drugih ustanov. Daljnovodi in drugi elementi elektroenergetskega omrežja so vir nizkofrekvenčnih električnih in magnetnih polj, ki se raztezajo v okolico. Naprave elektroenergetskega omrežja so viri elektromagnetnega valovanja z omrežno frekvenco (50 Hz), kadar so pod napetostjo in po njih teče električni tok. Gre za neionizirajoče elektromagnetno sevanje zelo nizkih frekvenc. Pri teh frekvencah električnega in magnetnega polja običajno ne obravnavamo soodvisno kot elektromagnetno valovanje, temveč govorimo ločeno o nizkofrekvenčnem električnem polju in nizkofrekvenčnem magnetnem polju. Mejne vrednosti E- in M-polj so določene, da zaradi izpostavljenosti tem poljem ne pride do kakršnihkoli tveganj za zdravje prebivalstva. Določene so zelo strogo – precej strožje od tistih, pri katerih so bili na podlagi znanstvenih raziskav doslej ugotovljeni škodljivi vplivi. Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da sevalne obremenitve, ki so manjše od mednarodnih smernic ICNIRP, ne povzročajo znanih negativnih vplivov na zdravje. V Sloveniji so mejne vrednosti določene z uredbo. Za nove vire sevanj na bolj občutljivih, bivanjskih območjih pa postavljajo še strožje mejne vrednosti z dodatnim večkratnim faktorjem previdnosti glede na smernice ICNIRP.

Načela previdnosti za vsak primer

petosti. Napetost pa se skorajda ne spreminja s časom; odstopanja so lahko le do nekaj odstotkov. Nasprotno pa je gostota magnetnega polja časovno spremenljiva, ker je odvisna samo od električnega toka. Tok pa se časovno zelo spreminja, in sicer glede na potrebe porabnikov. Jakost električnega polja in gostota magnetnega polja z oddaljenostjo od daljnovoda zelo hitro upadata. Izmerjene vrednosti električnih in magnetnih polj daljnovodov so za

0,2 µT 2 µT 20-60 µT električni tok po ži- delovanje daljno- gostota Zemljinega cah v našem domu voda na oddaljeno- statičnega magnesti 40 metrov tnega polja Primerjava tipične gostote magnetnega polja okoli nas. Najmočnejša nizkofrekvenčna električna polja omrežne frekvence 50 Hz, ki jih lahko najdemo v okolju, so prisotna pod visokonapetostnimi daljnovodi. Tako električno, kot magnetno polje se z oddaljenostjo od osi daljnovoda zmanjšujeta obratno sorazmerno s kvadratom razdalje. Iz spodnje slike je razvidno, da so vrednosti v bližini 110kV daljnovodov najvišje, v bližini 35kV daljnovodov pa znatno nižje. Ob tem je treba poudariti, da so poteki polja predstavljeni za nazivno obremenjene daljnovode za višino enega metra nad tlemi, običajno pa so daljnovodi bistveno manj obremenjeni in so posledično tudi vrednosti magnetnega polja bistveno nižje. Tudi različni tipi daljnovodov se po vplivu zelo razlikujejo. Zato se danes za večino novih daljnovodov izbere stebre tipa sod. Jakost električnega polja v okolici elektroenergetskih objektov se s časom praktično ne spreminja, ker je odvisna samo od električne na-

splošno prebivalstvo v bivanjskih okoljih, kot so stanovanjska območja, območja šol, zdravstvenih ustanov in podobno, pod strogimi mejnimi vrednostmi, ki so določene v predpisih. Te obremenitve so v bivanjskih okoljih tudi manjše od vrednosti polj iz naravnih virov. Koliko manjše so, pa je odvisno predvsem od naše oddaljenosti od daljnovodov.

Sevanje in mobilne komunikacije

Napredne telekomunikacijske naprave, kot so mobilni telefoni in bazne postaje, so pomemben del našega vsakodnevnega komuniciranja. So viri visokofrekvenčnega neionizirajočega EM-sevanja. Mobilni telefoni oddajajo in sprejemajo visokofrekvenčno EM-sevanje v območju mikrovalov. Med uporabo se navadno neposredno dotikajo ušesa ali glave. Izhodno moč telefona običajno določa razdalja med bazno postajo in mobilnim

telefonom: večja, ko je ta razdalja oziroma hitreje, ko se (v primeru podatkovnega prenosa) podatki prenašajo, večja je izhodna moč mobilnega telefona. Bližje, ko smo bazni postaji, manj oddajne moči potrebuje mobilni telefon za vzpostavitev in vzdrževanje zveze. Med takim pogovorom prejmemo torej manj sevanja, kot če govorimo s telefonom ob ušesu na lokaciji s šibkim signalom (na primer daleč od bazne postaje, v betonski zgradbi in podobno). Mejna vrednost SAR znaša 2W/kg, ki jo mobilni telefon doseže le pri zelo slabem signalu (ena do dve črtici), medtem ko dober signal (pet črtic) mobilne telefonije omogoča delovanje telefona v načinu, ki povzroča obremenitev le okoli SAR 0,1 W/kg.

Vplivi EMS na zdravje ljudi

Vplive na okolje, predvsem na ljudi, merijo na Inštitutu za neionizirna sevanja. Posebej dragocene so bile meritve v času žledoloma, ko so bili daljnovodi ugasnjeni in so lahko opravili primerjave. Za ljudi je bolj kot sevanje električnega, nevarno sevanje magnetnega polja. V javnosti se največkrat pojavlja skrb, da elektromagnetno sevanje povzroča raka. To sicer ni dokazano, nekatere raziskave pa so pokazale na povečano verjetnost otroške levkemije, če je otrok dalj časa izpostavljen povprečnim 24-urnim sevanjem, višjim od 0,4 mikrotesle. In kakšne so izmerjene vrednosti? Sevanje, ki ga povzroča sušilnik za lase, je lahko tudi do 2000 mikrotesel na razdalji treh centimetrov! Čeprav proučevanje vplivov EMS na zdravje poteka že skoraj pol stoletja, še vedno nimamo nedvoumnega odgovora na to, ali je povezano z negativnimi posledicami ali ne, je pojasnil direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJS) prof. dr. Ivan Eržen. Ob upoštevanju vseh dosedanjih informacij lahko sklepamo, da ima v primeru, ko jakost nizkofrekvenčnega električnega in magnetnega polja preseže mejne vrednosti, lah-

Načela previdnosti so splošno znana. Posameznik lahko svojo izpostavljenost poljem zmanjša na različne načine: • Poskrbi za čim večjo oddaljenost od virov sevanj, saj tako učinkovito zmanjša njihov morebitni vpliv. • Časovno omeji svojo izpostavljenost. Ker so nočne izpostavljenosti dolgotrajnejše, je iz preventivnih razlogov smiselno poskrbeti za zadostno razdaljo od virov polj. To še posebej velja za dojenčke in malčke. Radijske budilke naj ne bodo nameščene neposredno ob glavi. Pri oddajniku babyphona in predvsem pri usmernikih je treba paziti na zadostno razdaljo od otroške posteljice. Če je mogoče, naj oddajnik deluje na baterije, saj v tem primeru nizkofrekvenčna izmenična polja ne nastajajo. • Poskrbi, da so elektroinštalacije dobro izolirane in nameščene pod omet. • Elektronskih naprav ne pušča v stanju »standby« in jih izključi. To velja predvsem za televizorje in avdio naprave. • Ljudje, ki so zaskrbljeni, lahko na različne načine omejijo izpostavljenost VF EMS, tako svojo lastno kot tudi izpostavljenost otrok. Ukrepi obsegajo uporabo prostoročnih kompletov med telefoniranjem z mobilnim telefonom, omejitev izpostavljenosti VF EMS s krajšimi pogovori ter držanje telefona čim dlje od glave in telesa. K temu sodi tudi izbira telefona z nizko SAR. • Slušni pripomočki: Večina novejših modelov slušnih aparatov je neobčutljivih na radiofrekvenčne motnje zaradi mobilnih telefonov, ki so oddaljeni vsaj dva metra. Motnje so odvisne od izvedbe slušnega aparata,

narave okvare sluha in tipa mobilnega telefona. Žal so starejši tipi slušnih pripomočkov zelo občutljivi na interference in je uporaba mobilnega telefona v teh primerih nemogoča. • Srčni spodbujevalnik: Različni modeli spodbujevalnikov dokazujejo precejšnjo neobčutljivost na signale mobilnih telefonov in drugih naprav. Kljub temu naj se imetniki spodbujevalnikov, ki želijo uporabljati mobilni telefon, posvetujejo s svojim kardiologom. • Zaščitni pripomočki: Rezultati izvedenih raziskav kažejo, da ni potrebe po ovitkih, nalepkah, ploščicah in drugih napravah za zmanjševanje VF EMS na mobilnih telefonih. Največkrat gre pri tem za spretno tržno manipulacijo, saj »učinkovitosti« tako imenovanih »zaščitnih pripomočkov« ni mogoče potrditi z zdravstvenimi testi, hkrati pa učinek tovrstnih naprav na zmanjšanje izpostavljenosti EMF ni potrjen z ustreznimi meritvami. • Varnost pri vožnji: Uporaba mobilnega telefona med vožnjo, pa naj bo to konvencionalni aparat ali aparat za prostoročno telefoniranje, zvišuje nevarnost prometne nesreče. Vozniki bi se zato morali odreči uporabi mobilnih telefonov med vožnjo. Posamezniki lahko na različne načine omejijo izpostavljenost EMS. V tem primeru ukrepi zadevajo uporabo naprav z nizko stopnjo sevanja (telefoni, elektronske naprave ...) ter prostoročnih kompletov. Preventivno naj se obnašajo tudi osebe s slušnimi pripomočki in srčnimi spodbujevalniki. Večina novejših modelov slušnih aparatov je neobčutljivih za radiofrekvenčne motnje zaradi mobilnih telefonov, ki so oddaljeni vsaj dva metra.

Ali vas skrbi, kakšnemu EMS ste izpostavljeni?

Če vas vseeno skrbi oziroma imate občutek, da so v vašem bivalnem okolju vrednosti EMS višje od dopustnih, lahko to tudi potrdite z meritvami, ki jih izvedejo usposobljeni strokovnjaki Inštituta za neionizirna sevanja INIS, ki je akreditiran s strani Slovenske Akreditacije (LP-059) za izvajanje meritev elektromagnetnih sevanj v frekvenčnem območju od 0 Hz do 40 GHz. Franc Fritz Murgelj

IZPOSOJA ŠOTOROV • • • • • •

OBHAJILA FANTOVŠILNE, DEKLIŠČINE POROKE MANJŠE PRIREDITVE ROJSTNEDNEVNE ZABAVE PIKNIKI

NAROČILA OD PON.- SOB. GSM: 031 895 321 E-pošta: info.kotnig@gmail.com FB: Šotori Gašper


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.