Tretja številka by Društvo Novita

C NOVI T A Glasilo DruĹĄtva Novita

December 2013

Ĺ tevilka 3

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

KAZALO

Stran 3

Uvodnik – Pogled v leto 2013 Aktualno

Stran 4

Medgeneracijski projekt Od 0 do 100 - skupaj

Stran 5

Ustvari in podari bučko

Stran 6

Program za starejše Tukaj sem z nami si

Stran 7

Projekt TOY

Stran 7

LUPA

Stran 8

Resno o … Učenje in izobraževanje starejših Vrstice za vsakogar

Stran 12

Spomin in urjenje spomina

Stran 15

Zgodbe preteklih dni

Stran 18

Če si upokojen, še nisi za staro šaro

Stran 20

Osamljenost in prazniki

Stran 23

Intervju: Stanovalka doma starejših občanov

Stran 26

Beseda prostovoljca

Stran 27

Naj zadiši iz kuhinje

Stran 28

Za krajši čas - ustvarjamo

Stran 29

Pristopna izjava

1 2

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

UVODNIK

Leto 2013 se poslavlja, prihaja 2014

obarvana. Pripravili smo za vsakogar nekaj. Veseli pa bomo tudi vaših predlogov in

Če naredimo vpogled v leto 2013, ki se

želja, katere teme naj predstavimo.

Leto bomo zaključili z novo spletno stranjo,

moremo in ne smemo biti zadovoljni.

ki bo še bolj interaktivna in polna zanimivih

Dogajajo se stvari, za katere so se že naši

prispevkov. Med drugim smo vključili

predniki borili in so nam samoumevne, pa

zanimive igralne kvize, ki so jih pripravili v

smo jih v zadnjem času izgubili oz. jih

mreži vključen.si.

počasi izteka, kot družba nikakor

izgubljamo.

Na tem mestu se želimo zahvaliti vsem

Vendar je prav v tem času še bolj potreben

prostovoljkam in prostovoljcem, ki

optimizem in želja, da gremo vsi skupaj

sodelujejo v različnih aktivnostih.

naprej.

Brez vas ne bi bilo mogoče delati tako

Veseli smo, da se tudi na področju

dobro. Hvala za vsak trenutek, ki ga

medgeneracijskega sodelovanja stvari le

namenjate prostovoljstvu.

premikajo v pravo smer. Vse več učiteljev in strokovnih delavcev se zaveda pomena povezovanja

učenja

preko

Naslednja

številka

glasila

izide

pred

poletjem 2014.

medgeneracijskih aktivnosti in vse več otrok

Prijetno branje in vse dobro v prihajajočem

se želi vključiti v tovrstne aktivnosti. En

letu.

kamenček v mozaik smo postavili, sedaj je potrebno s tem nadaljevati in aktivnosti širiti

Uredništvo Društva Novita

še v druge kraje po Sloveniji. Poslavlja se Evropsko leto državljanov in prihaja novo Evropsko leto usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Več o Evropskem

letu

2014 bomo objavili v prihodnji številki.

NOVICTA glasilo društva Novita Urednica: Tadeja Krajnc Foto: arhiv društva Lektoriranje: Marta Gorjup Za prispevke odgovarjajo avtorji.

Tokratna glasila

številka je

času

primerno praznično

Glasilo izhaja v elektronski obliki in izide dvakrat letno. Če ga želite prejemati nam pišite na info@drustvonovita.org

2 1

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

MLADI V AKCIJI MEDGENERACIJSKI PROJEKT OD 0 DO 100 - SKUPAJ

Mladi smo v akciji – prvi rezultati Za

nami

več

kot

polovica

medgeneracijskega projekta Od 0 do 100SKUPAJ.

oblikovati mnenje in odnos do starosti, staranja, starejših, njihovih zmožnosti in ovir ter izkušenj in modrosti. V projektu otroci spoznavajo drugačne

Naj spomnimo. Gre za več kot leto dni

načine preživljanja prostega časa, načine kot

trajajoč projekt, ki je nastal na podlagi

so jih poznali njihovi starši in starejši otroci,

zaznane potrebe po ponovni vzpostavitvi

igranje brez računalnikov ob prijateljih, z

aktivnega sodelovanja med generacijo

dedki in babicami.

otrok

starostnikov

ter

tem

kakovostnega, zdravega in ustvarjalnega preživljanja časa.

Tematike delavnic prilagajamo letnemu času, večjim praznikom in sposobnostim ter starosti

udeležencev.

starost

Projekt je sestavljen iz številnih aktivnosti,

otrok se giblje med 6 in 9 let, starostnikov

ki jih izvajajo mladi člani in prostovoljci

pa okrog 85 let.

društva in ga sofinancira Evropska unija v okviru programa Mladi v akciji. Več o programu

najdete

spletni

strani

www.mva.si.

zelo pomembno, kažejo tudi prvi rezultati projekta.

Vsak

Vsi pomembnejši rezultati in odzivi bodo podrobneje

predstavljeni

otrok

moral

imeti

zaključku

projekta, ko bo izšla tudi knjižica o njem in dvd s slikovnim

Da je medgeneracijsko sedelovanje v družbi

gradivom. Tadeja Krajnc

priložnost si ustvariti lastno izkušnjo s starejšo osebo (tu imamo v mislih osebo tretjega življenjskega obdobja, po 75 letu starosti) in si na podlagi te izkušnje

Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

Povprečna

2 1

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

USTVARI IN PODARI BUČKO

Medgeneracijski projekt Ustvari in podari

odzivov ter rezultatov bomo v prihodnjem

bučko postaja tradicionalen. Zelo veseli

letu projekt razširili in vključili še več šol in

smo, da je omenjeni projekt tako zelo

domov za starejše občane. Razpis za prijave

zaživel med otroci kot med starostniki. Na to

bo objavljen v začetku naslednjega šolskega

kaže tudi dejstvo, da smo morali letos

leta na naši spletni strani.

število prijav omejiti, saj se je število mest zelo hitro zapolnilo.

Želimo si, da bi v prihodnjem letu projekt potekal tudi v drugih mestih, ne samo v

Na videz zelo preprost projekt vsebuje več

Ljubljani z okolico in da bi skozi ta projekt

pomembnih

ponesli medgeneracijsko sodelovanje kot ga

povezujejo

komponent, v

ustvarjanju,

udeležence druženju

pripovedovanju. Posebno socialno noto doda projektu drugi del aktivnosti – podari bučko, pri katerem otroci bučke podarijo starejšim v spomin na skupno ustvarjanje. Zaradi tako velikega odziva in pozitivnih

mi izvajamo v širši prostor. Čeprav so letos sodelovali učenci nižjih razredov,

končni

izdelki

izredno

domiselni. Se strinjate? Tadeja Krajnc

Foto utrinki

3 2 1

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

PROGRAM ZA STAREJŠE “TUKAJ SEM Z NAMI SI”

Program ”Tukaj sem - z nami si” je namenjen osebam po 50. letu starosti, ki se želijo nekaj novega naučiti in podeliti svoje znanje drugim ter preživljati prosti čas v dobri družbi.

Starost

razlog

osamljenost,

zmanjševanje

•

Ustvarjalne delavnice

Ljubljani

•

Učenje tujega jezika

objavljenem urniku.

•

Zdravstvene urice

•

Vadba za starejše

na spletni strani www.drustvo-

•

Predavanja

novita.org.

V času, ko se prebivalstvo stara in

•

Individualna svetovanja

se je življenjska doba podaljšuje,

•

Družabne igre

je nujno potrebno starejše osebe od

•

Starejši delijo znanje

povabilo

upokojitve dalje, ki so prava

•

Družabništvo

Golovec

zakladnica znanja

•

Mala knjižnica

sodelovali

socialne mreže posameznika in zapiranje vase. Je le eno od starostnih obdobij, ki prinaša nove izzive.

spodbujati aktivnemu

modrosti

zdravemu

Prav

vključevanje

različne

so zajete številne aktivnosti za krepitev fizičnih zmogljivosti in možganskih uporabnikom.

celic,

prilagojene

dnevu

skupnosti stojnico Četrtne

predhodna

Tadeja Krajnc

znanja

niso

Golovec

V programu Tukaj sem – z nami si

svojo

Društva obiskovalcem prireditve.

starejših, obenem pa ostaja ta skupnosti.

Četrtne

smo

vsaka oseba starejša od 50 let,

prostorih

svoji

oktobru

za starejše in ostale aktivnosti

da ohranja ta znanja in izkušnje v

mesecu

V program se lahko vključi

potrebna. Program se izvaja v

aktivna

vnaprej

skupnosti in predstaviljali program

aktivnosti omogoča celotni družbi,

generacija

Več informacij o program najdete

nadaljnjemu

preživljanju časa in druženju.

Ponujamo naslednje aktivnosti:

Četrtne na

skupnosti

Litijski

2 1 3

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

OSTALE AKTIVNOSTI Projekt TOY

Na povabilo Pedagoškega inštituta

tovrstnih aktivnosti izvzeti. Namen

smo

projekta

pridružili

evropskemu

je,

preko

projektu TOY – skupaj starejši in

mreženja, zagotavljanja primerov

mladi.

inovativnih oblikovanja

TOY je evropski dvoletni projekt, ki se osredotoča na dve populaciji; otroke do 9. leta starosti in starejše osebe, stare 55 let in več. V

projektu

poleg

dobrih

Slovenije

dostopnih

ter

orodij

Poročilo iz te aktivnosti in ostalih

medgeneracijskega

oblikah učenja v Sloveniji in

v Evropi.

ostalih predvsem

zanima

Pobudniki projekta ugotavljajo, da

mlajšimi

odraslimi. Tako se je predstavnica

učenje

otroki

med

sodelujočih

državah

bomo predstavili v prihodnji številki.

starejšimi Tadeja Krajnc

Pedagoškega inštituta v juniju

večinoma vključeni otroci po 8.

medgeneracijskih

učenja, ki vključuje mlajše otroke

učenje

medgeneracijsko

aktivnosti.

izvajanja

medgeneracijsko

udeležila naše medgeneracijske

prispeva k širjenju palete možnosti

Raziskovalce

sodeluje še šest držav.

praks

letu starosti, mlajši pa so iz

OSTALE AKTIVNOSTI

Festival LUPA 2013 Udeležili smo se 12. festivala

posamezne

prostovoljstva LUPA, ki se je

možnosti

odvijal

vključevanja v organizacije.

konec

septembra

Prešernovem trgu v Ljubljani. Dogodek je namenjen predstavitvi nevladnih

organizacij

cele

Slovenije na enem mestu.

različnih organizacih is številnih delovanja.

Tovrstne

prireditve so odlična priložnost za vse, ki jih zanima prostovoljno delo ali nasploh delo nevladnih organizacij, da pobliže spoznajo

delovanje,

sodelovanja

Prav tako pa so tovrstne aktivnosti pomembne

sodelujoče

organizacije, za sklepanje novih novih možnosti in priložnosti. To

priložnost,

obiskovalcev informacije problematiki,

pridobimo o

določeni

povprašamo

skušamo pri nadaljnjem delovanju le-te

upoštevati,

saj

nevladne

organizacije delujemo za ljudi in

poznanstev, mreženje in iskanje

Letos se je zbralo okrog 140 področij

projekte,

mnenjih, predlogih in idejah ter

zaradi ljudi. Tadeja Krajnc

3 2 1

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

RESNO O … Učenje in izobraževanje starejših

vedno

potrebuje. Te zmožnosti pa velja

stereotipov,

svetovnega

ohranjati, razvijati in integrirati v

»popačeno« pojmovanje starosti in

družbeni in ekonomski razvoj.

dejanskih zmožnosti, ki jih ima

Starejši

predstavljajo

večji

delež

prebivalstva,

najhitreje

povečuje starostna skupina tistih, ki

stari

let

več.

Predvidevajo, da bo do leta 2050 skoraj vsak 10. prebivalec star več kot 80 let, število stoletnikov pa se bo do takrat povečalo za 15-krat. Tudi v Sloveniji se število starejših opazno povečuje, čemur botrujejo predvsem upadanje števila rojstev, daljšanje

življenjske

Posledice imajo

starajoče precejšen

dobe. družbe

vpliv

Hiter družbeni razvoj od ljudi zahteva

nenehno

učenje

prilagajanje spremembam, čemur se ne morejo izogniti niti starejši. Brez

obnavljanja

sledenja

znanja

novostim,

starejši

počutijo izgubljene, nesposobne ali celo izločene iz družbe. Nasprotno se z izobraževanjem in učenjem

utrjuje njihov družbeni položaj in

integracija

družbo,

vplivajo

človek v tem obdobju. Veliko razprav o izobraževanju in učenju starejših je še vedno prežetih z diskriminatornimi poudarjajo

izrazi,

njihovo

šibkost

odvisnost. Poleg tega so ugotovili, da večina ljudi pojmuje obdobje po 65. letu le kot obdobje upadanja življenjske

moči

ranljivosti

povečanja

vseh

področjih

posameznikovega

delovanja.

Negativna

pojmovanja

starosti

tudi

klasične

gospodarstvo, socialno politiko ter

spodbuja se delovanje starejših

vključujejo

vsa področja družbenega življenja.

opredelitve staranja v biološki in

Na staranje prebivalstva pa ne smemo gledati kot na grožnjo

skupnosti,

mladih

povezovanje starejših,

ter

ustvarjanje družbe vseh starosti. Pomen izobraževanja in učenja

civilizacijski

kot

starejših potrjujejo tudi številne

priložnost za razvoj. Pomembno

raziskave, ki ugotavljajo pozitiven

je, da starejše vključimo v družbo

vpliv le-tega na zdravje, socialno

dejavnost starejše osebe in njene

jim

različnimi

ukrepi

omogočimo, da v njej aktivno

možnosti

sodelujejo.

ohranjanja moči in vpliva.

Starejši

imajo

pričakovanja

znanosti,

osredotočajo predvsem na upad in primanjkljaje, kar lahko preprečuje

obstoječi družbi, temveč kot na dosežek,

medicinski

pridobivanja

ter

odkrivanje

posameznikovih

potencialov za »rast« ter napredek. Pri tem moramo vedeti, da je starost v veliki meri družbena vloga, ki jo mora vsakdo, ko preide

določeno

starostno

obdobje, igrati. Družbena vloga

svoje

potrebe,

Še vedno pa se v povezavi s

zajema vsa obnašanja, ki jih

različne

starostjo in z učenjem v tem

družba

obdobju

prebivalstva,

zmožnosti, ki jih družba še kako

pojavlja

nemalo

pripisuje

neki

skupini

posameznim

poklicem, narodnostnim in rasnim Današnja družba nedvomno potrebuje samozadostne in neodvisne starejše, ki se bodo dejavno vključevali v družbeno življenje in enakovredno z drugimi generacijami prispevali h kvaliteti le-tega. Starejši so zagotovo neizčrpen vir znanja in izkušenj in družba potrebuje njihov »mentalni kapital«.

skupinam in ne nazadnje tudi starejšemu

prebivalstvu.

Zaradi

takega pripisovanja se večina ljudi v teh skupinah vede v soglasju z

6 4 5

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

RESNO O … Učenje in izobraževanje starejših nadaljevanje vlogo,

mnogokrat

pod

nezadržno upadajo, da se počasi

sposobnosti,

vplivom

določenih

stereotipov.

učijo oz. celo, da za učenje niso

učinkovitega

Starostni

stereotipi

vključujejo

več sposobni. Koliko pa je v tem

pridobivanja

mnogo (negativnih) lastnosti, kot

dejansko

izkušenj še v zelo pozni starosti.

so: fizična, intelektualna in spolna

psiholoških študij dokazuje upad

nemoč, odvisnost od drugih, slab

umskih sposobnosti v starosti, kar

spomin,

odsotnost,

pa ne pomeni, da ga povzročajo

rigidnost,

leta, saj nanj vplivajo številni

duševna

konservativnost,

resnice?

Večina

druge

drugi, zunanji dejavniki. Eden od

lastnosti. Vsekakor takšni starostni

njih je slabše zdravje. Mnoga

stereotipi stigmatizirajo starejše,

zdravila, ki jih starejši ljudje

poleg tega pa tudi vplivajo na

jemljejo,

njihovo doživljanje in vedenje.

posledice, npr. slabšo pozornost in

Ugotovili

depresivnost.

egoizem

še

so,

mnoge

negativni

povzročajo

duševne

Poleg

tega

stereotipi, ki so jih posamezniki

obdobje staranja, oziroma prehoda

privzeli v mladosti, v starosti

v to obdobje, včasih precej stresno

vplivajo na zaznavanje lastnega

za posameznika, kar tudi lahko

staranja

negativno

delujejo

kot

samouresničujoče se prerokbe. To pomeni, da se starejši dejansko začnejo

vesti

skladu

(zmotnimi) družbenimi prepričanji. Tako bo nekdo, ki meni, da starostniki

intelektualno

nazadujejo, imajo slab spomin in so nezmožni učenja, dejansko le

vpliva

umsko

produktivnost.

intelektualne sposobnosti starejših. Nemalokrat

slišimo,

imajo

starejši slab spomin, da njihove intelektualne

sposobnosti

nujno

upada

intelektualnih

sposobnosti na vseh področjih, temveč se nekatere intelektualne sposobnosti Ugotovili

celo so,

prejemanje

izboljšujejo.

informacij

slušno (besedni

spomin) viša vse do 60. leta, sposobnost besednega izražanja pa ostane razmeroma stabilna vse do 80. leta. Upadanje posameznih sposobnosti je tudi močno odvisno od posameznikov, kar pomeni, da so razlike med ljudmi velike.

upadejo, zlasti v pozni starosti (po

posebno

85. letu), večina starejših ohrani

nezapletenem

sposobnosti značilne za mlajše

okolju.

odrasle in obdrži potencial za

opuščajo

učenje.

nazadujejo

mlajši, če imajo za to na voljo vezanih

Starost prav tako ne predstavlja

sposobnosti

novih stvari prav tako dobro kot

novih

sposobnosti na splošno nekoliko

prepričanjem.

prepričanj

ter

po 80. letu ohranijo posamezne

Velika večina starejših se uči

posebej veliko stereotipnih

znanja

Čeprav pri starejših intelektualne

s tem svojim (oz. tudi družbenimi)

Še

učenja

Nekatere izjemne osebnosti celo

nazadoval, saj se bo vedel v skladu

sposobne

dovolj

priložnosti,

predvsem osebe

so,

časa

motivacije. kljub

visoki

ravni,

domačem, in

Nasprotno učno in

nestresnem ljudje,

dejavnost, intelektualno

»zakrnijo«. Vidimo torej, kako pomembno je, da starejši ostanejo učno aktivni in na ta način skrbijo za svojo »mentalno kondicijo«.

Starejše

Vedeti moramo, da lahko tudi

specifičnim

upad intelektualnih sposobnosti z

starostnim upadom spominskih in

vajo izboljšamo.

nekaterih

Ugotovili so, da

intelektualnih

9 8 7

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

RESNO O … Učenje in izobraževanje starejših nadaljevanje lahko

vajo

starostni

upad

obdobju zaživi polno, smiselno in

posameznika,

dvignemo na raven pred upadom,

bogato

varnosti,

pri tistih, pri katerih starostnega

obdobje, ko lahko človek končno

(samo)spoštovanju

upada ni bilo, pa lahko celo

prisluhne sebi. Ne težijo ga več

samouresničevanju.

dvignemo raven intelektualnega

skrbi povezane s kariero, z družino

izobraževanju mnogokrat iščejo

delovanja nad prvotno raven.

in različne družbene obveznosti.

možnost za zadovoljevanje teh

potreb, saj se v učnih skupinah

Nenehno učenje ni pomembno samo z vidika ohranjanja mentalne kondicije ali z vidika družbe, ki potrebuje aktivne in samozadostne starejše, temveč predvsem z vidika posameznika, njegove osebne rasti in težnje po samouresničevanju. Danes človeka

prevladuje kot

pogled bitje,

na se

neprestano razvija, oblikuje in preoblikuje. Njegov razvoj nikoli ni dokončen, zato se je primoran neprestano učiti. Ravno obdobje staranja je mnogokrat tisto, kjer se vzbudijo posameznikove želje po tem, da se razvija, izpopolnjuje, osebnostno raste ter naredi nekaj zase,

svojo

dušo

zadovoljstvo. Po upokojitvi starejši vstopijo v obdobje večje osebne svobode. Temu obdobju je treba dati neke nove vsebine, treba si je postaviti

življenje.

pušča

izpolnitev

Starost

več

časa

različnih

želja,

pripadnosti, oz. Starejši

vzpostavijo

pri

relativno

svojo

tisti, ki v tretjem življenjskem

oblikovanje t.i. druge kariere in na

obdobju ostajajo učno aktivni in se

ta način izpolnijo svoje želje ter

udeležujejo različnih organiziranih

hkrati ostanejo družbeno dejavni in

oblik

produktivni. Drugi potešijo svojo

število

radovednost tako, da se pridružijo

razvijajo

kakšni organizirani učni skupini ali

življenju in starosti dobijo novo

pa svoja obzorja širijo sami, na

pozitivno predstavo, kar dobro

primer prek medijev, z branjem

vpliva tudi na njihovo samozavest

različne

kar

in splošno počutje. Zastavljajo si

priložnostno

nove cilje in smiselno strukturirajo

učenje. Za starejše je značilno, da

svoj čas. Vse to pa pomeni, da niso

so za učenje tistega, kar jih osebno

odvisni od okolja, temveč imajo

zanima,

življenje v svojih rokah.

radovednost

literature

imenujemo

tudi

visoko

usmerijo

ipd.,

motivirani,

vedoželjni in se učijo z radostjo.

izobraževanja, socialnih nova

povečajo

odnosov

prijateljstva.

V zvezi s tem je potrebno omeniti,

Tretje življenjsko obdobje je za

da je tudi za starejše ljudi značilna

marsikoga priložnost uresničitve

potreba po tem, da so avtonomni in

neizpolnjenih želja, npr. igranja

samozadostni, pa tudi vplivni. Pri

glasbenega instrumenta, slikanja,

tem ne gre zgolj za gmotno in

pisanja pesmi, učenja tujih jezikov.

telesno samozadostnost, temveč tudi za družbeni ugled starejšega

občutka

osamljenosti,

izobraževanje, ki poteka v neki

nezaželenosti, nesmiselnosti oz.

(organizirani) učni skupini tudi

celo depresije. Namesto tega lahko

zadovoljevanje

določenih

človek

psihosocialnih

potreb

življenjskem

socialni

trajni medosebni odnosi. Vsekakor

Obenem lahko pomeni učenje oz.

tretjem

potreb

interesov, svojih sanj. Nekateri

nove cilje, sicer kaj hitro pride do

običajno

torej

človeka. Ugotovili so, da postanejo starejši, ki izgubijo vplivnost in nadzor nad svojim življenjem, posebno

ranljivi

pogosteje

10 11 12

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

RESNO O … Učenje in izobraževanje starejših nadaljevanje zbolijo. Postajajo vse bolj pasivni,

skupnosti pa tudi medgeneracijski

družbeno breme, temveč se bodo

brezvoljni, vse manj zmorejo in se

programi,

lahko

prilagodijo

odvisnosti.

sodelovanje

želi

hkrati pa krepijo socialna omrežja

samozadostnost in vpliv, lahko to

starejših. Tako se tudi v društvu

ohranja

Novita

Starejši

stanju človek,

s pomočjo učenja

izobraževanja. V Sloveniji se je izobraževanje, namenjeno

izključno

starejšim,

začelo sredi 80. let prejšnjega

povečujejo

med

generacijami,

trudimo

vzpostaviti

učenje in prenašanje znanja ter izkušenj med njimi.

možnosti, ne smemo pozabiti na

program za starejše in kmalu

to, da se starejši v povprečju

zatem

prva

izobraževanja udeležujejo precej

življenjsko

manj kot druge starostne skupine.

tretje

širitvi

Bodisi

možnosti izobraževanja za starejše

učenje bodisi jih od tega odvračajo

v Sloveniji pojavile predvsem po

različni

letu 1990. Pri nas skoraj vse

oddaljena lokacija izobraževanja,

izobraževalne

težave,

odrasle

izvajajo

programe,

izobraževalne

katere

lahko

izobraževalnih

obdobje. Sicer pa so se nove

organizacije

nezainteresirani

razlogi,

kot

povezane

pomanjkanje

za npr.

učenjem,

podpore

strani

družine pa tudi ekonomske ovire.

vključujejo tudi starejši, večinoma

Odklonilna

pa imajo zelo malo programov, ki

izobraževanja in učenja so večkrat

bi bili namenjeni izključno njim.

tesno vezana tudi na različne

stereotipe,

izobraževanje

pomembne

tudi

starejših

nekatere

stališča

smo

jih

že

izpostavili. To vsekakor zahteva

organizacije in programi, ki niso

spreminjanje

namenjeni izključno izobraževalni

družbe in še posebej starejših do

dejavnosti. Sem sodi izobraževanje

starosti. Pred nas se postavlja

in učenje v društvih, klubih in

zahteva po pojmovanju starosti, ki

drugih

poudarja

prostovoljskih

vsesplošnemu

družbenemu razvoju. Leonida Brezovec

Fiendeisen, D. (2009). Izobraževanje starejših odraslih in pomen njihovega izobraževanja za njih same ter družbo. Andragoška spoznanja, 15, št. 3, str. 12-21.

izobraževalni

hkrati pa poskrbeti za aktivno

eksperimentalni

tudi

prispevali

udejstvovali

VIRI:

Kljub

ustanovljena

aktivno

povezavo med starimi in mladimi,

stoletja, ko je bil uveden prvi

Univerza

odnosa

nove

priložnosti,

organizacijah. Vedno večji pomen

potenciale

danes pridobivajo različne oblike

pridobivanje nove moči. La tako se

učenja in izobraževanja v lokalni

starejši

celotne

bodo

razvoj počutili

in kot

Findeisen, D., Krajnc, A., Ličen, N., Ivanuš Grmek, M. in Kunaver, J. (2012). Posebnosti izobraževanja starejših. Dostopno na: http://www.slovenskauniverza3.si/docs/eMonografija_Posebnosti_i zobrazevanja_starejsih.pdf . Govekar- Okoliš, M. in Kranjčec, R. (2013). Uspešnost mentorstva v izobraževanju starejših odraslih. Andragoška spoznanja, 19, št. 3, str. 80-95. Kognitivne študije učenja odraslih. Razumevanje učenja odraslih v okviru kognitivnih teorij učenja. (2011). Dostopno na: http://www.scribd.com/doc/60781643/Kogniti vne-%C5%A1tudije-u%C4%8Denja-odraslih. Kump, S. in Jelenc Krašovec, S. (2010). Prestari za učenje? Vzorci izobraževanja in učenja starejših. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Pečjak, V. (1998). Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Pečjak, V. (2007). Psihologija Ljubljana: Samozaložba.

staranja.

Statistični urad RS. (2010). Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=34 61 (pridobljeno 14.11.2013). Šantej, A. (b.l.). Starejši- neizkoriščen zaklad človeških virov: starost je lahko nova priložnost v življenju. Dostopno na: http://www.univerzazatretjeobddrustvo.si/strokovniClanki/SantejStarejsi%20neizkorisen%20zaklad.pdf. Zupančič, M., Colnerič, B. in Horvat, M. (2010). Poznavanje dejstev in zmotna prepričanja o starejših: implikacije za izobraževanje in delo s starejšimi. Andragoška spoznanja, 16, št. 2, str. 37-51).

4 1 2 3

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

VRSTICE ZA VSAKOGAR Spomin in urjenje spomina

V prejšnji številki smo se

spomina in s priklicem informacij

od vsakodnevne rutine, na primer

seznanili s spominom - eno od

iz dolgoročnega spomina.

vožnja po drugi poti, kot smo je

najpresenetljivejših človekovih zmožnosti.

Vendar ne smemo pozabiti, da naši možgani ostajajo dinamični vse do

Spoznali smo, da nam spomin

pozne starosti. Možgane lahko

poleg pomnjenja omogoča tudi, da

ohranjamo v kondiciji, tako kot

presojamo,

lahko to počnemo z mišicami

posplošujemo,

rešujemo probleme, komuniciramo itd.,

pomočjo

že

naučenih

dejstev. Omogoča nam upravljanje s časom, primerjanje preteklosti s sedanjostjo,

načrtovanje

predvidevanje prihodnosti. Celo zavedanje

sebe

temelji

spominih iz preteklosti.

nepričakovano pusti na cedilu in to

namreč omogoča, da se na novo povezujejo nevroni med seboj ali pa utrjujejo že obstoječe povezave ter na ta način poskrbi za prožnost možganov. To nam

našega telesa.

omogoča, da hitreje razmišljamo, Konstantna miselna aktivnost, ki je

povezujemo različne informacije

drugačna od vsakodnevne rutine in

monotonije,

zapomnimo.

spomin

sposobnosti.

veliko

dokazano druge

izboljša

Za svoj spomin

storimo

tudi

količinsko

več

številki

vam

spoznavne

branjem,

reševanjem križank in drugih Zgodi pa se, da nas spomin včasih

vajeni. Redna »miselna vadba«

miselnih iger, pripomore pa tudi

Tudi

tej

predstavljamo nekaj preprostih vaj, ki

pri

rednem

izvajanju

pripomorejo k izboljšanju spomina in prožnosti možganov.

že vsaka aktivnost, ki je drugačna

mnogokrat ravno takrat, ko bi ga najbolj potrebovali. Če ne prej, se večina ljudi sreča s pozabljivostjo v starosti. Dokazano je

namreč,

starostjo

Vaje za krepitev spomina Vaja 1:

spominske funkcije pešajo. Upad

V treh minutah zapišite naštete besede v pravem vrstnem redu, ne da bi

spomina je pod vplivom različnih

jih še enkrat pogledali.

dejavnikov in okoliščin, poleg tega ne zajema vseh spominskih funkcij

1. Škarje 2. Sod

enako izrazito.

3. Rokavica V starosti se običajno pojavijo

4. Nož

težave

5. Lopata

pozornostjo,

zmanjšanjem kratkotrajnega

oz.

kapacitete

6. Ruta

delovnega

7. Kozarec

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

VRSTICE ZA VSAKOGAR Spomin in urjenje spomina nadaljevanje

8. Ščit 9. Karton 10. Ladja ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________

Vaja 2: V 1 minuti naštejte 10 predmetov, ki jih najdemo v kuhinji: 1.______________________________ 2.______________________________ 3.______________________________ 4.______________________________ 5.______________________________ 6.______________________________ 7.______________________________ 8.______________________________ 9.______________________________ 10._____________________________

Vaja 3: V treh minutah zapišite številke v enakem vrstnem redu, ne da bi jih še

6 7

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

VRSTICE ZA VSAKOGAR Spomin in urjenje spomina nadaljevanje

enkrat pogledali. 5 7 3 9 8 1 6 2 4 6 0 2 1 3 1 5 8 4 6 2 ________________________________________________ Leonida Brezovec Vaja 4:

Viri:

Na sliki je nanizanih 30 slik in simbolov. Trije simboli se v nizu ponovijo. V eni minuti poiščite ponovljene simbole.

Bistrina spomina. (b.l.). Dostopno na: http://www.bistrinaspomina.si/o_ spominu.html. Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. Pentek, M., Kogoj, A., Vakselj, N., Škerlep, M. (1996). Vaje za krepitev spomina in zbranosti. Ljubljana: Gerontološko društvo Slovenije. Šešok, S. (2006). Spomin- Kaj je to in kako deluje? Zdrav Vestn, 75, str. 101-104.

Vaja 5: Poiščite vsa: §

soda števila

§

števila, manjša od 30

§

soda števila, večja od 50

§

števila, deljiva s 5

21 54 95 25 46 15 98 78 42 25 35 98 16 54 84 65 25 48 75 28 16 64 73 91 45 87 54 98 18 28 13 67 18 65 31 29 67 35 65 17 56 34 55 69 84 65 96 32 14 78

Vpliv starosti na pešanje spomina. (2012). Dostopno na: http://memohelp.si/vpliv-starostina-pesanje-spomina/.

1 2 3

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

VRSTICE ZA VSAKOGAR Zgodbe preteklih dni

Prebirati zgodbe preteklih dni je vedno zanimivo, saj so se časi zelo spremenili in danes si težko predstavljamo kako so včasih živeli in odraščali. Zato so ti zapisi po pripovedovanjih starejših babic in dedkov veliko bogastvo. V tokratni številki sem se pogovarjala z gospo Jožico, staro 72 let. Gospa je vdova z zelo veliko družino. Ima dve hčerki in dva sina, 11 vnukinj in vnukov, 1 pravnukinjo, na poti pa je še en pravnuk. Najmlajši vnuk je star 4 mesece, najstarejša vnukinja pa 32 let. Glede na veliko število vnukinj in vnukov verjamemo, da ji ni nikoli dolgčas. Gospa

Jožica

je vprašal, koliko je stara. In je

vse po tekočem traku. Šola je

Dolenjskega. Kot otrok je živela

nato rekel »ali nisva midva skupaj

trajala 3 leta.

na Krki pri starih starših, ker je

v šolo hodila, čeprav sem jaz

bila

starejši

njena

prihaja

mama

služkinja

ti?«.

Ljubljani. Živeli so v hiši s

odgovorila: »najbrž si bil tako

kmetijo, kjer so imeli dve kravi,

zabit, da smo skupaj hodili v

ovce, prašiča in kure. Ker je bila še

šolo«. Čeprav so bili v bistvu

majhna,

razredi združeni in ga je gospa

bilo

potrebno

pomagati na kmetiji. Ko je bila stara 7 let, se je mama poročila in preselili so se v Žalno. Rada je živela na Krki, tam je imela tudi teto skoraj enake starosti kot je bila sama in jo je imela za sestro. Enkrat je celo ušla in šla sama na Krko. Novega doma v Žalni ni marala. V Žalni je hodila v osnovno šolo. Pravi, da

takrat

bilo

potrebno veliko učiti, ni bilo tako kot sedaj. Od prvega do četrtega razreda je bil vsak razred posebej, nato pa so bili razredi združeni (od 5. - 8.). Ravno nekaj časa nazaj, pove, da je srečala g. Tinčka, ki jo

kot

Jožica samo »hecala«.

Srednjo šolo je končala pri 17. letih, pri 18. pa je bila že poročena. Na medene tedne z možem nista šla. Prvega sina je dobila pri 19. letih. Z možem sta se spoznala v Žalni. Hodila je v službo v podjetje Labod, kjer je likala. Ko je dobila

V osnovni šoli je bil verouk

drugo hčerko je hodila v službo po

obvezen. V šoli so jih za kazen

4 ure. Porodniška je v tistem

tepli s palico ali pa so morali

času

klečati na pesku v kotu. Tudi

mesece. Nato je morala ostati

sama je bila tepena s palico, ker je

doma, saj njena mama ni želela

klepetala. Pri vprašanju katera

paziti otrok, rekla je, da gre raje v

kazen

gozd in si zažvižga ter zapoje.

odgovorila, da ji bilo s palico

Takrat je gospa Jožica pričela z

hitreje konec.

varstvom otrok na domu. Imela je

bila

»boljša«,

Po osnovni šoli je šla v obrtno šolo v Ljubljano, prakso je opravljala v podjetju Obrtnik. V tem podjetju so izdelovali uniforme za gasilce,

trajala

približno

tudi do 8 otrok. Nekateri otroci so hodili v šolo in so prišli k njej le na kosilo, ker v šoli v tistih časih ni bilo kosila.

policiste in železničarje. Tam se

Nazadnje je imela varstvo otrok

nisi naučil šivati od začetka do

leta 2011. Starši so izvedeli, da

konca; dobil si le šive, saj je šlo

ima ga. Jožica varstvo otrok od

4 6 5

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

VRSTICE ZA VSAKOGAR Zgodbe preteklih dni nadaljevanje

drugih ljudi (od ust do ust). Zadnja

Ko je bila sama še otrok in je

je pekla kruh doma, niso ga

punčka, ki jo je pazila, jo še vedno

obiskovala osnovno šolo, je po šoli

kupovali v trgovini. Kruh je pekla

obišče. Sedaj si ne želi več varstva

pomagala na njivi, ki so jo imeli.

enkrat na teden v večjih količinah.

otrok oz. bo pazila vnuka, ki je

Vozila je samokolnico, napolnjeno

Ko je bila ga. Jožica že poročena,

sedaj star 4 mesece. Otroke je

s krompirjem ali koruzo. Vendar

pove, da nekaj časa niso mogli

zjutraj vprašala, kaj bodo jedli, da

zaradi dela ni izostajala iz šole.

dobiti kave. Čokolada pa je bila.

hrana ne bo ostajala. Pa ji je

Med počitnicami je z mamo hodila

Najbolj težko je bilo dobiti moko

soseda rekla, da jih preveč razvaja,

nabirat gobe in gozdne jagode.

in sladkor. Čaj so pripravljali sami,

ko jih sprašuje, kaj želijo jesti. Ko

Pravi, da za gobe nikoli ni bila, ker

saj so nabirali različne rože iz

je imela kakšnega otroka, ki ni

katerih so ga kuhali (npr. materina

želel jesti npr. zelja, je povedala

nabiranje jagod je morala vstati

dušica). Okus je bil boljši kot je

staršem, ki so rekli, da morajo jesti

že ob štirih, ko je bil še mrak, v

sedaj iz kupljenih čajev. Med pa so

vse. Za kosilo jih ni spraševala po

gozdu pa tema. Vendar sta z

lahko kupili pri kmetih.

željah. Jedli so tudi »špinačo« iz

mamo morali iti tako zgodaj, ker

kopriv. Včasih se je jedlo več

ko sta prišle na kraj, kjer so rasle

kopriv, ljudje so jih celo sejali.

jagode, je bil že dan. Če nisi bil

Pazila je nekega fantka, ki je bil

dovolj hiter, so drugi pobrali vse

zelo živ in je sama velikokrat

jagode. Ni prav rada nabirala, ker

njegovi mamici rekla, naj ga

jih ni smela jesti, saj jih je mama

naslednji dan ne pripelje več. Pa ga

nato prodala na tržnici v Ljubljani.

je vseeno pripeljala in sta se nato z

Enkrat je šla z mamo prodajat pa ji

mamo le spogledali in zasmejali.

ni bilo všeč stati tam cel dan.

Nekoč so otroci jedli vse in so se

Pove, da ni bila ne za gobe ne za

malokdaj izmišljevali, sedaj je

prodajalko. Poleg jagod je mama

drugače. Najmlajši otrok, ki ga je

prodajala tudi gobe in rože, ki jih

pazila, je bil star manj kot eno leto,

uporabljajo kot mazilo.

najstarejši pa 5-6 let. Vendar jih je bilo prej lažje varovati (ker so bili zelo majhni, ko jih je dobila), saj so se hitreje navadili. Kasneje so bili otroci malo starejši in so velikokrat močno jokali, ko so jih starši pripeljali.

nikoli

nobene

našla.

Hrana, ki so jo jedli, ni bila tako raznolika kot danes. Predvsem so jedli zelje, repo, korenje, kolerabo. Ker so imeli prašiče, je bilo doma tudi meso, delali pa so tudi ocvirke. Meso je bilo na mizi le ob posebnih priložnostih. Mama

Pove, da je bilo zdravstvo dobro, ni se bilo potrebno naročiti za pregled, kot sedaj. Zdravnika ni bilo v vasi, ampak so morali v bližnji večji kraj. Ko je rojevala, je moral mož k sosedom, ki so imeli občinski telefon, da so poklicali rešilca. Telefon so dobili pozno. V vasi so imeli dva telefona, kamor si šel lahko telefonirat. Bil je to občinski

telefon in

moral

plačati, če si želel klicati. Zanimalo me je, kako so se dogovarjali za obiske. Če si želel k nekomu na obisk, si šel in če ga ni bilo doma, si prišel drugič. Sama ni nikoli imela izpita za avto, prav tako ga ni imel pokojni mož, ki je rekel: »Zakaj bi imel avto, ko pa imam vlak«. Če si šel na obisk v

7 8 9

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

VRSTICE ZA VSAKOGAR Zgodbe preteklih dni nadaljevanje

bolj oddaljen kraj, si se pa prej

veliko noč se je jedlo enako kot

poročena. Kasneje so z otroci

dogovoril ali pa napisal pismo, da

sedaj,

hodili v Rovinj.

boš prišel. Takrat je bilo vse bolj

pomembna potica in kruh. Za

pismeno, pisali so si pisma. Sedaj

pusta so se preoblekli v maškare.

pa je vse po telefonih. Pravi, da ne

Sama je šla v maškare le enkrat in

mara mobilnih telefonov in ga

takrat so jo »brcali v zadnjico«,

velikokrat ne vzame s seboj, ko

zato ni šla nikoli več. Za maškare

kam gre. Pripomne, da se danes

so dobili jajca, klobase itd. Obleko

Včasih so se ljudje dobivali in se

premalo piše.

za maškare so si izposojali. Tisti,

družili, danes pa se drži vsak sam

ki je imel denar, si jo je lahko

zase. Ko je bila majhna in je živela

kupil tudi v trgovini. Praznikov

na Krki, se spomni, da so prišli

niso praznovali tako obilno kot

ljudje in igrali citre ter peli. Sedaj

sedaj.

je drugače.

Želela

sem

izvedeti

praznovanju praznikov.

rojstnih Rojstnih

več

dni

niso

praznovali v takem obsegu kot

sta

bila

Tudi 60 let nazaj je bilo veliko ljudi revežev tako kot sedaj, ali pa še bolj. Obleke so nosili eden od drugega.

sedaj. Dolgo ni vedela, kdaj ima

Televizijo so dobili drugi v vasi.

njena mama rojstni dan, ker ni

Niso pa imeli pralnega stroja;

želela, da se jo spominja. V tistih

sama je hodila prat v Zadružni

časih, ko je bil nekdo star 50 let, je

dom, kjer je bila voda; to isto vodo

bila to zelo visoka številka, saj so

so nosili tudi domov, da so imeli

bili ljudje že zelo utrujeni. Mama

pitno vodo. Ko je njena mama

vsaj en roman o svojem

je rekla, ko je bil nekdo toliko star,

kupila pralni stroj, ji je včasih

življenju. Verjamem, da bi bili

da je najbolje, da se zjoka, ker je

dovolila, da je prišla oprat k njej.

te romani zelo zanimivi ter bi

že tako star. Sedaj pa otroke učijo,

Takrat so bili pralni stroji zelo

se lahko iz njih marsikaj

da se rojstne dneve praznuje v

dragi. Ko je bila otrok, je njena

naučili.

velikem obilju. Kakšno čokolado

mama prala perilo in ostalo v

si takrat dobil za rojstni dan,

potoku.

praznovali pa sploh niso. So pa praznovali Miklavža. Za darilo so dobili, (nogavice

kar

potrebovali

in podobno) in pa

kakšno pomarančo in orehe. Za božič se niso obdarovali. Šli so v cerkev in imeli večerjo (ni pa nujno, da je večerja bila). Za

predvsem

Starejši so zakladnica znanja in ne dvomim, da bi lahko vsak starejši človek napisal

Iskrena hvala ge. Jožici, da sem lahko delček njenega

Kot otrok ni bila nikoli na morju. Prvič je bila na morju, preden se je poročila.

Vendar

doma

povedala, da gre na morje, ker ji ne

življenja

prelila

dobila prenočišče, ker še nista bila

papir.

Želim ji še mnogo lepih doživljajev.

bi pustili. Z bodočim možem sta šla v Split z vlakom. Težko sta

Sara Rekar

1 2 3

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

VRSTICE ZA VSAKOGAR Če si upokojen, še nisi za staro šaro

Ko ti predlagajo, da napišeš kaj o

Ni starost lepa, pravijo.

tri ure. A kaj, ko bi bil vseeno

sebi, se najprej razveseliš, nato pa

Se ne strinjam, ne priznam!

prekratek.

te preplavijo vprašanja. Razmišljaš

Tok življenja te uči,

da se marsikaj zgodi.

tuhtaš,

prevetriš

spomine,

Sem upokojenka postala, s pokojnino se preživljam,

sprašuješ se, kaj je pravzaprav tisto, o čemer bi bilo vredno pisati. Sem namreč ena izmed tistih ljudi, ki so govorili, da se jim ne mudi v pokoj, saj jim je v službi čisto OK in

dobro

počutijo.

Sem in tja kosti bolijo,

prosti čas pa imam zato,

se obrabi kakšen sklep,

da si okrepim telo.

včasih te vročina daje, Sive celice priganjam,

včasih ti je za umret.

s svinčnikom v roki sanjam,

upokojitev nisem nikoli gledala kot na neko obdobje, ki se končuje in te pahne v popolnoma nov svet. Vedno se mi je zdelo normalno, da

Voljo treba je imeti,

pišem, slikam in ustvarjam,

včasih tudi kaj »požreti«,

celo budna sanje sanjam.

z optimizmom se obdati Res v leta sem upeta,

in napake si priznati.

s srcem pa v mladost odeta,

hodiš v službo zato, da zaslužiš za svoje preživetje, si kaj ustvariš in prideš do zaslužene upokojitve, do svojega prostega časa in do vira prihodka, ki si ga odvajal za starost

sive celice krepim,

Ne bodimo samovšečni,

da naprej grem in vzdržim.

Ne zapirajmo se vase, Naredimo tud' kaj zase. Ljubim naravo, rože, delo na vrtu,

in ti ga izplačujejo kot pokojnino.

Nisem več »deklica za vse«. Ni mi

Da je to prelomnica v življenju, se

prste krepim z ustvarjanjem. Sem

treba gledati na uro in razmišljati,

strinjam. Ne strinjam pa se s tem,

kot

kaj naj najprej postorim, kaj naj

da sem sedaj stara in se počasi

oblake, mavrico, sonce, reke,

kupim, koliko časa bom porabila

bližam koncu svojega poslanstva

ptice, metulje … Ne tečem za

za pot od službe do doma, ali mi

na tem svetu. Prepričana sem, da

avtobusom kot včasih. Danes

bo uspelo pripraviti kosilo, preden

moram do takrat še marsikaj

vem, da pripelje naslednji. V

se vsi zberejo. Še in še bi lahko

postoriti.

mesto se odpravim peš, opazujem

naštevala. Denarja je sicer manj,

dogajanje okrog sebe. Vzamem si

manj pa je tudi obveznosti. Otroka

čas.

sta odrasla, čas vzgoje je za menoj.

upokojenci.

Danes

Slovenijo. S fotoaparatom lovim

Letos

bom

dopolnila

dvainšestdeset let. Upokojila sem se leta 2005. Niti enkrat nisem pomislila, da bi se vrnila v službo. Priznati moram, da so to moja najlepša leta. Čas ni več moj gospodar. 18

Nismo sami, nismo večni,

sem

upokojenka,

žena,

mati, babica, pisateljica, slikarka

majhen

Hodim

otrok.

Opazujem

izlete

Spoznavam

trenutke zgodovine.

in ustvarjalka. Dan mi je sicer prekratek in bi ga napela kot

Počnem tisto, kar me veseli. Moj

elastiko ter podaljšala vsaj za kake

dan se prične z zajtrkom. Nato

4 6 5

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

VRSTICE ZA VSAKOGAR Če si upokojen, še nisi za staro šaro nadaljevanje

sledi kavica in če rima steče, sta

Iz skal, ki so ostale po gradnji

Moj

vedno

škarpe, sem obložila steno, ki se je

računalnik. Le kaj bi brez njega!

rokovnik. Popoldanske urice so

krušila,

nadgradila

popolnoma moje. Na balkonu sem

praznih

plastičnih

si uredila atelje. Stene prekrivajo

napolnjenih

slike. Slikam z barvami za steklo

rože, jagode in zelišča.

pri

roki

svinčnik

oporo

spremljevalec potujem

tudi

prstom

steklenic

zemljevidu, ampak z miško po

s peskom, zasadila

spletu. Sem in tja kaj objavim na Seniorskem

forumu.

in akrilom. Preizkušam različne

portal,

materiale in tehnike. Odvečnih

pogovoru, druženju. Primaknem

stenskih

kakšno

ploščic ne zavržem,

namenjen

Zanimiv

pesem

starejšim, na

portal

ampak jih poslikam. Ustvarjam z

Pesem.si, spremljam objave na

das maso in s keramičnim prahom.

FB,

Tudi, ko sem na vrtu, ustvarjam.

pokomentiram, pišem zapiske,

kdaj

kaj

igram miselne igre in še in še bi

Iz žive meje sem ustvarila napis:

lahko naštevala. Pridružila sem se Skupnosti ustvarjalcev in umetnikov Moj Mozaik, sem in tja

objavim

slikarskega

noviteto

ateljeja

ali

iz nov

izdelek. Nekaj o meni najdete tudi na Ročno sem izdelala »ribnik«:

Sem in tja storim napako,

moji

a še nisem za navlako,

www.jereb.org.

bolj previdna sem postala,

odzovem povabilu in predstavim

ker hitrost me je izdala.

svoje knjige, preberem pravljico

spletni

strani:

Z veseljem se

otrokom, se igram z vnučkom, Čez stopnico sem skočila

zlagam lego kocke. In kako bi

in zapestje si zlomila,

vse to lahko počela, če bi bila v

težo mavca sem spoznala,

službi?

zdaj res vem, da to ni šala.

posedim ob kavici, jo popijem s

izkopala sem jamo, dno prekrila s črno

folijo,

nanjo

položila

kamenje, vse skupaj obdala s polivinilom, nalila vodo, postavila vanjo posodo z rožami, okolico pa obložila z ostanki kamnitih plošč.

Nemogoče!

Rada

prijatelji, poklepetam. Taka sem. Se pobrati pač je treba,

To sem jaz, Antonija.

iti spet naprej, seveda, je v življenju pač tako, res, živeti je lepo.

Antonija Jereb

1 2 3

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

VRSTICE ZA VSAKOGAR Osamljenost in prazniki

Prazniki že vztrajno trkajo na

dneh,

vrata. Vsako leto nas doletijo

najpogosteje znajdejo starejši. Ko

pripadnosti. In s tega stališča je

kakšen teden prej, vsaj kar

so namreč nezmožni skrbeti sami

upokojitev

zadeva

zase, morajo predvsem sprejeti

doživeta kot razlog za izgubo

dejstvo, da so odvisni od drugih.

naštetega, kar pa resno ogrozi

prizadevne

prodajalce, ki svoje trgovine

drugi

veselijo,

in izložbe vestno okrasijo že

Med

novembra. Dandanes je za

najpomembneje predvsem obdržati

mnoge ljudi smisel veselega

veselje do skrbi zase, kar pomeni

decembra

ohraniti temeljno ljubezen do sebe,

obdarovanju,

materialnem seveda

poleg

tradicionalnega druženja v krogu družine in prijateljev. A medtem, ko se zadovoljni posamezniki veselijo takšnih in

drugačnih

osamljeni

lahko

povzročile bolezen, vztrajanje pri fizični aktivnosti, zaposlenost ter vzdrževanje miselnih in fizičnih funkcij.

Umik iz družbe in pripadnikov

sta

značilnost starejše

generacije. Nekateri psihologi jo in

čustveno

občutijo

bolečino,

tistega, kar bi si želeli ali morali imeti, pa tega zaradi različnih nimajo.

Razlogov

občutja strahu je nešteto, depresija pa

lahko

doletita

vsakogar izmed nas. Dovzetni

mnogih

osamljenost, žalost in primanjkljaj

žalost

dejavnostim,

prazniki

nočna mora. V tem času še

zato

ki pa se lahko kaže kot izogibanje

vase

občutljive ljudi so prazniki prava

vzrokov

zaprtost

pred

depresivne

dodatno

staranjem

slovesnosti,

trepetajo.

tudi

otroci,

mladostniki ter seveda odrasli in starejši. V čustveni stiski se v

tolmačijo kot posledico socialne izolacije in menijo, da jih drugi ljudje, zlasti mlajši, ne opazijo. Po drugi strani se starejši ljudje sami izogibajo družbe

in omejujejo

svoje stike na čedalje redkejše prijatelje, s katerimi jih družijo podobni interesi in s katerimi si delijo intimne emocije. Med

občutek

sodelovanja vsekakor

psihično

Zanj

lahko

praznine in prepričanje, da zdaj ni več potreben in cenjen. Zato je izjemnega pomena, da starejši ne ostaja sam doma, zaprt med štiri stene, ampak mora iti v svet. Ne nazadnje, v Sloveniji so na voljo številne

različne

namenjene

dejavnosti,

starejšim,

športne,

kulturne, izletniške skupine, tretja univerza, medgeneracijski centri, itd. Vztrajno

prikazovanje

lepega,

veselja, radosti, bližine, ljubezni, obdarovanja, decembru

ki preži

veselem

vsakim

vogalom na vse nas, je za ljudi v stiski izjemno veliko breme. Vse to jih še dodatno opominja na njihovo nesrečno stanje in le redki

stresnimi

naredijo kaj zase, si pomagajo. Največkrat

življenja

dodatno

polastijo

upokojitev, prinaša stikov,

prelomnica pomeni vstop v občutja

dejavniki je v približevanju jeseni

medosebnih

mir

so tisti, ki takrat zberejo moč in

največjimi

navsezadnje

lahko

varnost

posameznika.

delo veliko

nerazumevanje,

dajejo

osamljenost.

jih

namreč obup

še

nemoč, in

4 6 5

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

VRSTICE ZA VSAKOGAR Osamljenost in prazniki nadaljevanje Med

prazniki

ljudje

močneje

občutimo osamljenost. Praznični

težave

čas ustvarja velik razkorak med

odločanju, je razdražljiv, občuti

tem, kar čutimo znotraj nas, in

pomanjkanje

tistim, kar nas obdaja. Rajanje,

vztrajajočo

pri

koncentraciji

hrup in bleščanje, v ljudeh pa

spremembe

občutek,

temu

bodo

gibljivosti,

zadostili,

zadovoljstva

samoto

teže,

izkusi skoraj vsak človek, ne glede

zanemarjenosti,

na to, koliko je star. S trajno in

brez

pomanjkanje higiene, brezbrižnost

hudo obliko osamljenosti po svetu

preostanka zazveneti s prazničnim

do premoženja, upada spomina,

živi

duhom. Ta duh proizvaja občutke

zmedenosti, orientacije, pretiranim

občutljiv del ljudi, ki so nagnjeni k

zavisti in sramu. Zavist in sram sta

ukvarjanjem s fizičnimi problemi,

osamljenosti, so tisti, ki imajo

dve

ima

nizko

morejo

glavnih

sestavin

Pride

Razlika med osamljenostjo in

V življenju občutek osamljenosti

tesnobo.

telesne

kronične

bolečine

pravega

sproži, sram pa je reakcija na

misli,

osamljenost. Občutek, da smo

odnose, povečana odvisnost od

sami, je večji, če opažamo, da se ljudje družijo in so srečni. Sredi nas

ognjemeta, veselje.

prebudijo

salve

slišimo

Nekdo

spet

vzklike, ni

sam.

Osamljencu je sreča drugih kot sol na rano. Ta sreča se lahko le predpostavlja, je lahko le videz, a

vzroka,

brez

osamljenosti. Zavist osamljenost

noči

opusti

samomorilske

prejšnje

socialne

mnogo

ljudi.

Posebno

samozaupanje,

razočarani, zapuščeni, trpinčeni, bolni

ali

družine, nerazložljivi izbruhi joka«

Osamljenosti

(Pečjak, 2007, str. 149).

ločimo od samote. Razlikujeta se v

K občutku osamljenosti prispevajo tudi popularna kultura in mediji. Med prazniki so filmi in reklame polne podob srečnih družin in blagostanja. To je praznični ideal,

stari. dostikrat

tem, da je občutek osamljenosti neprijeten in mukotrpen. Bolečina zaradi osamljenosti človeka sili v globoko žalost, jok, željo po smrti in celo v samoškodovalna vedenja.

ki povsem neopazno živi v kulturi

Občutek samote je bolj nevtralen

in pomeni predvsem odmaknjenost

mnoge, ki družine nimajo več ali je

iz družbe, ki nekaterim ljudem ali

nikdar niso imeli, je zato praznični

ljudem

so:

čas veliko breme. Spomni jih na

prinaša tudi občutke ugodja. Res

hranjenja,

to, česar nimajo (več). Prav tako so

pa je, da samota v veliko primerih

spanja, upad energije in trajajoča

prazniki težki za tiste, ki v svojih

botruje

utrujenost.

družinah

zato

nič

manj

boli.

Osamljenost pa lahko vodi v depresijo. Glavni

znaki

sprememba

nemoči in brezupa, krivde, ima

depresije

navad

Depresivno čustveno

vsakem

posamezniku.

nikdar

niso

določenih

nastanku

situacijah

osamljenosti.

občutili

stanje traja večji del dneva skoraj

razumevanja ali pa so imeli v

vsak dan, posameznik ima občutek

družinah

da je brez vrednosti, občutek

razmere.

povsem

nemogoče

Osamljenost je za starega človeka tako huda kakor

7 8 9

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

VRSTICE ZA VSAKOGAR Osamljenost in prazniki nadaljevanje

telesna

podhranjenost.

Tudi

ljudi, ki niso njihovi sorodniki.

posledice so podobne, začne hirati

Družina v tradicionalnem pomenu

in napadajo ga bolezni, izgubi tek

torej ni edina pot do zadovoljivih

socialnih stikov v starosti.

spanec.

Možen

odziv

starega človeka na osamljenost je tudi, da začne duševno čedalje bolj životariti. Osamljenost se premaga

Kaj lahko storimo sami, da premagamo osamljenost

(Ramovš,

oseba preživlja čas s sodelavci,

Vsaka generacija verjetno razvije

človeku

poseben odnos do starosti, na

pripadnosti, česar pri delu doma

katerega

gotovo primanjkuje.

vplivajo

izkušnje

občutek

Četudi nam je hudo, se moramo težavam še vedno nešteto možnosti za

srečno

moderna

življenje. družba,

Predvsem poudarja

individualizem, nas usmerja v osamljenost.

Osamljenost

simptom sodobnega časa pa tudi

določenih obdobij. Kdor je doživel obdobje zadnje vojne, se danes

Posameznik

pridruži

lastnega vedenja. Le od nas samih

najverjetneje manj pritožuje nad

kakšnemu krožku ali dejavnosti

je odvisno, ali bomo živeli srečno

samoto, kot bodo čez 20 let trdili

(učenje tujega jezika, lončarstvo,

ali v izolaciji.

otroci

slikanje, športne dejavnosti itd.)

baby-boom

generacije.

Možno je tudi, da se starejši ljudje ne počutijo tako osamljene, ker se primerjajo z drugimi iz svoje generacije. Z vidika mlajših se socialni stiki starejših ne zdijo prav

lahko

Polona Centa Lahko si poiščemo nov hobi, za katerega nikoli nismo našli časa in

Človekovo

dobro

Vid Pečjak: Psihologija staranja,

podobnimi interesi (npr. skok s

2007

padalom, tai chi …) Ramovš Jože: Kakovostna starost :

počutje

bistveno manj odvisno od velikosti kroga znancev kot od čustvene

Postanemo prostovoljci v kakšnem

socialna

društvu, bolnišnici; s tem, ko

gerontagogika, 2003

pomagamo

drugim,

pomagamo

tudi sebi pri premagovanju samote.

bližine ljubljenih ljudi. Če nimamo partnerja

ali

otrok,

povečuje

tveganje,

to da

Vir:

se pridružimo drugim ljudem s

nič prepričljivi in tolažeči.

sicer

Pridružimo

bomo

klepetalnici

ali

osamljeni, toda še zlasti ljudje, ki so bili vse življenje sami, so močneje čustveno navezani na

bo, zlasti starejše, spodbujal h

zavedati, da imamo kljub vsem

Delo v javnosti oz. v službi, kjer prinaša

Kupimo si hišnega ljubljenčka, ki gibanju.

v bližini nekoga od svojih ljudi 2003).

sprehod, v kino, gledališče.

kakšni

spletni

forumu,

kjer

najdemo prijetne sogovornike. Pomembno

je,

razbijemo

dnevno rutino in gremo morda na

gerontologija

1 2 3

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

INTERVJU Stanovalka v domu starejših

Spremembe so edina stalnica v našem življenju. To je dejstvo. In sprememb

vsi

bojimo

izogibamo. Veliko starostnikov se mora ločiti od svojega domačega okolja, čeprav si tega v danem trenutku ne želi. Pogovarjali smo se z gospo Joži iz DSO Ljubljana Moste – Polje, ki nam je med drugim

zaupala,

življenje

spremembe

domu opaža

kakšno in pri

katere mlajših

dneve?

To sem potem naredila, da sem

To je pa zelo pestro. Sem jutranji

lahko delala.

človek in zgodaj vstajam. Zjutraj,

Kakšna je bila vloga matere in

ko se uredim in spijem kavico, je

očeta v vaši družini?

na vrsti delovna terapija. Potem je že kosilo, nato grem na sprehod,

Očeta sem zelo pogrešala, ampak

pridem nazaj in s prijateljico

sem imela zlato mamo. Živela je

igrava remi. Vsak dan. Karte so mi

do 90. leta, vedno sva bili skupaj.

všeč, ker moram misliti z glavo.

Naučila me je vrlin, kot so poštenost, pridnost, kar pri človeku

Kako

ste

zadovoljni

najbolj šteje.

življenjem v domu? Kaj pravite na mit »Večina

Radoživa gospa, polna elana,

Enkratno je, ljudje so krasni. Tudi

optimizma in bistrega uma,

prijatelje imam tu takšne, ki jih

pa vsem mladim polaga na

nikoli prej nisem imela. Sploh

srce: »Nikoli ne obupajte,

moja prijateljica Ljuba, ki je moja

vedno je treba vztrajati do

sorodna duša.

konca«.

Kakšno je bilo vaše otroštvo?

ljudi

ves

zagrenjenih« ali pa

čas

»Večina

starih ljudi je osamljenih«. Mislite, da je res tako? To drži, ampak so velikokrat krivi sami, če so osamljeni. Tukaj lahko

Mama me je vzgajala sama, ker me

dobiš družbo, samo moraš se

je oče zapustil. Imela sem še brata,

vključiti. Na primer v delovno

ki je umrl pri dveh letih in potem

terapijo. Že od prvega dneva, ko

Kdaj ste prišli v dom? Kako ste

je mama sama skrbela zame. Od

prideš, se moraš vključiti, ker je to

sprejeli odločitev za življenje v

očeta nisem imela nič, tako da si

tvoj drugi dom. Zame je to edini

nisem mogla izbrati poklica, ki

dom, ki ga imam. Tu je ogromno

sem si ga želela. Hotela sem delati

stvari, ki se jih da početi, razne

V dom sem prišla pred tremi leti.

v zdravstvu, postati medicinska

prireditve, pa šolarji, ko pridejo k

Bila sem sama doma in nisem

sestra, to me je zelo veselilo,

nam. Kako je to dobro. Jaz se ob

imela družbe, pa tudi priporočili so

ampak takrat še ni bilo štipendij.

mladih

mi ta dom. Tako sem se prepričala

Kar

spomnim na svoja mlada leta in si

in sem prišla sem.

gimnazija. Takrat so bili še razni

mislim, kako jim je fino. Marsikaj

generacijah.

domu?

Kako

starejših

najraje

preživljate

sem

lahko

naredila,

tečaji, strojepisje, knjigovodstvo.

takoj

sprostim

4 6 5

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

INTERVJU Stanovalka v domu starejših nadaljevanje

sem v službo, pa vedno si nekaj

se da, tudi zdaj bomo začeli s peko in takšne stvari.

Kaj

Slovenska družba se sooča s

menite

komunikacijski

sodobni tehnologiji

staranja

vrtu, ker smo imeli ogromen vrt in smo si lahko privoščili potovanja

prebivalstva. Kaj bi bilo po

in dopust vsako leto. In res sem

(mobilniki, internet, e-pošta)?

vašem potrebno še izboljšati?

imela dobrega moža. Škoda, ker

Mi s tem nismo odraščali. Sicer

Trenutno je precej v porastu nega

sem

na domu na primer, vendar se spet

delala

banki

sem pri 49. letih ostala brez moža in postala vdova.

računalnikom, tako da mi je bolj

pojavi

znan. Ampak tu ljudje tega niso

Negovalec pride za kakšno uro ali

vajeni,

niti

dve, ampak si potem spet sam.

mobitela. Ne znajo upravljati z

spremenilo.

Doma se pa res težko vključiš v

njim, tako da tu je kar precej

družbo. V kolikor oseba

nepismenosti, kar se tega tiče.

sosedi ni v takem kontaktu, jim

nekateri

nimajo

problem

osamljenosti.

še s

V času, ko ste bili sami še otrok danes,

ogromno

Katere

najopaznejše

razlike

med

otroštvom danes in nekoč?

kar verjamem, da so osamljeni. Jaz

Razlike so kar velike. Zdaj so tu

sem si vedno našla družbo,na

računalniki. Opažam, da se starši

primer s sosedo v bloku sva hodili

premalo

Mislim, da ni ravno najboljše, da

na kavo, enkrat jaz k njej, drugič

Včasih, ko si prišel iz šole, te je

so kar malo odrinjeni. Ti domovi

ona k meni. Je pa res razlika, biti

mama najprej vprašala, če imaš kaj

so zrasli z našimi rokami. Tudi

tu ali doma. Tukaj sem res vedno

naloge in je bila tudi zraven, ko

zato se morda čutijo odrinjene,

zavzeta, enostavno mi zmanjka

sem delala naloge.

ampak jim ne bi bilo treba biti. Če

časa.

te že družba odriva, tukaj te nihče

preživljati časa pri sosedi, to je

ne odriva. Tu smo vsi enaki.

nemogoče. Ona ima svojo družino,

Privoščiti si pa ne morem več tako

jaz imam svojo.

Mislite, da je za starejše dobro poskrbljeno v naši družbi?

kot prej. Včasih sem hodila na morje na dopust, zdaj si tega ne morem več privoščiti. Nekaj si moraš

problemom

delala. Jaz sem zelo rada delala na

privoščiti

tudi

moreš

vedno

ukvarjajo

otroki.

Potem sem šla za kakšno uro ven, se igrat, nato pa nazaj domov se malo učit pa spet. Radio je šele potem prišel. Pa brala sem zelo

Katero obdobje v življenju se

veliko že takrat. Že šolske knjige

vam

sem pod odejo brala. Zelo rada

najbolj

vtisnilo

spomin?

berem, ravnokar berem Kana, je kar težka. Pa križanke rešujem.

kozmetiko, da se malo urediš.

Najbolj takrat, ko smo delali hišo.

Danes biti upokojenec ni lahko, je

Tista leta, od mojega 20. do 35.

kar težko.

leta, se je največ dogajalo. Hodila

Mislim,

obremenjeni.

otroci

Razne

bolj

aktivnosti

imajo, medtem ko včasih tega ni

7 8

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

INTERVJU Stanovalka v domu starejših nadaljevanje

bilo toliko.

Mlade bi težko kaj naučili, bi se pa

Ampak, še vedno poudarjam, da se starši premalo ukvarjajo z otroki, premalo se pogovarjajo. To otrok potrebuje,

dočim

bolj

zagotovo kaj naučila od njih. Delo z računalnikom sem kar malce pozabila in bi me spet mogoče kdo naučil.

obremenjeni, kot smo bili mi. Na

Katere vrednote bi prenesli na

primer, mi smo imeli samo en tuji

mlade?

jezik v šoli, zdaj jih imajo pa več. Prav tako imajo razne športe. Sama sem tudi rada smučala. Mama mi smučk ni mogla kupiti, samo v šoli sem lahko smučala. Takrat ni bilo toliko možnosti kot

Vztrajnost in učenost. Tega ni nikoli preveč, kar znaš, to veljaš. Treba je vztrajati

do konca, ne

samo nekaj dni, če ti je kaj všeč. Na primer, meni tudi kakšna stvar ne gre, pa bom poskušala znova in

danes.

znova. Potrebno je vztrajati, enkrat

vašem

domu

izvajamo

ti bo uspelo. Saj nekateri so taki. V

medgeneracijske delavnice že

glavnem, kar sem jaz jih videla,

nekaj časa. Kaj za vas pomeni

otroci kar lepo pozdravijo, si te

takšna oblika sodelovanja?

zapomnijo, to mi je všeč. So lepo vzgojeni.

To mi zelo veliko pomeni. Zelo rada sem z otoki in uživam, ko z

Zdaj so tu prazniki, ki se jih že

njimi

vsi veselimo. Kako ste te dneve

delam.

dobra

pogruntavščina. Otroci so tako priljubljeni,

zvedavi,

vse

sprašujejo. Zadnjič me je nek fant vprašal, koliko sem stara, vse ga je zanimalo, to mi je tako všeč. Jaz se zelo veselim delati z njimi.

doživljali kot otrok? Včasih je bil samo Miklavž, Dedka Mraza ni bilo. Starši so bili bolj revni in ni bilo Božička. Je pa bilo potem bolj veselo, če si našel kaj pod smrekco, za novo leto ni bilo

Kaj bi se radi od mladih

nič, bolj za božič. Takrat se ni

naučili in kaj bi jim vi dali?

toliko praznovalo kot danes. Polona Centa

1 2 3

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

Beseda prostovoljca

»Kaj si včeraj delala?« »Imeli smo delavnico z društvom, kjer delujem kot prostovoljka.« »To

pomeni,

delaš

brezplačno?«

Prostovoljstvo nas bogati in bogati

njihovem življenju, o mnenjih itd.

druge. Ne glede nato, na katerem

so izkušnja preko katere se lahko

področju se človek prostovoljsko

veliko naučimo. Predvsem to, da

udejstvuje, pri sebi podira meje in

ni potrebno imeti veliko, da si

se seznanja z različnimi skupinami

lahko srečen in da je včasih treba

ljudi. S tem pa tudi pričnemo

potrpeti, da pridejo boljši časi.

razumeti različne skupine ljudi –

»Tako je.«

mlade, starejše, hendikepirane itd.

S tako izkušnjo se pričnemo

»Zakaj bi delala brezplačno, jaz

Razvijamo svojo ustvarjalnost in

zavedati, da imamo preveč vsega

tega sigurno nikoli ne bi počel/a.«

razumevanje življenja drugih ter jih ne postavljamo v okvire in v

Nekako tako so potekali moji pogovori,

sem

v naše majhne svetove. V naših majhnih svetovih pa

različne stereotipe.

pričela

potrebno

misliti

nam ni nikogar

Ko sem se preselila nazaj v

drugega kot nase. Seveda niso vsi

Sloveniji (pred tem sem 9 mesecev

Slovenijo,

prostovoljski

ljudje enaki in ni prav, da vse

delala kot prostovoljka v tujini).

izkušnji v tujini, sem se želela s

mečemo v isti koš. Da bi prišli

Da so bili bližnji tako negativno

prostovoljstvom

naprej

nazaj tja, kjer smo bili še 20 let

nastrojeni, me je presenetilo in

ukvarjati. Bila je idealna priložnost

nazaj, ko nam ni bilo vseeno za

užalostilo. Ljudje so si okrog sebe

tudi zaradi tega, ker sem bila

sočloveka pa bi morali starši svoje

postavili visoko ograjo, da jih ne

brezposelna in sem želela svoj čas

otroke od majhnega učiti skrbi za

bi kdorkoli prosil za brezplačno

nameniti drugim in ga s tem

druge in jih, če se le da, vpisati v

pomoč. Dandanes se vse vrti okoli

kvalitetno porabiti. Društvo Novita

društva, kjer izvajajo različne

denarja!

mi je bilo izjemno zanimivo, ker

aktivnosti za druge ljudi in jim s

gre

tem polepšajo dan ter narišejo

prostovoljsko

udejstvovati

Nekdo, ki se s prostovoljstvom nikoli ni ukvarjal, tudi nikoli ne bo razumel vsega čara, ki ga prinese. Da nekomu polepšaš dan in ti pokloni nasmeh je najlepše darilo, ki

človek

lahko

dobi.

Prostovoljci dajemo sebe za druge. S tem, ko dajemo sebe za druge pa naše življenje dobi še večji smisel in nas napolni s pozitivno energijo.

in ravno zaradi tega smo se zaprli

še

medgeneracijsko

sodelovanje. Izkušnje z delom z

nasmeh na obraz.

otroki sem že imela, s starejšimi pa še ne. Zato sem želela ven iz svoje

Če kdaj, je v teh časih pomembno,

cone udobja in videti ali bom znala

da ljudje v lokalnih okoljih stopijo

sodelovati s starejšimi. Izkušnja je

skupaj, si pomagajo in skrbijo

neprecenljiva. Res je, da se za

drug za drugega, ne, da bi želeli

starejše

nekaj v zameno. Konec koncev se

pripravlja

različne

delavnice, vendar se verjetno še sami ne zavedajo, koliko dajejo nam, prostovoljcem. Pogovori o

DOBRO vrača z DOBRIM. Prostovoljka Sara

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

NAJ ZADIŠI IZ KUHINJE

Kako že poje znana pesem? Naj sneži, naj sneži, naj sneži. Da bi v zimskem času, ko smo raje doma na toplem in iz zavetja našega najljubšega naslanjača opazujemo poplesavanje snežink, ustvarili pravo zimsko pravljico, smo vam v društvu Novita pripravili nekaj slastnih idej in zamisli, s katerimi lahko razvajate sebe in presenetite svoje najdražje.

BOŽIČNI ROGLJIČKI Masa: 14 dag mletih orehov

1 rumenjak

20 dag moke

1 žličko pecilnega praška

14 dag masla

1 vanilin sladkor

10 dag sladkorja 1 – 2 žlici kisle smetane

Preliv: Čokolada za kuhanje

POSTOPEK: Najprej zmešamo vse sestavine, ter jih za pol ure postavimo v hladilnik. Nato maso oblikujemo v rogljičke, jih postavimo na pekač in pečemo na 170°, da rahlo porumenijo. Po želji jih oblijemo s čokolado, ki jo stalimo v vroči kopeli (vzamemo večjo posodo, vanjo pa vlijemo vročo vodo. V večjo posodo postavimo manjšo, v kateri raztopimo čokolado).

LINŠKI MEDVEDKI SESTAVINE: 100 g pirine moke 100 g ostre moke

150 g sladkorja v prahu

250 g gladke moke

1 rumenjak

300 g margarine

1 vanilin sladkor

POSTOPEK:

Marmelada

Presejano pirino moko zmešamo z ostro in gladko moko, dodamo margarino. Nato postopno dodajamo še sladkor v prahu, vanilin sladkor in na koncu dodamo še rumenjak. Testo postavimo v hladilnik za 1 uro. Testo razvaljamo in z modelčki oblikujemo medvedke, ki jih nato pečemo pri 180°, približno 10 minut. Na en piškot namažemo marmelado in ga pokrijemo z drugim piškotom, tako da se sprimeta. Posujemo s sladkorjem v prahu. Obema receptoma, pa ne smemo pozabiti dodati naše dobre volje in ljubezni. V primeru slabe volje se ne lotimo pečenja piškotov!

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

Za krajši čas – ustvarjamo Cofki iz volne Za izdelavo cofkov potrebujemo trši papir ali karton, svinčnik, volno in škarje. Postopek izdelave:

Iz papirja oz. kartona izrežemo dva enako velika kroga. Na sredino vsakega kroga narišemo manjši krogec, ki ga tudi izrežemo.

Dobili smo dva obroča, ki ju položimo drugega na drugega, tako da se popolnoma ujemata. Vzamemo volno in jo navijamo na obroča.

Ko pridemo z volno okoli celega obroča, vzamemo škarje, kartonasta obroča med seboj rahlo razpremo, ter s škarjami previdno prerežemo volno na zgornjem delu obroča. Pri tem pazimo, da nam volna ne uide iz obroča.

Volno smo prerezali po celem krogu, sedaj moramo sredino tesno prevezati z daljšim koncem volne. Naredimo tesen vozel in oba kroga iz papirja odstranimo.

Cofek je izdelan. Z njim lahko okrasite darila, prostore ali novoletno jelko. Namig: uporabite volno različnih barv in oblikujte pisane cofke.

Veselo ustvarjanje!

Številka 3/2013

Novita, društvo za medgeneracijsko sodelovanje

Pristopna izjava

! Spletna(stran:!www.drustvo+novita.org! e+mail:!info@drustvo+novita.org( Tel.:(070+285+081( (

(

Pristopna izjava Spodaj podpisani/a ________________________________________, rojen/a___________________, Ime in priimek zapišite s tiskanimi črkami

Stanujoč/a ___________________________________, poštna št., kraj ________________________, e-pošta_____________________________________, tel.___________________________________, izjavljam, da želim postati član/članica Društva NOVITA ter da sem seznanjen/a s statutom društva in da ga bom spoštoval/a. Letna članarina znaša (ustrezno označite) 10€ (upokojenci, študenti, brezposelni) 20€ (zaposleni) brezplačno za otroke do 15. leta 50€ pravne osebe Članarino nakažite na račun Društva Novita, po spodnjih podatkih: TRR odprt pri PBS: SI56 9067-2000-0792-745 Namen: plačilo članarine za leto 201 Koda namena: OTHR Referenca/sklic: datum plačila

Kraj in datum _______________________________

Podpis ________________________________ Zakoniti zastopnik Če je oseba mlajša od 15. let

________________________________

Prosimo, da nam natisnjeno in podpisano izjavo pošljete na naslov: Društvo Novita Brezje pod Nanosom 3a 6225 Hruševje (