Page 1


Svet med vrsticami Priročnik za učitelje, ki jih zanima globalno učenje


Svet med vrsticami Priročnik za učitelje, ki jih zanima globalno učenje

© Jaroslav Biolek, Adam Čajka, Katarina Hipšová, Kristýna Hrubanová, Michala Chatrná, Eirini Kareta, Zuzana Kostřicová, Zuzana Labašová, Eva Malířová, Fay Orfanidou, Jitka Oláh, Martina Pavlíčková, Michaela Rychtecká, Rene Suša, Jakub Tesař, Nikos Vakondios, 2012 © Dalibor (MAX) Krch, Lenka Andová, Petra Ježková, Jan Plšek © Društvo Humanitas, 2012

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

316.42:502/504 502.131.1

SVET med vrsticami : priročnik za učitelje, ki jih zanima globalno učenje / [avtorji Jaroslav Biolek ... [et al.] ; ilustracije Dalibor Krch ... [et al.] ; urednik Rene Suša]. - Ljubljana : Društvo Humanitas, 2012

ISBN 978-961-92394-6-9 1. Biolek, Jaroslav 2. Suša, Rene 264079104


Izdajo publikacije je omogočila finančna podpora Evropske Unije in Urada Republike Slovenije za mladino. Zahvala za ta prispevek gre vsem davkoplačevalcem. Za vsebino publikacije v celoti odgovarja društvo Humanitas. Vsebina ne odraža mnenja EU ali URSM.


Dragi bralci,

upamo, da vam bo priročnik Svet med vrsticami služil kot vir navdiha za vključevanje globalnih vsebin in povezav v šolsko okolje. Priročnik raziskuje globalne povezave na primeru odnosov med potrošniki in proizvajalci dobrin, ki prihajajo s celega sveta. Razdelitev na posamezne tematike in obilica audiovizualnih pripomočkov olajšuje iskanje povezav med "oddaljeno" globalizacijo in našim vsakdanom. Kot uporabniki materialnih dobrin in storitev smo vsi vpleteni v mrežo mednarodne trgovine, ki pušča svoj močan pečat tako v Somaliji kot v Sloveniji. Ker smo vsi del istega sistema, ki ne vključuje zgolj ekonomskih in okoljskih odnosov, lahko obravnamo tudi teme, kot so nečloveški delovni pogoji v tekstilni industriji ali plavajoči otoki plastičnih odpadkov v Tihem oceanu, kot nekaj, kar se neposredno tiče vseh nas. In na vse te stvari lahko tudi vplivamo – če ne neposredno, pa vsaj v duhu Gandhijeve misli, da smo "sprememba, ki si jo želimo videti". Ne gre toliko za to, da bi si z bolj etično potrošnjo uspeli "prikupiti" nekoliko lepšo nepredvidljivo prihodnost. Da bi zares postali sprememba, ki jo želimo videti, moramo najprej spoznati sami sebe in ugotoviti, kateri so dejavniki, ki vplivajo na naše misli, občutke in dejanja. Razumeti moramo, kaj vse vpliva na nas in kaj nas povezuje z ljudmi in naravo po vsem svetu v odnosu vzajemne soodvisnosti. To vključuje razvijanje solidarnosti s tistimi, ki se soočajo z neenakopravnostjo in krivico, in razmislek o priložnostih za spremembe, ki jih le mi sami lahko uresničimo. Vsega tega v priročniku ne boste našli, vendar je kljub vsemu najboljši približek temu, k čemur kot avtorji in pedagogi stremimo. Razdelitev poglavij v priročniku je eden od kažipotov na tej poti. Vam in vašim učencem želimo velikosti radosti pri skupnem odkrivanju povezav, postavljanju vprašanj in iskanju odgovorov nanje, za katere je v današnjem kompleksnem svetu vse težje reči, ali so pravilni ali napačni. Zahvala grem vsem avtorjem in učiteljem, ki so z nami sodelovali pri preizkušanju aktivnosti. Rada bi se zahvalila tudi avtorjem fotografij, organizacijam Greenpeace ter Oxfam International, Annie Leonard in projektu Story of Stuff, ki so nam dovolili uporabiti njihove materiale.

V imenu avtorjev, Eva Malířová koordinatorica projekta Svet v nakupovalnem vozičku


Uvod v potrošništvo

Daniel Cabello Llamas Fay Orfanidou Rene Suša

Naj se zdi še tako nenavadno, enega od največjih izzivov današnjega časa ne predstavlja pomanjkanje dobrin in virov, temveč prav nasprotno – (pre)obilje le-teh. Skozi večji del naše skupne zgodovine smo se ljudje trudili zagotoviti si dovolj dobrin (zlasti hrane), da bi nam omogočile preživetje. Ta preživetvena nuja je – vsaj v nekaterih delih sveta – stvar preteklosti. V krajih, kjer še vedno obstajata lakota in ekstremna revščina, ti nista posledici premajhnih svetovnih zalog hrane in drugih dobrin, temveč neenakomerne porazdelitve. Povedano preprosto: osnovnih dobrin je dovolj za vse. A to nikakor ne pomeni, da lahko do njih vsi enakovredno dostopamo. Petina človeštva porabi štiri petine vseh svetovnih virov. Slaba novica je, da smo mi (rezidenti Slovenije, članice EU) del te petine. Pridelava hrane je danes v veliki meri odvisna od ogromnih kmetijskih posestev, veliko večino preostalih dobrin pa zagotovi masovna industrija. Velik obseg pomeni tudi velik vpliv – tako v okoljskem kot v družbenem smislu. Tehnološki napredek, ki je sledil nastopu industrijske revolucije, je omogočil proizvodnjo dobrin in storitev v obsegu, kakršnemu v zgodovini ni para. A vse bolj postaja očitno, da se je potencial masovne proizvodnje ujel v začarani krog. Podjetja, ki želijo ostati konkurenčna na svetovnem trgu, morajo ves čas povečevati svojo proizvodnjo in nižati proizvodne stroške. Marsikdo bi dejal, da je gospodarski model, ki je osnovan na predpostavki neskončne rasti, skregan z zdravo pametjo ali celo popolnoma nesmiseln, glede na to, da živimo na planetu, ki ima omejeno količino naravnih virov. Priznavamo, da so nekatere od sledečih trditev grobo poenostavljene, vendar je kljub temu izjemno pomembno razumeti, da so problemi, s katerimi se je soočala predindustrijska družba, precej drugačni od problemov, s katerimi se je soočala porajajoča se kapitalistična družba. Če je na začetku industrijske revolucije glavni problem predstavljalo vprašanje, kako proizvesti več, da bi lahko zadostili vsem osnovnim potrebam (po hrani, obleki, bivališču …), predstavlja glavni problem postindustrijske družbe vprašanje, kako več potrošiti? Glavna razlika med obema se skriva v motivaciji za potrošnjo/proizvodnjo. Če je glavno motivacijo v preteklosti predstavljalo povpraševanje (potrebe), je danes glavno gonilo proizvodnja. Podjetja preprosto morajo proizvajati vedno več in več dobrin (in storitev), da se izognejo bankrotu in zadostijo željam vlagateljev. Da bi se obdržala na površju (trgu), razvijajo vedno nove oglaševalske pristope in tehnike trženja z namenom povečevanja potrošnje svojih izdelkov. Kako izjemno učinkovit je lahko marketing vrhunskih blagovnih znamk, nazorno kaže zadnji hit informacijske tehnologije – iPad. V sporočilu za javnost je podjetje Apple, ki ta izdelek trži, objavilo, da so v 80 dneh od pričetka prodaje prodali več kot 3 milijone iPadov. Na milijone ljudi se je odločilo za nakup izdelka, ki ga niso videli še nikoli prej (čakalne vrste so bile osupljive) in brez katerega so pred tem očitno lahko bolj ali manj zadovoljno živeli. Seveda to še zdaleč ni osamljen primer. Razvoj svetovnega kapitalističnega trgovinskega sistema je botroval nastanku potrošništva kot življenjskega sloga. Kupujem, torej sem. Posedovanje (pogosto nepotrebnih) materialnih dobrin je postalo statusni simbol. Rodila se je t. i. "potrošniška kultura", v kateri potrošnja ne predstavlja zgolj dejanja nakupa ali uporabe stvari, temveč vključuje tudi pomembne psihološke vidike. Užitek, nagrajevanje, ugodje, pozitivno samopodobo, smisel življenja – vse to je moč iskati v posedovanju materialnih dobrin. Ekonomisti in politiki resda trdijo, da masovna proizvodnja, masovna potrošnja in gospodarska rast vodijo v povečevanje materialne blaginje in dvig življenjskega standarda vedno večjega dela prebivalstva, vendar je ta vse bolj povezani svet, v katerem živimo danes, hkrati tudi vse bolj neenakopraven. Stvari, ki jih danes kupujemo, vplivajo na življenje ljudi po vsem svetu. Seveda velja tudi obratno. Naša oblačila so verjetno obiskala več celin kot mi v vsem svojem življenju, in na začetku preskrbovalne verige, ki nam je omogočila, da jih nosimo, se morda znajde kak otrok, ki dolge ure obira bombaž za mizerno plačilo ali celo zastonj. Nenehno trošenje in menjavanje dobrin (računalnikov, avtomobilov, oblačil …) vsakih nekaj let ali še prej sta del našega vsakdana, vendar tak življenjski slog povzroča nepotrebno in pretirano razkošje, zlasti če ga primerjamo z drugimi deli sveta. Razvojni program Združenih narodov (UNDP) je objavil šokantne podatke, po katerih 80 % svetovne potrošnje opravi 20 % najbogatejših Zemljanov, medtem ko dvajsetim odstotkov najrevnejših pripada le 1,5 %. Kar je še pomembneje, znaten delež dobrin, ki jih porabimo, izdelajo ali pridelajo najrevnejši, ki delajo v nečloveških razmerah. Previsoki nivo potrošnje, s katerim se soočamo, vodi v nepovratno uničenje okolja, ki praviloma prizadene prav


najbolj ranljive skupine. Mednarodni trgovinski sistem, kakršen prevladuje danes, omogoča izkoriščanje in vodi v strahotno neenakost. Ta sistem omogoča ogromnim transnacionalnim korporacijam, da revne kmete v gospodarsko neprivilegiranih državah izsiljuje z nizkimi odkupnimi cenami pridelkov ter delavke in delavce, ki nujno potrebujejo službo, izkoriščajo v nevarnih in škodljivih delovnih razmerah s skrajno nizkimi mezdami. Korporacije tako zlahka "osvajajo" trge, saj lokalne proizvajalce (konkurenco) izrivajo s pomočjo dumpinga – prodaje presežnih izdelkov pod proizvodno ceno z namenom uničenja konkurence. Položaj še poslabšujejo subvencije za številne kmetijske proizvode, ki jih gospodarsko privilegirane države (predvsem članice EU in ZDA) namenjajo svojim proizvajalcem, s katerimi kmetje iz držav, ki si subvencij ne morejo ali ne smejo privoščiti, preprosto ne morejo tekmovati. Kljub temu menjava dobrin in storitev med ljudmi po vsem svetu sama po sebi ni nekaj slabega. Čeprav je trenutni gospodarski sistem prinesel ogromno moči (in denarja) peščici na račun izkoriščanja širokih množic, trgovina – vendar ne v obliki, kot jo poznamo danes – lahko pripomore k boljšemu življenju za vse nas. To ne pomeni zmožnosti, da bi nakupovali in trošili brez omejitev ter brez upoštevanja posledic tovrstnih dejanj, temveč priložnost za življenje v dostojnih pogojih, z varno in trajno zaposlitvijo, z dostopom do izobraževanja in s prihodnostjo, ki si jo ljudje delimo s preostalim življenjem na našem planetu. Če upoštevamo moč trgovine in moč, ki jo imamo mi kot potrošniki, lahko odločitve o tem, kaj kupimo in česa ne, povzročijo spremembe. Čeprav je "pravica do izbire" vodila v nastanek masovne potrošniške kulture, lahko to novo razmerje med posamezniki ter družbenimi in političnimi institucijami vodi tudi v pozitivne spremembe. Če posameznik v poplavi izdelkov izbira tiste, ki prihajajo od znanih, manjših proizvajalcev, katerih proizvodnja ne obremenjuje okolja in ne spodbuja izkoriščanja … potem trgovina lahko postane pravična. Seveda je pri tem pomemben dejavnik preprosto kupovati/trošiti manj. Ta vrsta potrošniškega vedenja – znanega tudi kot politično potrošništvo – ni kakšna nova pogruntavščina. Bojkoti posameznih podjetij in kampanje za bolj "zelene" ali družbeno odgovorne izdelke nas spremljajo že desetletja. Organizirana civilna družba v obliki t. i. ljudskih gibanj (grassroots) ter nevladnih organizacij pritiska na vlade, korporacije in posameznike z namenom spremeniti delovanje sistema mednarodne menjave, kar vključuje tako uzakonjanje regulacij kakor tudi spremembo odnosov, ki vzdržujejo nepravičnost obstoječega sistema. Vzpostavljeni so bili alternativni načini trgovanja, kakršna je pravična trgovina, ki dokazujejo, da je možno trgovati tudi drugače – na način, ki upošteva dobrobit proizvajalcev in njihovega družbenega in fizičnega okolja. Seveda imajo posamezniki možnost vpliva tudi zunaj kakršnih koli organizacij. Celosten in konsistenten pristop k izoblikovanju lastnega življenjskega sloga, ki presega zgolj neposredne potrošniške vidike in sledenje "trendovskim" pobudam, marsikomu predstavlja pomemben osebni izziv. Moč, ki jo imamo kot (organizirani) posamezniki in potrošniki, zahteva od nas odgovorno delovanje, saj je učinek delovanja potrošniške družbe na ves svet večji kot kadarkoli prej. Seveda to ne pomeni, da so politične in gospodarske elite odvezane odgovornosti za svoja dejanja, ker se odgovorna potrošnja konča pri posamezniku. Prav nasprotno – obvezani smo, da vršimo pritisk na podjetja in politike, da sprejmejo odgovornost za svoje odločitve, ki imajo vpliv na tisoče, celo milijone ljudi. Ni demokracije brez demokratičnega (ljudskega) pritiska. Seveda zgolj približevanje bolj etičnim oblikam potrošnje ne bo razrešilo vseh svetovnih izzivov, s katerimi se soočamo. Z raziskovanjem vzorcev mednarodne menjave postanejo neokolonialni (gospodarsko/politični) odnosi vse bolj očitni, vendar so ti odnosi prisotni tudi v drugih oblikah, ki se nanašajo na načine, kako obravnavno ljudi in naravo, s katerimi smo v stiku. Zatiranje in nepravičnost močno presegata golo izmenjavo dobrin, njune korenine segajo globoko v mednarodne in medosebne odnose. Celotni razvojni diskurz, ki družbe/države/posameznike deli na "nas" – razvite in "njih" – manj oz. nerazvite, zahteva ponoven premislek. Različni -izmi, ki igrajo ključno vlogo pri oblikovanju naših skupnih predstav o svetu, skupaj z osebnimi izkušnjami in neogibno pristranskostjo ter parcialnostjo razpoložljivih informacij, predstavljajo velik izziv pri oblikovanju resnično "globalnega" sodelovanja, v katerem so vsi ti različni glasovi enakovredni. Izobraževanje igra pomembno vlogo pri oblikovanju in spreminjanju naših pogledov na svet. Kadar govorimo o skupnih, svetovnih izzivih, je pomembno, da sodelujoče opremimo z orodji (znanjem, veščinami), ki jim omogočajo enakovredno sodelovanje v "globalni" debati. Učno okolje mora ponuditi prostor za odprt pogovor in kritiko tako prevladujočih kakor tudi alternativnih paradigem. Pomembno je razumevati posledice odločitev, ki jih sprejemamo – ne zgolj kot potrošniki, temveč tudi kot državljani, prijatelji, ljubimci in kar je še drugih družbenih vlog, ki jih privzamemo tekom življenja. Če bi skrčili problem potrošništva na samo dejanje nakupa ali potrošniškega vedenja, bi s tem močno omejili svoj pogled. Potrošništvo kot način življenja ima globoke kulturne, politične in psihološke korenine. Raziskovanje slednjih odkriva, kaj nas motivira za določeno vedenje ter zakaj počnemo stvari na način, na katerega jih počnemo. Ponuja nam vpogled v to, katere družbene paradigme in osebne izkušnje vplivajo na naše misli in dejanja. A spoznavanje lastnih izhodišč predstavlja šele začetni korak. Stvari postajajo vse bolj zanimive, ko pričnemo spoznavati tudi poglede drugih ljudi, zlasti če jih oblikujejo različna kulturna in družbena ozadja. Kako te poglede združiti z namenom doseganja vzdržnega načina življenja in izkore-


ninjanja nepravičnosti, je izziv, ki ga ne gre jemati zlahka. Prav gotovo se bomo morali o korakih in poti do njegove izpolnitve pogajati vedno znova in znova. V tem smislu predstavljajo pretehtane in odgovorne potrošniške odločitve pomemben delček celotne sestavljanke, ne pa tudi celotne slike. Ne moremo si preprosto "odgovorno prikupiti" predvidljivejše sedanjosti. Vprašanje o tem, kdo odloča, kaj je odgovorno in pravično ter za koga, ostaja večno odprto – zlasti na mednarodnem nivoju, seveda pa to ni edino odprto vprašanje. Glasovi nestrinjanja in preslišani glasovi, ki ne prihajajo zgolj od ljudi, temveč tudi od drugih bitij Zemlje, morajo biti vključeni v globalno diskusijo, če želimo imeti skupno prihodnost. Nekatere države, kot sta Bolivija in Ekvador, so nedavno uvedle ustavne spremembe in posebno zakonodajo, ki ščiti pravice matere Zemlje. Ti poskusi predstavljajo prve korake v novejši zgodovini v smeri sistematičnega, zakonsko obvezujočega načina, kako se oglasiti in zaščititi pravice te edinstvene entitete, ki nam daje vse. Priročnik, ki ga držite v rokah, vas ne bo vodil tako zelo daleč, vendar upamo, da vam bo v podporo pri prvih korakih na poti. V nadaljevanju vas gotovo pričakujejo številna razpotja in križišča. Zato: vso srečo na naši poti!


Kazalo Seznam prilog na DVD-ju .............................................................................................................................................................. 14 Med vrsticami ...................................................................................................................................................................................... 17 Globalno učenje.................................................................................................................................................................................. 22 Kaj najdete v priročniku.................................................................................................................................................................. 23 Povzetki aktivnosti ........................................................................................................................................................................... 26 Tabela predmetnih povezav ........................................................................................................................................................ 34

AKTIVNOSTI Kadar želite ... da učenci razvijajo tudi drugačne poglede. Moj dan ................................................................................................................................................................................................... 39 Oglaševanje je ... .................................................................................................................................................................................. 49 Nenavadni zemljevidi ......................................................................................................................................................................... 55 Dobre novice? ....................................................................................................................................................................................... 67 Uganite državo ..................................................................................................................................................................................... 71 Onesnaženost voda kot svetovni problem ................................................................................................................................ 79 Shamov jedilnik .................................................................................................................................................................................... 85 ... da raziskujejo nove povezave. Dragi nakup ........................................................................................................................................................................................... 93 Krhke potnice ..................................................................................................................................................................................... 105 Morje plastike...................................................................................................................................................................................... 113 Mobilni telefon .................................................................................................................................................................................. 119 Virtualna voda .................................................................................................................................................................................... 127 Energijski tokovi ................................................................................................................................................................................ 135 Igra spomina ....................................................................................................................................................................................... 147 Potujoči bankovec ............................................................................................................................................................................ 155 Komu pripadajo deževni pragozdovi? ...................................................................................................................................... 157 Krčenje pragozdov lahko ustavimo ........................................................................................................................................... 163 Voda in svetovna trgovina ............................................................................................................................................................. 177 Daleč in blizu ...................................................................................................................................................................................... 185 Odkritja in trgovina .......................................................................................................................................................................... 193 ... Da osebno izkusijo posamezno temo. Stopite korak naprej, če imate radi čokolado ......................................................................................................................... 201 Grenak priokus kave ........................................................................................................................................................................ 209 Ribice ..................................................................................................................................................................................................... 221 V slum? .................................................................................................................................................................................................. 225 Igra z biseri .......................................................................................................................................................................................... 239


… aby studenti přemýšleli o sobě ... da razmislijo o sebi in svojem življenjskem slogu. Brez dela ni jela .................................................................................................................................................................................. 247 Zgodba o deklici Min ....................................................................................................................................................................... 251 Pozor! Razprodaja! ............................................................................................................................................................................ 255 Moč prepričevanja ............................................................................................................................................................................ 259 Simpsonovi se spreminjajo ........................................................................................................................................................... 263 Mikrosvet ............................................................................................................................................................................................. 271

... učence navdihniti. Pravična trgovina .............................................................................................................................................................................. 277 Poslovni partnerji .............................................................................................................................................................................. 283 Vse se spreminja ................................................................................................................................................................................ 287 Babica Čriček....................................................................................................................................................................................... 289 ... delati s filmom. Zgodba o stvareh .............................................................................................................................................................................. 297 100 % bombaž ................................................................................................................................................................................... 301 Strupi se vračajo ................................................................................................................................................................................ 303 Vedno Coca-Cola ............................................................................................................................................................................... 307 Cvetoči posel ...............................................................................................................................................................................................

Delovni list za razmislek ............................................................................................................................................................. 313 Pristranski slovarček ..................................................................................................................................................................... 315 O projektu Svet v nakupovalnem vozičku ......................................................................................................................... 321


Seznam prilog na DVD-ju Filmi Zgodba o stvareh (avtorica Annie Leonard, 2007) 100 % bombaž (režija Inge Altemeier, 2003) Strupi se vračajo (režija Inge Altemeier, 2009) Vedno Coca-Cola (režija Inge Altemeier, 2006) Cvetoči posel (režija Ton van Zantvoort, 2009)

InteraktivnA Animacija prirejena pravila svetovne trgovine (Oxfam International)

Dumping

Dostop do trga Prisilna liberalizacija Delavske pravice Regionalni sporazumi

KrAtkI videoposnetki (Greenpeace) Elektronski odpadki v Gani Dušimo podnebje Reševanje gozdov s šotišči na Sumatri

Priloge k posameznim aktivnostim Moj dan

Priloga 1 – moj dan

Priloga 2a – delovni list angleška verzija

Priloga 2b – delovni list slovenska verzija

Priloga 3 – logotipi za izrez

Oglaševanje je ...

Priloga 1 – pari oglasov

Priloga 2 – razpredelnica

Priloga 3 – trditve

Nenavadni zemljevidi

Priloga 1 – anamorfni zemljevidi

Priloga 2 – delovni list

Priloga 3 – set barvnih zemljevidov za skupino

Priloga 4 – dodatne informacije

Dobre novice?

Priloga 1 – delovni list

Uganite državo

Priloga 1 – list s podatki

Priloga 2 – zemljevidi

Shamov jedilnik

Priloga 1 – seznam vitaminov

Priloga 2 – tedenski jedilnik

Dragi nakup

Priloga 1 – komplet kart s tržnimi cenami

Priloga 2 – komplet kart z okoljskmi stroški

Priloga 3 – komplet kart s socialnimi stroški

Priloga 4 – seznam nakupov

Krhke potnice

Priloga 1 – vprašalnik

Priloga 2 – fotografije

Priloga 3 – listki s podatki

Priloga 4 – izvleček

Morje plastike

Priloga 3 – fotografije

Priloga 4 – karte za diamant


Mobilni telefon

Priloga 1 – razpredelnica

Priloga 2 – fotografije

Priloga 3 – besedila

Priloga 4 – življenjski cikel mobilnega telefona

Virtualna voda

Priloga 1 – posamezni izdelki

Priloga 2 – matematične naloge

Energijski tokovi

Priloga 1 – fotografija osebe na vlaku

Priloga 2 – verige energijskih pretvorb

Priloga 3 – seznam držav

Igra spomina

Priloga 1 – spominske kartice

Priloga 2 – razpredelnica

Komu pripadajo

Priloga 1a – fotografije

deževni pragozodovi

Priloga 1b – fotografije

Priloga 1c – fotografije

Krčenje pragozdov

Priloga 1 – kviz

lahko ustavimo

Priloga 2 – karte

Priloga 3 – delovni listi

Voda in svetovna trgovina Priloga 1 – zemljevidi Daleč in blizu

Priloga 1 – plakati

Priloga 2 – nema karta sveta

Odkritja in trgovina

Priloga 1 – zemljevidi

Priloga 2 – besedila

Stopite korak naprej ...

Priloga 1 – kartice z opisi vlog

Grenak priokus kave

Priloga 1 – zastave

Priloga 2 – kartice z opisi vlog

Priloga 3 – žetvene kartice

Priloga 4 – stroškovni seznami

V slum?

Priloga 1 – fotografije

Priloga 2a in 2b – komplet kartic kava

Priloga 3a in 3b – komplet kartic kakav

Igra z biseri

Priloga 1 – navodila za skupine

Priloga 2 – navodila za posameznike

Brez dela ni jela

Priloga 1 – fotografije

Zgodba o deklici Min

Priloga 1 – ilustrirana predstavitev

Pozor! Razprodaja!

Priloga 1 – slika 1

Priloga 2 – slika 2

Priloga 3 – besedilo "Zvijače supermarketov"

Simpsonovi se spreminjajo Priloga 1 – zemljevida o oblačilih

Priloga 2 – zemljevida o igračah

Priloga 3 – zemljevida o elektronskih napravh

Priloga 4 – izvleček iz raziskave

Priloga 5 – letak

Mikrosvet

Priloga 1 – fotografije

Pravična trgovina

Priloga 1 – kartice z opisi vlog

Priloga 2 – besedilo o pravični trgovini

Poslovni partnerji

Priloga 1 – kartice z opisi vlog

Babica Čriček

Priloga 1 – fotografije

Priloga 2 – vprašanja o filmu

Priloga 3 – besedilo "Marcela Olivera se spominja"

Zgodba o stvareh

Priloga 1 – ilustracije sistema proizvodnje

Strupi se vračajo

Priloga 1 – besedilo "Roke proč"

Vedno Coca-Cola

Priloga 1 – delovni list

Priloga 2 – intervju z režiserko


Spodnja slika je metafora za izobraĹževanje. Kaj vam pride na misel ob ogledu?


17

MED VRSTICAMI Se vam je že kdaj zgodilo, da vam je pogovor z neko osebo odprl popolnoma nov pogled na stališča, ki ste jih zastopali prej? Kaj se je zgodilo z vašimi prvotnimi predstavami? Kako se odzovete, kadar se vaše dojemanje stvari malce razlikuje od mnenj drugih? In kako, kadar so te razlike znatne? Se vam je že kdaj pripetilo, da ste razumeli pogled nekoga drugega šele potem, ko je preteklo veliko časa? Kaj vam je pomagalo pri tem? Preden vam predstavimo dejansko vsebino priročnika Svet med vrsticami, vas želimo povabiti na pot vprašanj in razmislekov, ki so vplivali na njegovo končno obliko. V starodavni prispodobi slon predstavlja kompleksno in neotipljivo realnost. Vsak od nas ima zgolj omejen pogled, ki se bolj ali manj razlikuje od pogledov drugih. Razumevanje vsake od slepih oseb (na sliki) je določeno z njihovim položajem; z izkušnjami, družinskim okoljem, zgodovinskimi in kulturnimi konteksti. Večjo sliko slona lahko dojamemo le s pomočjo drugih ljudi, kar pomeni da je naše znanje vedno nepopolno in da potrebujemo drug drugega. Sprejeti to zavedanje je tudi eden od ciljev globalnega učenja, ki omogoča nam in našim učencem razvijati sodelovanje z drugimi ljudmi, ne glede na to, kako velike so naše razlike, spodbuja nas k transformiranju potencialov, ki se porajajo iz konfliktov med našimi razlikami in jih pretvarja v odprt dialog in vzajemno oplemenitenje. Razvijanje samozavedanja je ključnega pomena pri zaznavanju naših lastnih stališč in tega, kar jih oblikuje. To področje posebej naslavlja poglavje Če želite, da učenci razmislijo o sebi in svojem življenjskem slogu. Skupinsko delo, ki je temeljni kamen večine delavnic, predstavlja vsakdanjo priložnost za delo z različnimi pogledi, ki jih v učni prostor vnašajo učenci. Učenci lahko uporabijo svoje izkušnje in jih raziskujejo v stiku s svojimi vrstniki ali z ljudmi iz povsem drugačnih okolij ali morda celo iz drugih delov sveta z namenom spoznavanja pestrosti različnih pogledov.

Kako razumete ta nasprotujoča si para slik, če vam razkrijemo, da predstavljata dve različni izkušnji iz življenja učencev?


18 Ko ste še hodili v šolo kot učenci ali dijaki – ste si kdaj zastavili vprašanje: "Kaj od tega, kar me učijo v šoli, me zares zanima? Kako bom lahko uporabil/a to znanje v svojem življenju?" Ste se morda kdaj kasneje vprašali: "Kako to, da nisem že prej opazil/a, da smo se učili zanimive stvar?" Kaj je sprožilo ta in podobna vprašanja da sta vezana na življenje učencev? Eden od učiteljev, s katerimi smo sodelovali pri pilotnem testiranju aktivnosti v priročniku, je dejal: "Naše učence učimo tako malo stvari, ki resnično povezane z našim vsakdanom, ki so življenjske." Slika kupole se nanaša na našo predstavo o znanju kot izložbi medsebojno odtujenih (zunanjih) dejstev. Dejstva, ki jih obravnavamo v učilnici, so pogosto statična in neživljenjska. Učenci težko povezujejo vsebino učnih načrtov s svojimi izkušnjami in zaradi modela ‘izložbe’ le težko vzpostavljajo stik z znanjem drugih ljudi. Ker so delavnice v priročniku strukturirane po modelu P-S-R (priklic/evokacija, spoznavanje/zavedanje, razmislek) ali kot izkustvene igre, lahko spremenimo naš pogled na to, kako je organizirano znanje, ter iščemo nove in zanimive načine obravnavanja posameznih tematik. Vsebino je tako lažje povezati z izkušnjami in bržkone tudi s potrebami učencev. Delavnice tako izhajajo iz izkušenj učencev ter njihovih vprašanj. Z razmislekom se ponovno vrnemo k njihovim izkušnjam in temu, kako jih lahko povežejo s predstavljenimi informacijami. Učenje razumemo kot ponotranjenje teme učenja v skladu z idejo globalnega učenja kot učenja o sebi, drugih in svetu. V tem oziru lahko celo dogodki iz povsem drugih delov sveta (npr. Bolivije) nudijo navdihujoče vzporednice našim izkušnjam (delavnica Babica Čriček), če lahko vstopimo v namišljeno komunikacijo z liki v delavnici. Če s kupole naših predstav snamemo pokrov in postanemo del sveta, ki nas obdaja, in stvari, o katerih se učimo, se učencem odpre množica vprašanj – na primer: Kako naključen fant na ulici, babica ali poslovnež dojemajo dogajanje okrog njih? Kaj jim je pomembno in kaj ne? V čem smo si podobni in v čem se razlikujemo ter kako vplivamo drug na drugega? Kaj se lahko naučimo iz njihovih življenj in izkušenj? Zato se naše delavnice o globalnih temah poskušajo osredotočiti na vsakdanje odnose v iskanju vzporednic med našimi izkušnjami ter izkušnjami drugih. Na različne načine raziskujemo naš skupni vpliv na dogajanja po svetu ter iščemo poti za zavestno spreminjanje stvari, ki so z njimi povezane.

Struktura delavnic Delavnice sledijo poti povezovanja izobraževanja z življenjem učencev. Omogočajo odpiranje prostorov za spoznavanje raznovrstnosti, v njih se učimo prisluhniti in razvijati kritično mnenje do razpoložljivih informacij in mnenj, hkrati pa puščajo tudi potreben čas za razmislek in refleksijo.

Model priklic – spoznavanje – razmislek

Večina delavnic sledi strukturi izobraževalnega modela P-S-R: priklic – spoznavanje pomena – razmislek. Model je bil razvit v okviru programa Branje in pisanje za kritično pismenost in je nastal na podlagi načel konstruktivistične


19 pedagogike, ki izhaja iz psiholoških raziskav o vzorcih učenja ter postopkih hranjenja informacij v naših možganih. Človeški um ni prazna posoda, v katero učitelj nalije znanje. Vsi ljudje si zgradimo svoj sistem znanja, ki je odvisen od naših izkušenj, znanja in prakse, ki se ves čas prilagaja novim informacijam in novim dražljajem. Kadar srečamo nekaj novega, lahko vedno črpamo iz prejšnjih izkušenj in iščemo asociacije z novimi. V učnem procesu igra učenec osrednjo vlogo – kot aktiven udeleženec procesa, ki ne išče zgolj odgovorov, temveč postavlja tudi svoja vprašanja. Ta postopek poteka lažje, kadar imamo na voljo vsebine ali vprašanja, ki se utegnejo navezovati na izkušnje iz življenje učencev. Ob robu besedila vsake od delavnic lahko najdete grafične oznake, ki označujejo posamezne faze. Uvodna motivacija se nanaša na priklic izkušenj učencev, spoznavanje pomena na predstavitev novih informacij in razmislek na refleksijo in vrnitev k lastnim izkušnjam po obogatitvi z novimi podatki. Kaj točno se dogaja v posameznih fazah?

• P: Priklic (uvodna motivacija) Vsakdo med name nosi s seboj kup prtljage, ki se mu je nabrala v življenju (znanje, izkušnje, vtisi, asociacije). Cilj uvodne motivacije je odpirati predalčke v glavah, kamor pospravljamo vsebine, ki se navezujejo na posamezno temo. Ta del poteka najbolje, kadar je vzpostavljeno ozračje zaupanja, ki temelji na upoštevanju vsega, kar učenci utegnejo omeniti ali izraziti. Skupinsko delo omogoča, da navdihnejo in opogumijo drug drugega. Primer priklica je zbiranje idej. V tem delu delavnice učenci zbirajo vprašanja o izbrani temi, ki bi jih utegnila zanimati. Dober uvodni del služi tudi za dvig motivacije med preostankom dela.

  učenci se zavejo lastnih izkušenj  spominjajo se in ustvarjajo povezave z obravnavano temo   izražajo svoje mnenja, ideje ter sestavljajo koščke obstoječega znanja   postavljajo vprašanja o temi


20

• S: Spoznavanje pomena V tem delu učenci delajo z informacijami, ki prihajajo od zunanjih virov, praviloma preko učitelja. Lahko so v obliki predstavitve, besedila ali filma. Ker želimo, da bi učenci kritično obravnavali nove informacije, imajo priložnost raziskovati kredibilnost informacij in moč argumentov, ki so predstavljeni – ne glede na to, kaj si mislijo o posamezni temi. To je najlažje storiti v dialogu z vrstniki, kajti vsak med njimi bo prispeval nekoliko drugačen pogled, ki omogoča analizo različnih perspektiv.

  učenci iščejo odgovore na svoja vprašanja   kritično pregledujejo predstavljene ideje in informacije – dvomijo, preverjajo, zavračajo, sprašujejo  svetujejo drug drugemu in sodelujejo   raziskujejo mnenja drugih  izkušajo


21

• R: Razmislek in refleksija Brez tega ključnega dela bi bil ves postopek nesmiseln. V delu, ki je namenjen refleksiji, se učenci vrnejo k svojim prvotnim idejam in predstavam ter primerjajo vsebino starih ‘predalčkov’ z novimi informacijami. Na podlagi te primerjave potem oblikujejo nova znanja. Tako poteka vseživljenjski proces učenja, v katerega vgrajujemo naše izkušnje in zamisli. Če se pojavi kak nov koncept, ki ne sodi v našo miselno strukturo, se moramo odločiti, ali bomo zavrnili njegovo drugačnost ali pa bomo odprli svoje predalčnik, ga reorganizirali in naredili prostor za povsem nova spoznanja. Razburkana mnenja in zamajana prepričanja nosijo s seboj veliko stopnjo negotovosti.

Pripravljenost na reorganiziranje našega predalčnika odraža odprtost našega uma. Učencem lahko na tej točki pomagamo z ustvarjanjem varnih prostorov za dialog, kar pomeni, da jih pedagogi ne poskušajo prepričati o zgolj enem pravilnem načinu mišljenja ali občutenja, temveč poskušajo graditi dolgoročno odprtost do različnih, pogosto nasprotujočih si znanj in mnenj.

  učenci primerjajo stara mnenja z novimi   oblikujejo lastne ideje in mnenja   prisluhnejo drugim in primerjajo njihova mnenja z njihovim osebnim kontekstom   uporabljajo nova razumevanja   postavljajo nova vprašanja   delijo svoje občutke   raziskujejo, kako nadaljevati z učenjem


22 Izkustveno učenje Vse aktivnosti ne sledijo zgornjemu modelu. Nekatere med njimi gradijo na izkušnjah učencev preko raznih simulacij in iger, ki sledijo Kolbovemu ciklu, ki je značilen za izkustveno učenje. Izkustvene aktivnosti imajo torej drugačno strukturo, v kateri glavni vir informacij predstavljajo izkušnje, ki jih učenci pridobijo med potekom igre. Če želimo, da učenci resnično občutijo svoje vloge, lahko delavnico pričnemo s kakšno motivacijsko igro (kot npr. v Stopite korak naprej, če imate radi čokolado). V primerjavi z bolj običajnim postopkom priklica v tem primeru ne postavljamo vprašanj in zbiramo znanja o temi. Po izvedbi same igre pa je refleksija kljub temu nujno potrebna, vendar se razlikuje od refleksije v modelu P-S-R. V izkustvenih delavnicah se nanaša na postopek spominjanja in analize izkušenj, saj le te predstavljajo učno gradivo v delavnici. Priklic izkušenj pogosto zahteva, da učitelj nadzoruje postopek postavljanja vprašanj. V opisih delavnic smo navedli nekaj ključnih vprašanj, ki pogosto sledijo izkustvenemu delu:

• vtisi – odprta vprašanja, katerih namen je udeležencem omogoči izražanje njihovih občutkov • opis dogodkov – vprašanja, ki se nanašajo na kar se je zgodilo, kako se je skupina odzvala in zakaj • posploševanje – vprašanja, ki pomagajo interpretirati in posplošiti dano izkušnjo v širši kontekst, iskanje vzporednic z resničnimi dogodki

• uporabnost – vprašanja, ki se nanašajo na to, kaj se udeleženci lahko naučijo, in katere izkušnje lahko uporabijo v svojem življenju

Vprašanja, ki so navedena v opisih posameznih delavnic, je moč prilagoditi potrebam učitelja in učencev. V tem oziru navajamo še nekaj predlogov:

• pričnite s širšimi vprašanji in polagoma zožite svoje fokus • pogosto uporabljajte besede, kot so: kaj, kdaj, kje, kdo, zakaj, kako pogosto ipd. • odzovite se na to, kar se skupini zdi pomembno (skupinsko zanimanje ima vedno prednost) • pazljivo izbirajte med tem, o čemer bi želela govoriti skupina in tem, kar bi vi radi omenili • povezujete vprašanja s cilji Globalno učenje Priročnik Svet med vrsticami prispeva k razvijanju ideje globalnega učenja (GU). Globalno učenje je vseživljenjski izobraževalni proces, ki:

• pomaga razumeti povezave med našim življenjem in življenjem ljudi po vsem svetu • poglablja razumevanje ekonomskih, družbenih, političnih, okoljskih in kulturnih tokov, ki vplivajo na življenja ljudi in drugih bitij

• razvija veščine in podpira vrednote in odnose, ki omogočajo posameznikom in skupnostim, da aktivno prispevajo k razreševanju lokalnih in globalnih izzivov

• je usmerjen v sprejemanje odgovornosti za soustvarjanje sveta, v katerem imajo vsi priložnost živeti dostojno življenje v skladu z njihovimi potrebami.

Z drugimi besedami GU razumemo kot učenje o sebi, o drugih ter o svetu, v katerem živimo, zlasti pa o povezavah med temi tremi elementi. V tem oziru GU zajema zavedanje lastne identitete ter kontekstov iz katerih le-ta izhaja, podpira pa tudi razumevanje odnosov in vzajemne soodvisnosti z drugimi ljudmi, bitji in prostori, kar vključuje odprtost do novih informacij, perspektiv, zaznavanj, nenehnih sprememb in ponovnega ovrednotenja. Globalnega učenja ne moremo definirati s preprostim naštevanjem tem, ki jih vključuje, vendar pa lahko kljub temu omenimo nekatere od konceptov, ki jih raziskuje: medsebojno povezanost in soodvisnost, enako(pravno) st in pravičnost, vzdržnost, raznovrstnost, razreševanje konfliktov. V okviru izobraževalnih programov GU ustreza medpredmetnemu povezovanju, zlasti v okviru vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR), etike in medkulturnega dialoga.


23

Kaj NAJDETE v priročniku Za osrednjo temo priročnika smo izbrali potrošnjo dobrin in mednarodno trgovino, saj lahko z raziskovanjem gospodarskih tokov na razumljiv in preprost način pokažemo medsebojno povezanost in soodvisnost ljudi po vsem svetu. Trgujemo z nepregledno množico predmetov in hrane, ki potuje po vsem planetu. V teku človeške zgodovine je trgovina predstavljala ključen dejavnik za raziskovanje sveta in glavni motor globalizacije. Posamezne delavnice se torej ukvarjajo s stvarmi, ki jih jemo ali uporabljamo vsak dan ter raziskujejo izvor teh stvari, njihov pomen za ljudi, kako se z njimi trguje, pod kakšnimi pogoji so bile proizvedene in kako vplivajo na okolje. Postavljajo vprašanja o vplivu naših potrošniških navad, o tem, kako se oblikujejo naše želje ter o načinih, kako spremeniti določene vzorce in položaje.

Komu je namenjen Med pripravo priročnika smo imeli v mislih predvsem učitelje zadnje triade osnovne šole in srednješolske učitelje, vsekakor pa ga priporočamo v uporabo vsem, ki se ukvarjajo s formalnim in neformalnim izobraževanjem. Vse aktivnosti imajo označeno priporočeno najnižjo starost skupine, vendar pa omejitev navzgor praktično ni.*

Kako se znajti v priročniku Priročnik se lahko uporablja za posamezne delavnice ali za širši sklop povezanih tematik. Predstavljene aktivnosti lahko služijo tudi kot navdih za medpredmetno sodelovanje, saj je posamezne aktivnosti ali njihove dele moč vključiti v različne predmete. V tem oziru predlagamo, da uporabljate naslednja orodja, ki vam lahko služijo za orientacijo:

• Simboli, ki se nanašajo na tematski fokus posameznih aktivnosti. • Tehnične informacije pod naslovom posameznih aktivnosti. • Poglavja, ki delijo priročnik glede na to, kaj želite doseči s posamezno skupino. • Seznam povzetkov aktivnosti. • Tabela porazdelitve po posameznih predmetih. Simboli Posamezne aktivnosti so označene s simboli, ki nakazujejo, s katerimi tematskimi sklopi se ukvarjajo.

o ljudeh, ki proizvajajo ali trgujejo z dobrinami, o družbenem vplivu (npr. delovnih razmerah) in odnosih v sistemu proizvodnje in trgovine

o vplivu proizvodnje in trgovine na okolje

o izvoru čisto določenih stvari (npr. cvetja ali orožja).

o ekonomskem sistemu in njegovih ključnih elementih, npr. denarju, transnacionalnih podjetjih itn.

o tem, kaj vpliva na naše potrošniške navade, želje in predstave

*

V celotnem besedilu uporabljamo besedi učitelj in učenec. Obe besedi se nanašata na oba spola. Prav tako zaradi lažje berljivosti besedila nismo posebej izpostavljali razlik med poimenovanjem dijakov in učencev. Vse aktivnosti so primerne tako za dijake kot za učence, čeprav v besedilu uporabljamo govorimo zgolj o učencih.


24 Tehnične informacije Večino tehničnih informacij je na voljo neposredno pod naslovom posamezne delavnice:

1

Cilji: Učence spodbudimo k analiziranju povezav med vsakdanjimi izdelki in družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi problemi v gospodarsko nepriviligiranih državah.

2

Povezave z učnim načrtom:

3

Starost: 13+

4

Trajanje:

5

Učni pripomočki: spominske kartice razpredelnice (Priloga 1, 2) besedilo Triki v supermarketu (Priloga 3)

6

Prostor: učilnica

7

Opomba:

Učna ura je primerna kot uvod ali povzetek o vrsti negativnih učinkov potrošnje, ker pokriva več tem.

8

Priprava:

Pripravite štiri spominske kartice za vsakega učenca. Kartice premešajte in razdelite med učence.

sociologija, geografija

45 minut

9

1

Konkretni cilji delavnice.

2

Razdelitev po posameznih predmetih, kroskurikularnih temah in podobno. Delavnice se seveda lahko izvajajo tudi izven priporočenih predmetov.

3 2

Starostna kategorija: zgolj za grobo orientacijo. V redkih primerih (kadar vpliva na potek delavnice) je navedeno tudi število učencev.

4

Trajanje lahko variira glede količino časa, ki ga učitelj želi nameniti razpravi ali skupinskemu delu, odvisno je tudi od posameznih predmetov in tega, na kar so učenci navajeni. Na splošno priporočamo več časa za razpravo in razmislek.

5 2

Učni pripomočki in materiali: ikona za DVD kaže na to, katere priloge je moč najti na DVD-ju oz. jih prenesti s spleta.

6

Prostor: navedeno zgolj, kadar so posebne prostorske zahteve za izvedbo delavnice.

7

Opozorilo: opozarja na različne možne načine uporabe delavnice, npr. možnost uporabe različnih jezikov.

8

Priprava: opis je vključen le, kadar gre za zahtevnejšo pripravo.

9

Robne črte ob straneh kažejo na strukturo delavnice:  Namigi na koncu nakazujejo na alternative možnosti izvajanja delavnice.


25 Poglavja

• Kadar želite, da učenci razvijajo tudi drugačne poglede. V tem poglavju so izbrane teme obravnavane iz različnih ali nenavadnih zornih kotov. Učence spodbuja k postavljanju vprašanj, na katera niso še nikoli pomislili in k raziskovanju stvari, ki so vplivale na oblikovanje njihovega pogleda. Poglavje se osredotoča na iskanje različnih zornih kotov v dialogu s sošolci iz glasovi, ki prihajajo iz drugih okolij.

• ... da raziskujejo nove povezave. Delavnice v tem poglavju spodbujajo razmišljanje o širših kontekstih izven okvira posamezne tematike. Učenci raziskujejo informacije o pogosto presenetljivih posledicah naših dejavnosti, kar jim pomaga razumevati soodvisnost dogodkov in ljudi po svetu. Cilj poglavja je spodbujati učence k postavljanju vprašanj kot so: Kaj vse se skriva za posameznim izdelkom ali dejanjem? Kakšne posledice ima?

• ... da osebno izkusijo posamezno temo. To poglavje je namenjeno spodbujanju čustvenega in izkustvenega odziva preko iger, ki omogočajo večnivojsko razumevanje posameznih tem. Nekatere od aktivnosti so namenjene razvijanju empatije ter vživljanju v položaj drugih ljudi preko igre vlog.

• ... da razmislijo o sebi in svojem življenjskem slogu. Te delavnice spodbujajo učence k učenju o samem sebi. Učenci iščejo odgovore o tem, kaj vpliva na oblikovanje njihovih stališč ter predstav ter kako sprejemajo in dojemajo predstave drugih ljudi. Pogosto se pojavljajo vprašanja, kot so: Zakaj mislim, tako kot mislim? Kaj vpliva name? Kako jaz vplivam na druge?

• ... učence navdihniti. Učenje o svetovnih problemih in njihovi osupljivi kompleksnosti lahko pripelje tudi do malodušja in apatije, če ves čas govorimo samo o težavah in nikoli ne izvemo ničesar navdihujočega. Vendar je svet poln tudi izjemnih zgodb posameznikov in skupnosti, ki so uspešno izpeljali spremembe na bolje. Takšne dobre novice služijo za navdih, kadar razmišljamo o tem, kaj lahko storimo mi, da bi spremenili stvari, ki se nam zdijo nepravične do ljudi ali narave.

• ... delati s filmom. V tem poglavju boste našli navodila za delo z dokumentarnimi filmi, ki so priloženi na DVD-ju (ikona je možno uporabiti tudi kot dopolnilo nekaterim od delavnic iz prejšnjih poglavij.

). Filme


26

povzetki aktivnosti kadar želite, da učenci razvijajo tudi drugačne poglede. Moj dan Včasih zadostuje, da nekomu pokažeš le logotipe predmetov, ki se jih je nekdo čez dan dotaknil, pa že lahko ugotoviš, kaj je ta oseba počela ves dan. Povezati logotipe blagovnih znamk s podjetji, ki so njihovi dejanski lastniki, pa je že nekoliko težje. In kdo so pravzaprav lastniki transnacionalnih podjetij? Učenci v tej aktivnosti spoznavajo delovanje oglaševanja in trženja blagovnih znamk in razmišljajo o tem, kako delovanje transnacionalk oblikuje njihov vsakdan. Kadar se aktivnost izvaja v angleščini (priloge so v obeh jezikih: slovenskem in angleškem), imajo tudi priložnost oblikovati besednjak, ki se navezuje na dnevna opravila. Oglaševanje je ... Različni ljudje bi oglaševanje definirali na različne načine, odvisno od tega, kakšen poklic opravljajo, kakšni so njihovi interesi in položaj v družbi. Učenci primerjajo starejše in nove pristope k oglaševanju in diskutirajo o spreminjajočih se oblikah oglaševanja. Preko različnih trditev spoznavajo različna stališča o oglaševanju ter spoznavajo njihovo ozadje in namen. Tudi to aktivnost je moč izvesti pri tujih jezikih. Nenavadni zemljevidi Pogosto vidimo le to, na kar osredotočimo našo pozornost. V tej učni uri učenci spoznajo več različnih anamorfnih zemljevidov in različnih projekcij, ki so nastale na podlagi izbranih podatkov. Učenci iščejo povezave med oblikami posameznih zemljevidov. Osredotočijo se na to, česar zemljevidi ne pokažejo, ter razmišljajo o prednostih in slabostih različnih projekcij. Skozi analizo zemljevidov učenci spoznajo tudi vzorce proizvodnje in potrošnje tekstila. Dobre novice? Kaj so za nekoga "dobre novice"? V današnjem močno povezanem svetu se mnenja o tem razlikujejo bolj kot kadarkoli prej. Učenci spoznavajo različna mnenja na primeru preselitve tovarne oblačil iz ene države v drugo. Analizarjo vpliv kontekstov na oblikovanje mnenja posameznikov. Na koncu opišejo, kako so se počutili, kadar se je njihovo mnenje razlikovalo od mnenja drugih učencev in razmišljajo o tem, kako delovati v takšnih situacijah. Kot nadaljevanje te ure lahko predvajate film Vedno Coca-Cola (priložen na DVD-ju). Uganite državo Ta aktivnost sooči učence z nekaterimi presenetljivimi dejstvi o Indiji in ZDA, ki so v nasprotju z javno podobo teh dveh držav. Ta izkušnja predstavlja dobro odskočno desko za diskusijo o tem, kako nastajajo stereotipne podobe o t. i. "razvitih državah" in "državah v razvoju". Onesnaženost voda kot svetovni problem Učenci raziskujejo okoljske učinke tekstilne industrije na porabo in onesnaženje voda – od gojenja bombaža do transporta oblačil. Aktivnost odgovarja na vprašanje, zakaj je onesnaženost voda v drugih delih sveta tudi naš problem. Shamov jedilnik Učeni ovrednotijo ustreznost svoje prehrane glede na dobre prehranjevalne navade in tveganja za zdravje ter jo primerjajo s prehrano dečka iz Kenije po imenu Shama. V skladu s tem razmišljajo o tem, kakšna zdravstvena tveganja prinašata njihov in Shamov jedilnik ter oblikujejo predloge za njuno izboljšanje.


27 ... da raziskujejo nove povezave. Dragi nakup Igra, v kateri morajo učenci razrešiti logično uganko, kako petim članom družine priskrbeti, kar si želijo, tako da porabijo čim manj denarja. A različne skupine učencev kupujejo dobrine po različnih cenah. Med razmislekom učenci ugotovijo, da razlike v cenah povzroča vključevanje ali neupoštevanje socialnih in okoljskih stroškov. Igra krepi sposobnost logičnega in abstraktnega mišljenja. Krhke potnice Aktivnost se osredotoča na vprašanja, povezana s proizvodnjo cvetja, ki ga v Evropo vse pogosteje uvažamo iz Afrike in Latinske Amerike. Učenci razmišljajo o tem, kaj rože pomenijo njim, kaj pomenijo drugim ljudem, ter kakšen je učinek trgovanja s cvetjem na ljudi in okolje. Raziskujejo tudi možnosti drugačnih vzorcev potrošnje. V aktivnost lahko vključite tudi film Cvetoči posel (priložen na DVD-ju). Morje plastike Odpadki iz okrožujočih celin se zbirajo na sredini Pacifiškega ocena v obliki velikega plavajočega plastičnega otoka, ki ne predstavlja grožnje le oceanu, temveč tudi vsem živim bitjem, ki so od njega odvisna. "Kviz o plastiki" oskrbi učence z informacijami o odpadkih, ki končajo v rekah in oceanih. Aktivnost ponuja prostor za diskusijo o različnih lokalnih rešitvah tega navidezno oddaljenega problema. Mobilni telefon Če bi vsi učenci zložili svoje mobilnike na kup, koliko zlata bi dobili? Aktivnost odkriva različne globalne povezave, ki se nanašajo na celotni življenjski cikel mobilnih telefonov. Redke kovine, ki so nepogrešljiv sestavni del vseh elektronskih naprav, je potrebno najprej izkopati, vedno večji kup elektronskih odpadkov je treba nekam odložiti. Učenci raziskujejo učinke na okolje in ljudi, ki ga ima izdelek v svojem celotnem življenjskem krogu – od izdelave do odpadka. V učno uro lahko vključite tudi kratki video Elektronski odpadki v Gani (priložen na DVD-ju). Virtualna voda Voda je vir vsega, ne le življenja, temveč tudi vse proizvodnje. Stvari, ki nas obdajajo, vsebujejo vodo, pa čeprav le virtualno. Za proizvodnjo različnih izdelkov potrebujemo različne količie vode. Aktivnost predstavlja koncept virtualne vode. Učenci izračunajo vsebnost virtualne vode v posameznih izdelkih ter razmišljajo o tem uporabnosti koncepta virtualne vode. Energijski tokovi Kaj greje naš dom, kaj omogoča delovanje računalnika, kako to, da lahko tudi v Sloveniji jemo banane? Za stvarmi se ne skriva le virtualna voda, temveč tudi ogromno nevidne energije. Preko sestavljanja verig pretvorbe energije s pomočjo ilustriranih kartic učenci pridobije globlje razumevanje zakona o ohranitvi energije. Učenci diskutirajo tudi o možnostih zmanjšanja porabe energije. Kotiček za informacije pa je moč uporabiti za primerjavo različnih držav glede na njihovo uporabo obnovljivih virov energije. Igra spomina Z igro spomina učenci povezujejo posamezne predmete z njihovim specifičnim družbenim, gospodarskim in okoljskim učinkom po vsem svetu. Aktivnost je primerna bodisi kot uvod bodisi kot zaključek cikla delavnic o negativnih učinkih potrošništva, saj se hkrati dotika več tematik. Ni namenjena samostojni uporabi. Igra spomina je koristen pripomoček, kadar želite učencem predstaviti več tem, med katerimi potem izberejo eno, ki bi jo nadaljevanju obravnavali bolj podrobno. Aktivnost je moč nadgraditi s katerim od dokumentarnih filmov in aktivnostmi, ki se nanašajo na specifične teme, npr. Krhke potnice, Virtualna voda, Mobilni telefon itd.


28 Potujoči bankovec V tej aktivnosti neskončnih možnosti učenci raziskujejo posledice odločitev svojih nakupov in vzorcev potrošnje. Raziskujejo obseg in prepredenost denarnih tokov ter spoznavajo, da imamo manj nadzora nad tem, kaj se dogaja z našim porabljenim denarjem, ko sprejemamo odločitve za nakup bolj predelanih stvari. Odkrivajo, da smo v verigi denarnih tokov ves čas vsi prejemniki in plačniki. Denar, ki smo ga porabili z nakup neke stvari, se nam utegne nekoč vrniti v obliki plačila. Komu pripadajo deževni pragozdovi? V tej aktivnosti učenci s fotografijami in kratkim filmom (priložen na DVD-ju) raziskujejo povezave med potrošniškimi navadami in uničevanjem pragozdov. Fotografije so izbrane na način, ki omogoča kompleksneje obravnavanje tematike, saj povezave pogosto niso vidne na prvi pogled. Krčenje pragozdov lahko ustavimo Učenci spoznavajo vzroke za izsekavanje goszdov ter učinek krčenja pragozdov na ljudi in okolje iz lokalnih in globalnih perspektiv. Hkrati analizirajo tudi povezave med izganjenjem gozdov in proizvodnjo in potrošnjo dobrin. V primerjavi s prejšnjo aktivnostjo vsebuje mnogo več konkretnih informacij in informacij iz ozadja posameznih predmetov. Voda in svetovna trgovina Učenci izkusijo našo povezanost s preostalim svetom preko ene ključnih naravnih dobrin – vode. S simulacijsko igro spoznajo problem onesnaženosti voda, ki je pogosto lokaliziran v državah proizvodnje in ne potrošnje dobrin. Blizu in daleč Učenci spoznajo pridelke, ki jih najpogosteje uvažamo v Slovenijo – zakaj jih uvažamo in od kod. Analizirajo informacije, namenjene potrošnikom, ki so označene na ovitkih različnih izdelkov, ter izoblikujejo argumente za in proti uvozu prehrambenih izdelkov. Odkritja in trgovina Današnji obseg in način delovanja mednarodne trgovine in svetovnega gospodarstva imata svoje zgodovinsko ozadje. Stoletja kolonialne zgodovine so njiju pustila neizbrisen pečat. V aktivnosti učenci razkrivajo ozadje današnjih trgovinskih tokov in jih primerjajo z zgodovinskimi trgovskimi potmi. Diskutirajo o njihovih prednostih in slabostih.

... Da osebno izkusijo posamezno temo. Stopite naprej, če imate radi čokolado Učenci z igro vlog izkusijo življenjske razmere otrok v različnih delih sveta. Odkrivajo, kako različen položaj družin vpliva na njihovo potrebo po otroškem delu ter tako delo vpliva na njihovo življenje. V delavnici, polni različnih vlog, odkrivajo, da je zadovoljstvo zelo subjektivna kategorija, ter raziskujejo vprašljivo mejo med koristnim in obžalovanja vrednim delom. Grenak priokus kave Posamezne skupine v tej igri vlog predstavljajo družine iz različnih delov sveta, ki so vse na nek način povezane s pridelavo in predelavo kave. Igra vabi k razmisleku o neenakomernem učinku trgovine, absolutni in relativni revščini ter oskrbi udeležence z razumevanjem, zakaj je prišlo do nastanka ideje o pravični trgovini. Ribice Učenci raziskujejo dinamiko, ki se oblikuje, kadar posamezniki oz. posamezne skupine črpajo svoj zaslužek iz skupnih naravnih virov in se spoznajo s t. i. tragedijo skupne dobrine (glej Pristranski slovarček na koncu priročnika). V diskusiji razpravljajo o tem, kako lahko to dinamiko preusmerimo v dolgoročno bolj vzdržno obliko, ki bi temeljila na sodelovanju in ne na tekmovanju.


29 V slum? Živeti na podeželju ali v mestu – s to dilemo se mora soočati vedno več kmetov v gospodarsko neprivilegiranih državah. Toda velika ponujajo nekdanjim kmetovalcev namesto boljše prihodnosti pogosto ponujajo le življenje v prenapolnjenih slumih. Učenci preko fotografij spoznajo nekaj značilnosti življenja v gozdu in v mestu. V preprosti igri spoznajo dejavnike, ki vplivajo na odločitve malih proizvajalcev, katerih kavo in kakav uživamo. Igra z biseri Ne glede na naša različna izhodišča se vsak med nami trudi preživeti in izpolniti nekatere od svojih želja. V tej igri učenci izkusijo posledice omejenih možnosti, ki izvirajo iz različnih obrazov revščine (v tej igri predvsem informacijske revščine). Igra spodbujaj učence k razmisleku o tem, kako uskladiti svoje želje z željami drugih.

… da razmislijo o sebi in svojem življenjskem slogu. Brez dela ni jela Glavna tema te aktivnosti je odnos med delom in osebnim zadovoljstvom. Učenci se ob kompletu fotografij pogovarjajo o svojih predstavah o tem, kaj je dobra zaposlitev, ter o tveganjih in prednostih različnih oblik dela v različnih delih sveta. Aktivnost se lahko uporablja tudi kot uvod v temo o delovnih pogojih ali delavskih pravicah. Zgodba o deklici Min Na podlagi ilustrirane resnične zgodbe o kitajski deklici Min se učenci pogovarjajo o ključnih odločitvah v življenju. Učenci se pogovarjajo o odločitvah, s katerimi se Min sooča na svoji poti iz podeželja do tovarne tekstila. Primerjajo svoje možnosti izbire z možnostmi, ki so na voljo Min. Zgodba o Min se lahko nadaljuje s katero od aktivnosti, ki se ukvarjajo z delavskimi pravicami, zlasti v državah, kjer je močan pritisk transnacionalnih podjetij na kratke dobavne roke in nizke proizvodne stroške. Problematiko naslavlja tudi kratka animacija Prirejena pravila št. 5. Delavske pravice (priložena na DVD-ju). Pozor! Razprodaja! Aktivnost gradi na lastnih izkušnjah učencev z nakupovanjem in razprodajami. Učenci spoznajo nekatere od marketinških trikov supermarketov in skupaj razmišljajo o tem, kako učinkujejo na njih. Med učno uro imajo priložnosti tudi spoznati kako prednosti za kupce včasih pomenijo negativne učinke za zaposlene. Moč prepričevanja Kaj me lahko prepriča v nekaj? Kdo in kaj vpliva name in na kak način? To so ključna vprašanja te učne ure, med katero učenci poskušajo prepričati svoje sošolce v preprosto trditev z uporabo različnih tehnik argumentacije ter drugih sredstev, ki so na voljo posameznim poklicnim in interesnim skupinam. Učenci analizirajo potek mejne črte med prepričevanjem in manipulativno propagando. Aktivnost je lahko zelo zanimiva, če so učenci dovolj motivirani. Simpsonovi se spreminjajo Uvod ene od epizod priljubljene risane serije Simpsonovi služi kot uvod v diskusijo o tem, do kakšne mere informacije vplivajo na naša stališča. Učenci se sprašujejo o tem, kaj bi pri njih povzročilo spremembo mnenja. Mikrosvet Učenci raziskujejo stvari, ki na nas vplivajo od rojstva do smrti. Spoznavajo svet kot kompleksen večnivojski sistem, kjer je vse povezano. Namen aktivnosti je razvijati sposobnost globljega razumevanja ozadja lastnih mnenj in dejanj ter mnenj in dejanj drugih. Vse, kar potrebujemo za to, je klobčič navadne volne ...


30 … Učence navdihniti. Pravična trgovina Zgodbice ljudi, ki so vpleteni v navadno in pravično trgovno, služijo kot osnova te aktivnosti in priskrbijo nekaj informacij o nezavidljivem položaju, v katerem se znajdejo številni mali kmetje iz gospodarsko neprivilegiranih držav, ko se znajdejo v sistemu mednarodne menjave. Učna ura je dober uvod v pravično trgovino, saj predstavlja razloge za pravično trgovino kakor tudi koristi za proizvajalce, ki se vanjo vključijo. Poslovni partnerji V tej aktivnosti učenci postanejo del pogajanj med pridelovalci kakava in proizvajalci čokolade. V ospredju sta vprašanji poštenega plačila in višine življenskega standarda. Predstavljeni sta tudi dve alternativni različici trgovine – pravična trgovina in direktna trgovina. Vse se spreminja Spremembe so del življenja. Kakšna je razlika med spontanimi spremembami in zavednimi spremembami, ki jih lahko naredijo posamezniki? Izkušnja s slikovnim "gluhim telefonom", v katerem učenci dobijo dve vrsti navodil, odpira prostor za pogovor o izkušnjah učencev z namernim spreminjanjem življenja in njihovem odnosu do sprememb. Babica Čriček Konflikt med razumevanjem vode kot živega dela našega planeta ter nujnega predpogoja vsega življenja in vode kot dobrine, s katero je moč trgovati, je doživel svoje vrelišče med t. i. vojno za vodo, ki je potekala v Bolivji leta 2000. Fotografije iz protestov ter animirani film, ki pripoveduje o tej zgodbi z vidika matere Zemlje (Babice Čriček), nudijo izvrstno podlago za diskusijo o različnih odnosih do narave in o tem, kako ljudje namerno povzročijo sistemske spremembe.

... Delati s filmom. Zgodba o stvareh/Story of Stuff (20 minut) Avtorica in nastopajoča: Annie Leonard Režija: Louis Fox Produkcija: Free Range Studios, 2007 Zgodba o stvareh je animirani film, ki osvetljuje ozadje proizvodnje in potrošnje dobrin – vse od pridobivanja osnovnih surovin pa do prodaje izdelkov, njihove uporabe in odstranitve. Proizvodnja "stvari" vpliva na življenje ljudi in okolje po vsem svetu, čeprav je to skrito našim očem. Avtorica in pripovedovalka Annie Leonard ponuja kritičen pogled na vedno večjo potrošnjo in posledice potrošniškega vedenja ter poziva k bolj vzdržnemu načinu življenja. Annie ima več kot 20 let delovnih izkušenj z okoljskimi in globalnimi tematikami. Obiskala je več deset držav, kjer proizvajajo stvari za vsakdanjo uporabo, in tudi kraje, kjer te stvari po izteku uporabe tudi končajo. Osebne izkušnje so jo motivirale k prizadevanju za sistemske spremembe v smeri večje okoljske in družbene pravičnosti. Od leta 2007, ko je nastala Zgodba o stvareh, je nastalo še več animacij, ki se osredotočajo na ozadje proizvodnje posameznih izdelkov: npr. Zgodba o elektroniki, Zgodba o kozmetiki, Zgodba o vodi. Vse te animacije so v angleškem jeziku na voljo na spletni strani: http://www.storyofstuff.org. Delo s filmom: Učenci kritično analizirajo film in tehnike prepričevanja, ki so uporabljene v njem, hkrati pa razmišljajo o svojih vzorcih potrošnje.


31 100 % bombaž/100 % cotton (30 minut) ) Režija: Inge Altemeier Produkcija: Globalfilm, 2003 V prvem delu filma sledimo Anandu, pridelovalcu bombaža v Indiji, ki je zaradi odvisnosti od dragih pesticidov zapadel v začarani krog posojil in dolgov. Šokantni prizori razkrivajo, v kakšnih razmerah je gojen bombaž in kdo ima koristi od prodaje pesticidov. Zadnja tretjina filma govori o nadaljevanju verige prozivodnje in trgovanja z bombažnimi oblačili. Film se ponovno osredotoča na okoljska in zdravstvena tveganja pri posameznih fazah proizvodnje. V zaključku predstavniki velikih oblačilnih podjetij spregovorijo o njihovem odnosu do problematike. Delo s filmom: Korak za korakom učenci spoznavajo razvoj Anandovega položaja in delovanje kroga zadolženosti, v katerem se je znašlo na tisoče indijskih kmetov. Na koncu oblikujejo vprašanja, ki bi jih želeli postaviti predstavnikom podjetij, ki so omenjena v filmu ter avtorjem filma.

Strupi se vračajo/Toxins Return (45 minut) Režija: Inge Altemeier Produkcija: Globalfilm, 2009 Film govori o tem, kako se v Evropu kljub prepovedi njihove uporabe vračajo številne strupene snovi. Spremljamo delo carinskih uradnikov v Hamburgu, ki morajo pred odpiranjem vsakega od zabojnikov, ki prihajajo iz Azije, izvajati toksikološka merjenja. Eden od razlogov za kontaminacijo zabojnikov je predvsem način proizvodnje oblačil. Drug razlog pa tiči v zahtevah EU, ki predpisujejo, da mora biti vsak zabojniki zaplinjen proti razvoju moljev, plesni in drugih škodljivcev. Nikogar pa ne briga, s čim zaplinjujejo zabojnike ter kakšne so posledice za delavce, ki s temi strupi prihajajo vsak dan v stik. Več delavcev, tako iz držav izvora kakor tudi v Nemčiji, ki imajo resne zdravstvene težave, spregovori pred kamero in razkriva, kakšni so odnosi med državami proizvajalkami in državami potrošnicami. Zdravniki in laborantje podajo svoje mnenje o alarmantnih rezultatih toksikoloških testov različnih dobirn – tudi igrač. Delo s filmom: V učni uri, ki sledi ogledu, lahko učenci diskutirajo o odgovornosti za probleme, ki so povezani z uporabo pesticidov ter drugih škodljivih kemikalij, ki je posamezni akterji v verigi proizvodnje in distribucije očitno ne sprejemajo.

Vedno Coca-Cola/Always Coca-Cola (30 minut) Režija: Inge Altemeier Produkcija: Globalfilm, 2006 Film na primeru Coca-Cole prikazuje, kakšne so lahko posledice delovanje transnacionalnih podjetij, kadar jih vodi zgolj želja po zaslužku. V Nemčiji se Coca-Cola sooča s kritikami, ker so po izkoriščanju investicijskih spodbud zaprli svoje tovarne in proizvodnjo centralizirali, kar je vodilo v veliko izgubo delovnih mest. Na drugi strani ljudje v Indiji protestirajo proti obratovanju Coca-Coline tovarne in zahtevajo njeno zaprtje, saj je črpališče vode za potrebe tovarne uničuje njihove zaloge podtalnice. Delo s filmom: Učenci obravnavajo različne perspektive, ki so predstavljene v filmu. Govorijo o razlogih za razlike v njihovih mnenjih in odnosih ter o paradoksalni podobi Coca-Cole kot podjetja, ki podpira veliko športnih panog, po drugi strani se v svoji poslovni praksi obnaša precej nešportno.

Cvetoči posel/Blooming business (52 minut) Režija: Ton van Zantvoort Produkcija: Newton Film, 2009 Film prikazuje življenje ljudi, ki živijo na obali jezera Naivasha v Keniji, ki ga obkroža množica rožnih nasadov. Cvetenje tega posla na vsakega od njih vpliva na drugačen način, vendar pa skoraj vsem poslabšuje življenjske razmere. Film utegne izvati močne čustvene odzive učencev – vse od jeze do nejevere, saj ne predstavlja nikakršnih alternativ, kredibilnost pravične trgovine (ki sicer igra v filmu precej obrobno vlogo) pa je postavljena pod vprašanj. Glavna oseba v filmu – mati treh otrok, je bila odpuščena tri mesece po snemanju filma. Delo s filmom: Za ta film ni pripravljene posebne aktivnosti, lahko pa film povežete z aktivnostjo Krhke potnice in po ogledu vodite diskusijo o vsebini filma.


32 nekaj dodatkov ... Interaktivna animacija Prirejena pravila svetovne trgovine/The Rigged Rules of Global Trade Vir: Oxfam International Trgovina ustvarja neverjetno bogastvo in povezuje življenja ljudi po vsem svetu. Vendar milijoni ljudi od vse te obsežne menjave nimajo nobene koristi, saj so pravila trgovine prirejena tako, da ustrezajo gospodarsko privilegiranim državam, ki jih postavljajo. Interaktivna animacija, ki se navezuje na kampanjo Make Trade Fair (2002–2006) za pravičnejša pravila mednarodne trgovine na preprost način razlaga, kako prirejena pravila zapirajo celotne države v past revščine. Animacije so poenostavljene, zato jih je potrebno dopolniti s posameznimi študijami primerov, če bi jih želeli uporabiti v razredu. 1. Dumping 2. Dostop do trga 3. Prisilna liberalizacija 4. Delavske pravice 5. Regionalni trgovinski sporazumi Animacija je prirejena po izvirnku The Rigged Rules of Global Trade z dovoljenjem Oxfam International, 266 Banbury Road, Oxford OX2 7DL, UK www.oxfam.org. Spremljajoči materiali in druge aktivnosti ne odražajo mnenja Oxfam International. Za prevod animacije The Rigged Rules of Global Trade odgovarja društvo Humanitas. Oxfam International ne odgovarja za vsebino prevoda, ki ne bi bila v skladu z originalno angleško verzijo.

Reševanje gozdov s šotišči na Sumatri/Saving Sumatra‘s Peatland Forests (4 min. 41 s) Vir: Greenpeace Ta kratki film govori o problematiki izsekavanja gozdov na Sumatri. Domačini se borijo s korporacijami, ki si prizadevajo pridobiti čim več novih zemljišč za nasade palm. Palmovo olje se uporablja v določenih prehranskih artiklih pa tudi v kozmetični industriji. Film na kratko opisuje pomembnost pragozdov za življenje in podnebje na planetu ter kakšni so odnosi med izsekavanjem in požiganjem gozdov in globalnim segrevanjem.

Dušimo podnebje/Cooking the climate (5 min. 43 s) Vir: Greenpeace Vsak deseti izdelek na policah evropskih supermarketov vsebuje palmovo olje. Povpraševanje po tem olju ves čas narašča in zaradi tega gozdovi na Sumatri izginjajo z vratolomno hitrostjo. Film prikazuje posnetke iz sveže posekanega pragozda in "rdečo" reko, v kateri ribe umirajo zaradi velikih količin strupenih odplak, ki se zlivajo vanje. Kdo lahko ustavi korporacije pri izsekavanju?

Elektronski odpadki v Gani/Electronic waste in Ghana (6 min. 16 s) Vir: Greenpeace Gana je ena od gospodarsko neprivilegiranih držav, kamor se stekajo elektronski odpadki iz Evrope in ZDA. V nasprotju z Baselsko konvencijo, ki prepoveduje izvoz stvari, ki vsebujejo toksične substance, se naši računalniki, monitorji, televizorji in mobilni telefoni znajdejo v Gani kot "rabljeni izdelki". Elektronske odpadke sežigajo na deponijah, kar povzroča resne zdravstvene težave ljudem, ki živijo v okolici, hkrati pa onesnažuje vodne vire ter zastruplja zemljo. Film prikazuje, kako se globalno digitalno brezno med privilegiranmi in neprivilegiranimi državami samo še poglablja z ustvarjanjem odlagališč daleč proč od naših oči.


33


34

Tabela predmetnih povezav Poglavje

aktivnost

jeziki in jezikovno izražanje

slovenski jezik

angleški (tuji) jezik

človek in narava

biologija

okoljska vzgoja*

Moj dan Kadar želite... ... da učenci razvijajo tudi drugačne poglede.

Oglaševanje je ... Nenavadni zemljevidi Dobre novice? Uganite državo Onesnaženost voda kot ... Shamov jedilnik Dragi nakup Krhke potnice Morje plastike Mobilni telefon Virtualna voda Energijski tokovi

… da raziskujejo nove povezave.

Igra spomina Potujoči bankovec Komu pripadajo deževni ... Krčenje pragozdov lahko ... Voda in svetovna trgovina Daleč in blizu Odkritja in trgovina Stopite korak naprej, če ...

… da osebno izkusijo posamezno temo.

Grenak priokus kave Ribice V slum? Igra z biseri Brez dela ni jela

… da razmislijo o sebi in svojem življenjskem slogu.

Zgodba o deklici Min Pozor! Razprodaja! Moč prepričevanja Simpsoni se spreminjajo Mikrosvet Pravična trgovina

... učence navdihniti.

Poslovni partnerji Vse se spreminja Babica čriček Zgodba o stvareh 100 % Bombaž

... delati s filmom.

Strupi se vračajo Vedno Coca-Cola Cvetoči posel (film)

* Čeprav je okoljska vzgoja le kroskurikularno tematsko področje, smo jo uvrstili na seznam, ker številne aktivnosti naslavljajo okoljske teme.


35

훾lovek in narava

fizika / kemija

geografija

matematika

matematika

* DDVE - Dr탑avljanska in domovinska vzgoja ter etika

훾lovek in dru탑ba

zgodovina

sociologija

DDVE*

ekonomski predmeti in gospodinjstvo


Kadar želite... ... da učenci razvijajo tudi drugačne poglede.


39

MOJ DAN Cilji:

- Pregled in obogatitev besedišča, vezanega na "vsakdanje opravke". - Vaja glagolskih časov Present Simple/Present Continous/Past Simple/Past   Continous (izberite v skladu s potrebami in stopnjo znanja angleščine). - Spoznavanje nekaterih strategij trženja znamk transnacionalnih korporacij. -  Obrazložitev prednosti in slabosti, ki jih transnacionalne korporacije prinašajo potrošnikom in preučitev njihovega vpliva na vsakdan učencev. Povezave z učnim načrtom: tuji (angleški) jezik, sociologija, trženje Starost: 14+ Trajanje:

45 minut

Učni pripomočki:

- moj dan (Priloga 1) za vsak par - delovni list (Priloga 2) za vsak par - logotipi za izrez (Priloga 3) za vsak par

Opomba: Aktivnost se lahko uporabi pri urah angleščine pa tudi pri drugih predmetih. V tem primeru naj pogovor poteka v slovenščini.

Postopek

• Učencem povejte, da bodo današnja tema njihovi "vsakodnevni opravki". Razdelite jih v manjše skupine in jim

zadajte nalogo, da v dveh minutah zapišejo čim več glagolov za vsakodnevne dejavnosti (npr. to wake up, to get dressed itd.).

• Potem naj povedo, koliko glagolov jim je uspelo zapisati. Skupina, ki jih ima najmanj, naj jih prebere naglas. -- Primeri: to wake up, to get up, to brush one´s teeth, to have/take a shower, to get dressed, to go jogging, to get to work, to take bus/tram/train, to have lunch/breakfast/dinner/snack, to go shopping, to put on clothes, to take off clothes, to go out with friends, to set the alarm clock, to fall asleep, to leave the work, to chat with friends, to make the bed, to do cleaning, to do homework, to do the laundry, to do the cleaning, to the washing up, to feed the cat, to wash wash one´s hair etc.

• Vsak učenec/ka naj izbere pet glagolov in z njimi tvori pet splošnih vprašanj. Učenci lahko kasneje svoja vprašanja zastavijo sošolcem. Vprašanja naj začnejo z naslednjimi vprašalnimi zaimki: -- How long…? (How long do you usually brush your teeth?) -- How often…? (How often do you go to the gym?) -- What time / When…?

•  Medtem ko učenci pišejo vprašanja, spremljajte njihovo delo in preverjajte, ali jih tvorijo pravilno. •  Učenci naj oblikujejo tričlanske skupine. Eden drugemu naj zastavljajo vprašanja in odgovarjajo nanje. Spodbudite jih, naj odgovorijo na vsa vprašanja IN postavijo dodatna vprašanja (npr. A: How long do you usually brush your teeth? B: 2 minutes. A: Do you think it's enough? or What kind of toothpaste do you use? ali What do you usually do when brushing your teeth?)

•  Za zaključek aktivnosti naročite učencem, naj predstavijo eno stvar, ki so se je naučili o sošolcih (npr. Jaka brushes his teeth for 1 minute every day.)

UVODNA MOTIVACIJA / 15 min

Ostali naj dodajo več glagolov. Če je potrebno, učencem predstavite nove besede.


40 Alternativna možnost:

• Učencem ni treba govoriti o sebi. Vsak učenec lahko dobi sliko neke osebe (iz revije, časopisa) in poskuša opisati njeno življenje.

• Učencem povejte, da bodo dobili opis dnevnih dejavnosti določene osebe. Njihova naloga bo v parih odgovoriti na naslednja vprašanja.

-- How old is the person?Why do you think so? (Koliko let ima oseba? Zakaj tako mislite?) -- Is it a man or a woman? Why? (Ali gre za moškega ali žensko? Zakaj?) -- What name do you want to call him/her? (Kako bi ga/jo poimenovali?)

• Vsak par dobi Prilogo 1. Učencem dajte nekaj minut, da opravijo naloge. Nekatere odgovore bodo brali naglas. • Izberite eno od naslednjih tem, v odvisnosti od stopnje znanja angleščine. Pogovorite se in zapišite: -----

Kaj ta oseba po navadi počne? Kaj je ta oseba počela včeraj? Kaj oseba počne zdaj? Kaj imam skupnega s to osebo? V čem se razlikujeva?

• Glede na vrsto naloge jo lahko učenci najprej rešujejo sami ter kasneje v parih in skupinah. Učence spomnite, da morajo glagole, ki so se jih naučili na začetku ure, čim bolj pogosto uporabljati.

• Preden razdelite delovni list (Priloga 2), učence vprašajte:

SPOZNAVANJE POMENA / 20 min.

-- How is it possible that you were able to write the person´s daily routine only by seeing the logos? How is it possible that everybody knows the brands? (Kako to, da ste lahko opisali dnevne opravke določene osebe, če ste videli le logotipe? Kako je možno, da vsi poznajo te znamke? ) -- Do you have your favourite brand? What is it and why? (Ali imate najljubšo znamko? Katera je in zakaj?) -- Do you know the names of companies producing these brands? (Ali poznate imena podjetij, ki izdelke s temi znamkami proizvajajo?)

•  Zdaj lahko učencem odkrijete, da vse predstavljene znamke pripadajo transnacionalnim korporacijam. Vprašajte jih, kaj po njihovem mnenju pomeni izraz transnacionalna korporacija.

• Nato jim razdelite Prilogo 2, v kateri so predstavljene znamke in njihovi lastniki. Vsak par bo dobil en list (Prilogo 2) in več minut časa za dokončanje naloge št. 1. V tej aktivnosti lahko uporabite tudi logotipe (Priloga 3). Iskanje ustreznih logotipov je zanimivejše.

• Nato skupaj preverite odgovore. Rešitev

Unilever

Nestlé

Signal, Rama, Dove, Lipton, Algida, Knorr, Hellmann´s, Cif, Rexona

Smaties, Nescafé, Friskies

Procter and Gamble Puma, Tide, Oral-B, Camay, Head and Shoulders, Max Factor

Altria Group Pilsner Urquell, Chesterfield, Marlboro

Kraft Foods

Coca-Cola

Danone

Milka, Jacobs, Toblerone

Coca-Cola, Fanta, Bonaqua

Activia, Danone

RAZMISLEK / 10 min.

 Postavite dodatna vprašanja: -- What has surprised you in the chart? (Kaj vas je na razpredelnici presenetilo?) -- What can we find out from the chart? (Kaj ste se iz nje naučili?) -- Have you known all the brands?Have you known all the companies? (Ali ste prepoznali vse znamke? Ste poznali vsa podjetja? ) -- Do we usually know the owners of the brands? Why not? (Ali po navadi poznamo lastnike znamk? Zakaj ne? ) -- Are there any original Slovenian brands? How is it possible that the brands are the same even if the owner has changed? (Ali je med temi znamkami kakšna izvirno slovenska? Kako je možno, da znamka še naprej obstaja, čeprav se je lastnik zamenjal? ) -- Why do you think that one corporation works in various fields (eg. Unilever, Altria Group) (Zakaj menite, da ena korporacija posluje na različnih področjih? (npr. Unilever, Altria Group) -- We usually do not know who produces and who owns the brands (holding companies). How does it affect the consumers (us)? (Po navadi ne vemo, kdo proizvaja izdelke, ki se prodajajo pod različnimi blagovnimi znamkami ter kdo je lastnik znamke (holding). Kako to vpliva na potrošnike (nas)? ) -- What kind of products does Coca-Cola produce? Why do you think it owns so many brands? (around 400 hundred brands in the world) (Kakšne izdelke proizvaja Coca-Cola? Kaj mislite, zakaj si lasti toliko znamk? (Okoli 400 znamk po celem svetu) 

• Učenci naj rešijo nalogi 2 in 3 na delovnem listu. O nalogah se nato pogovorite. Skupaj z učenci lahko tudi poskusite najti odgovore na njihova vprašanja (naloga št. 4).


41 Kotiček za informacije Kaj je transnacionalna korporacija? Transnacionalna korporacija je pravna oseba, ki upravlja s proizvodnjo ali nudi storitve v več kot eni državi. Njihov pravni status omogoča transnacionalnim podjetjem, da imajo lastnino, sklepajo pogodbena razmerja, tožijo (npr. tožijo nekoga zaradi povzročene škode ali tožijo zaradi blatenja imena) in so tožene. Pravna oseba mora plačevati tudi davke. Vse te dejavnosti so v pravnem smislu ločene od dejavnosti lastnikov ali zaposlenih v korporaciji. Za ustanovitev korporacije sta potrebna dva osnovna pogoja: omejena odgovornost in kontinuiteta obstoja: -- Kontinuiteta obstoja: Obstoj podjetij ni odvisen od obstoja njihovih delničarjev, upnikov ali zaposlenih. Teoretično lahko sodišče ukaže zaprtje podjetja. To se pa dogaja le redko in iz strogo tehničnih razlogov.Omejena odgovornost: Lastniki podjetja s svojim premoženjem ne odgovarjajo za dolgove in škodo, ki jo povzroči podjetje. Lastniki tvegajo le svoj začetni vložek (denar, s katerimi so kupili delež). -- Podjetja uživajo enake pravice kot fizične osebe, vendar v nasprotju s fizičnimi osebami dejavnosti podjetja ne omejuje smrt (ali zaporna kazen), razen če se podjetje ne zapre po nalogu sodišča ali ga delničarji ne likvidirajo. Lastništvo Korporacijo si lahko lasti posameznik ali na tisoče malih delničarjev z delnicami – lastniškimi deleži v podjetju. Veliko transnacionalnih korporacij je v lasti investicijskih in pokojninskih skladov (pri obeh gre za kapitalske sklade, kjer so lahko vloženi tudi vaši prihranki) ali druga podjetja in holdingi. Zato je pogosto nemogoče ugotoviti, kdo je pravzaprav lastnik delniške družba. Le nekatera podjetja razkrijejo, kdo so njihovi pravi lastniki. V navadi je, ni pa obvezno, da se delnice velikih podjetij javno trgujejo na borzi. Podjetje, s čigar delnicami se na borzi trguje, se ocenjuje ne le po svojih poslovnih rezultatih, temveč tudi po poslovnih rezultatih konkurence. Če podjetje uspeva, se poveča tudi cena njegovih delnic in tako tudi premoženje delničarjev. -- Holding ne upravlja s proizvodnjo izdelkov in ne nudi storitve. Njegov edini namen je, da služi kot nosilec lastništva deležev v drugih podjetjih. Holdingi poenostavijo lastništvo in nadzor več različnih podjetij ali njihovih delov ter tako zmanjšujejo tveganja za lastnike. Rast in vpliv transnacionalnih korporacij Zaradi politike liberalizacije oz. odstranjevanja ovir za prost pretok kapitala in dobrin ter zaradi razvoja svetovnega spleta so transnacionalne korporacije začele igrati pomembno vlogo pri globalizaciji. Najhitrejši način za rast podjetja je nov prevzem, pri katerem se kupi drugo podjetje, ali združitev, kjer se dve podjetji združita. V primeru prevzema se prevzeto podjetje 'stopi' v podjetje, ki ga je kupilo, in ime prevzetega podjetja preneha obstajati. Zaradi marketinških razlogov se ime prevzetega podjetja včasih ohrani (ko je Volkswagen kupil češkega proizvajalca avtomobilov Škoda, je obdržal ime blagovne znamke). Največje transnacionalne korporacije lahko zaposlujejo na stotine tisočev ljudi (npr. Citigroup ima 332 tisoč zaposlenih in 200 milijonov strank v več kot 100 državah) in njihovi prihodki so pogosto primerljivi z BDP-jem manjše države. Ob vedno večji proizvodnji dobrin in storitev korporacije povečujejo tudi svoj gospodarski in politični vpliv. Medtem ko so narodi in države vezani na svoje pokrajine, se transnacionalne korporacije lahko svobodno gibljejo in izbirajo najbolj privlačne lokacije. Države se borijo za pozornost korporacij z raznimi ugodnostmi, gradnjo infrastrukture itd. Transnacionalne korporacije imajo tako možnost, da svoje stroške preložijo na regije in države. Globalizacija je podjetjem ponudila nova orodja za povečevanje dobičkov. Med kontroverznimi platmi vpliva transnacionalnih korporacij so: -----

lobiranje uporaba (ali zloraba) t. i. davčnih oaz uporaba (ali zloraba) poceni delovne sile in otroške delovne sile grožnja umika s tržišča, kar je povezano z izgubo delovnih mest v regiji ali državi, deluje kot politični 'vzvod' pri pogajanju za ugodnejše pogoje poslovanja -- veliko (po besedah nekaterih kritikov pretirano) število patentov v lasti korporacij preprečuje napredek konkurentov


42 Transnacionalne korporacije se borijo za prenos svojih proizvodnih obratov v države s čim cenejšo delovno silo, poskušajo prodajati svoje izdelke v državah s čim višjo kupno močjo, in če je le možno, plačujejo davke v državah z najnižjimi davčnimi stopnjami. Trgovske znamke Trgovska znamka pomaga proizvajalcem pri prodaji njihovih izdelkov. Ob vse večji globalizaciji trgov je bilo ponudbe vedno več in znamke so postajale vedno bolj pomembne. V 80. letih 20. stol. so poslovni teoretiki prišli do nove zamisli s starimi koreninami: znak uspešnega podjetja ni izdelek, kot je to veljalo prej, temveč znamka in ideja, ki jo znamka predstavlja. Mrzlica znamk se je začela v 80. in dosegla vrhunec leta 1998, ko je Philip Morris kupil Kraft Foods za šestkrat višjo ceno od skupne vrednosti podjetja. Presežek denarja je ustrezal vrednosti Kraftovih znamk. Vedno pogosteje se dogaja, da podjetja prevzemajo druga podjetja zgolj zato, da bi pridobila njihove znamke. Blagovna znamka je intelektualna lastnina. Njena vrednost je lahko ogromna. S tega stališča je enostavno razumeti, zakaj so podjetja pripravljena vlagati ogromne količine denarja v sodne postopke, namenjene zaščiti svojih blagovnih znamk.


43 Priloga 1

moj dan


44 Priloga 2a – angleško 1/ Decide under which corporation the following brands belong: Signal, Puma, Marlboro, Milka, Fanta, Activia, Nescafé, Rexona, Milka, Bonaqua, Smarties, Head and Shoulders, Friskies, Pilsner Urquell, Knorr, Algida, Camay, Hellmann´s, Dove, Cif, Lipton, Coca-Cola, Chesterfield, Max Factor, Rama, Toblerone, Oral-B, Danone, Jacobs

Kraft Foods

Nestlé

Coca-Cola Comp.

Procter and Gamble

Danone

Altria Group

Unilever


45 Priloga 2a – angleško 2/ Complete the sentences: 1. From consumer´s point of view corporations have these advantages:

2. From consumer´s point of view corporations have these disadvantages:

3. What I did not know about corporations:

3/ Discuss in pairs: When and how corporations influence my everyday life?

4/ Two questions I have: 1.

2.


46 Priloga 2b – slovensko 1/ Določite, kateri korporaciji pripadajo naslednje znamke: Signal, Puma, Marlboro, Milka, Fanta, Activia, Nescafé, Rexona, Milka, Bonaqua, Smarties, Head and Shoulders, Friskies, Pilsner Urquell, Knorr, Algida, Camay, Hellmann´s, Dove, Cif, Lipton, Coca-Cola, Chesterfield, Max Factor, Rama, Toblerone, Oral-B, Danone, Jacobs

Kraft Foods

Nestlé

Coca-Cola Comp.

Procter and Gamble

Danone

Altria Group

Unilever


47 Priloga 2b – slovensko 2/ Izpolnite: 1. S stališča potrošnika prinašajo korporacije naslednje prednosti:

2. S stališča potrošnika prinašajo korporacije naslednje slabosti:

3. Česa nisem vedel o korporacijah:

3/ V parih se pogovorite o naslednjem: Kdaj in kako korporacije vplivajo na moj vsakdan?

4/ Moji vprašanji: 1.

2.


48 Priloga 3


49

OGLAŠEVANJE JE … Cilji:

- Analiziranje aktualnih trendov in sprememb v oglaševalskih/tržnih strategijah z iskanjem podobnosti in razlik med sodobnimi in starejšimi oglasi. - Raziskovanje raznolikosti stališč in mnenj o oglaševanju in razmislek o razlogih, ki stojijo za njimi. - Obravnava določenega oglasa z različnih stališč.

Povezave z učnim jeziki (delavnica se lahko izvede v tujem jeziku – na primer angleščini), načrtom: sociologija, trženje, mediji Starost: ni pomembna (glede na starostno skupino se lahko postavijo lažje ali težje trditve) Trajanje:

45 minut (lahko se izvede v 90 minutah)

Učni pripomočki: - večji listi papirja (plakati), lepilo, flomastri - pari oglasov – stari in novi (Priloga 1 ). Primeri parov so trije. Uporabite lahko tudi druge oglase – na primer, lahko jih poiščete na internetu.) - razpredelnica za vsakega študenta (Priloga 2 ) - trditve o oglaševanju (Priloga 3 ) (izberite ali prilagodite glede na starost učencev in izbrano metodo) - revije z oglasi (če hočete prihraniti čas, lahko prinesete že izrezane oglase)

Postopek Izbirni 'interaktivni' začetek

• Če imate dovolj časa, lahko uro začnete z interaktivnim ogrevanjem (10 minut). Po tleh naključno razporedite

črke (tri črke na posameznem listu papirja) in učencem postavite spodaj navedena vprašanja. Oni naj razmislijo o odgovoru in stopijo na prvo črko odgovora. Dajte primer: Če me vprašate, katera je moja najljubša barva, bi stopil na črko M, M kot modra. Začetno vprašanje: "Kaj je prva stvar, ki vam pride na misel, ko rečem 'oglaševanje'?"

• Ko vsi učenci najdejo svoje mesto, jih prosite, da vam dajo hiter odgovor – na primer, naj le izgovorijo besedo.

–– Koliko oglasov po vašem mnenju vidite, preberete ali slišite vsak dan? (To se lahko kasneje razvije v domačo nalogo, na primer učenci dobijo nalogo, da preštejejo, s kolikimi oglasi se srečajo vsak dan, in nato predstavijo rezultate pri naslednji uri. To je lahko osnova za nov pogovor pri naslednji uri.) –– Ali imate svoj najljubši oglas? Če ga nimate, kateri je zadnji oglas, ki ste ga videli, slišali, prebrali ali ga pogledali na avdiovizualnem mediju? –– Ali obstaja kakšna vrsta oglasov, ki vam ni všeč? Katera vrsta oglasa je to? Učenci lahko navajajo specifične primere ali govorijo na splošno o kakšnem izdelku. Vprašajte jih, zakaj jim niso všeč. Vennov diagram

• Povejte učencem, da boste danes govorili o oglasih. Oblikujte manjše skupine. Pojasnite jim naslednje:

-- Vsaka skupina dobi dva oglasa enakega izdelka. Eden je novejši, drugi pa iz preteklosti. Vaša naloga je, da jih primerjate – poiščete podobnosti in razlike. Zato da vam bo lažje in bolj zabavno, boste dobili velike liste in na njih narisali Vennov diagram. V sredini zapišite stvari (samo ključne besede), ki so skupne obema oglasoma. Na levo zapišite lastnosti starega oglasa, na desno pa lastnosti novega. Na voljo imate pet minut. Poskušajte zapisati čim več lastnosti. 

UVODNA MOTIVACIJA / 15 min.

Ta aktivnost naj bi bila dinamična in bi morala povzročiti hitro gibanje ter pomagati učencem, da se vživijo v tematiko. Nato nadaljujte z vprašanji


UVODNA MOTIVACIJA / 15 min.

50

samo

skupne

samo

izdelek 1

lastnosti

izdelek 2

izdelek 1

izdelek 2

• Nato vsaki skupini izročite velik list papirja (plakat) in oglase (Priloga 1). Najprej lahko nalepijo oglase na papir. Bolj bo zanimivo, če uporabite različne oglase (na primer za avtomobile, kozmetiko, računalnike, zdravila ...). Razredu vnaprej povejte, s koliko različnimi izdelki bodo delali.

• Ko končajo, učencem naročite, naj si ogledajo plakate. Skupine si lahko plakate medsebojno izmenjujejo in

si jih ogledajo, lahko pa naredite tudi "galerijo" plakatov. Postavite jih enega zraven drugega na tla ali mize in naročite učencem, da se sprehodijo in si jih ogledajo. Nato jih vprašajte: -----

Katera lastnost je tipična za stare oglase? Ali ste videli podobne stvari na več plakatih? Kaj je tipično za novejše oglase? Zakaj so se oglasi spremenili? Kakšni bi lahko bili razlogi? Kaj imajo vsi oglasi skupnega? Kaj je njihov namen?

• Učencem povejte, da bodo prebrali različne trditve o oglaševanju. Najprej vsem razdelite razpredelnice (Priloga 2). Razpredelnice lahko pred uro spreminjate, če je to potrebno (če denimo vsak učenec dela samo z dvema trditvami, pustite na njih samo dve črti. Če učenci delajo v skupinah, dodajte več črt.)

• Za delo s trditvami lahko uporabite eno od naslednjih metod. Ni nujno, da uporabite vse trditve.

A/ Vsak učenec dobi izroček z vsemi trditvami. Najprej si preberejo in sami izpolnijo razpredelnico. Ko končajo, primerjajo svoje delo v parih ali manjših skupinah. B/ Učenci delajo v majhnih skupinah in skupaj izpolnjujejo razpredelnico. C/ Učenci oblikujejo skupine, tako da je v vsaki skupini toliko ljudi, kolikor je trditev. Vsak učenec dobi eno trditev in izpolni podatke na svoji razpredelnici. Nato jih predstavi drugim članom skupine.

spoznavanje pomena / 15–20 min.

D/ Trditve obesite na steno, učenci pa se v parih sprehajajo in postopoma obravnavajo vsako trditev ter izpolnijo svoje razpredelnice.

Da bi pomagali učencem razumeti nalogo, skupaj obdelajte eno trditev. Sami naredite primer, če je potrebno. Najprej naglas preberite trditev: C. Oglaševanje vse bolj zaseda javni prostor. Imamo oglase v šolah, na letališčih, v čakalnicah, zdravniških ordinacijah, kinih, bolnicah, na bencinskih črpalkah, v dvigalih, na spletu, sadju in nešteto drugih mestih. Oglase najdemo v pesku na plaži in na zidovih stranišč. Ali se spomnite, kakšen je bil videti svet brez oglasov? Želim si, da bi bilo manj oglasov, tako da bi lahko vsi bolj uživali v pokrajini in okolju. Kdo bi izrekel to izjavo? Na primer okoljevarstvenik; ljubitelj narave; nekdo, ki ne mara velikih oglasnih plakatov. S kakšnim namenom bi to izrekel? Npr. niso mu všeč oglasi. Všeč mu je pokrajina brez njih. Kaj bi si lahko ljudje na splošno mislili, ko preberejo trditev? Na primer, da veliki plakati pokvarijo videz pokrajin, da je oglaševanje slabo, da tvorci oglasov nimajo radi narave itd. Kaj bi radi vprašali o tej trditvi? Kdo odloča o tem, kateri javni prostori bodo uporabljeni za oglaševanje? Zakaj avtorja motijo oglasi v straniščih in restavracijah?


51

• Ko učenci končajo z delom, skupaj preglejte izpolnjene delovne liste. Postavite dodatna vprašanja, ki jim bodo -- Kdo bi izrekel to izjavo? Kakšno službo ima? Za kaj se zanima? Od kod prihaja? Kako je povezan/a z oglaševanjem? -- Zakaj pravi tako? Zakaj tako razmišlja? Kakšni so razlogi? Od kod prihaja ta način razmišljanja? Kdo ali kaj vpliva na njegovo/njeno mnenje o oglaševanju? -- Kaj bi si lahko ljudje na splošno mislili, ko preberejo trditev? Kakšne učinke (implikacije) ima pri ljudeh? Kako se lahko odzovejo? Kaj si lahko mislijo o oglaševanju? -- Kaj bi radi vprašali o tej trditvi? O tem stališču? Ali ga razumete? (poskrbite, da učenci razumejo, da razumevanje določenega stališča NE pomeni, da se strinjajo z njim) Ali se vam ob njem porodi kakšno vprašanje? Ali bi želeli še kaj izvedeti o tem stališču? Razmislek v skupinah

• Učencem povejte, da bodo izbrali oglas in poskušali nanj pogledati s stališča različnih ljudi. Oglase lahko pripra-

vite pred uro, lahko pa jih učenci sami izberejo iz revij. Pripravite širok nabor oglasov. Učenci lahko na primer delajo tudi z dobrodelnimi oglasi, oglasi za pravično trgovino ali drugimi družbeno/okoljsko angažiranimi oglasi. Učenci naj oblikujejo manjše skupine in zapišejo vsaj štiri izmišljene trditve različnih oseb (podobne trditvam, ki so jih brali pri osrednji aktivnosti – vendar naj bodo zdaj bolj specifični). Spodbudite jih z naslednjimi vprašanji: Kakšne komentarje bi lahko na oglas imeli različni ljudje? Kaj bi rekli o njem? Katera so različna gledišča, s katerih ljudje sodijo o tem oglasu? Kakšna občutke imajo lahko ob njem? Kako lahko vpliva na ljudi? Katere motivacije lahko vidijo zanj?

spoznavanje pomena / 15–20 min.

omogočila globljo obdelavo vsakega stališča, tako da se odkrije, kaj bi lahko stalo za njimi. Predlogi za vprašanja:

• Ko končajo, lahko naglas preberejo nekatere od trditev. Alternativna možnost

• Če imate več časa, vsaka skupina dobi velik list papirja (plakat) in prilepi oglas na sredo, okoli njega pa izpišejo

oblačke z besedilom, z različnimi izjavami. Če želijo biti bolj ustvarjalni, lahko tudi narišejo ljudi, ki jih izrekajo. Nato obesite plakate na zid.

• Če imate dovolj časa, naj vsak učenec zaključi uro individualno, z metodo, imenovano cinquefoil. Vsak učenec naj nariše naslednjo shemo in nato vanjo vpiše besede po navodilih. Učencem naročite, naj dobro razmislijo, kaj bodo napisali, in naj ne pišejo kar prve reči, ki jim pade na pamet.

Tema: Oglaševanje (to učenci prepišejo) 2 pridevnika, ki opisujeta oglaševanje (na primer 'nevarno') 3 glagoli, ki opisujejo, kaj oglaševanje počne (na primer 'promovira') Štiribesedni stavek o oglaševanju. Zadnja povzemajoča beseda o oglaševanju (beseda, ki po njihovem označuje bistvo oglaševanja).

r azmislek / 10 –15 min.

Samostojen razmislek


52 Priloga 1 – pari oglasov

1a

1b

2a

2b

3a

3b


53 Priloga 2 – razpredelnica

Kdo bi izrekel to izjavo? (Kdo bi lahko bil avtor?)

Zakaj pravi tako? (Kateri so njegovi/njeni razlogi? Motivacija?)

Kaj bi si lahko ljudje na splošno mislili, ko preberejo trditev? Kako lahko vpliva na njihov odnos do oglaševanja? (Kakšen je učinek?)

Katera vprašanja bi radi postavili o trditvi? (Ali je kaj nejasnosti?)


54 Priloga 3 – trditve

A. Oglaševanje se mi ne zdi zabavno oz. neka vrsta umetnosti, temveč sredstvo sporočanja. Ko napišem oglaševalsko besedilo, nočem slišati, kako je 'kreativno'. Hočem, da zadevo kupite.

B. Oglaševanje ni več samo obveščanje, je sugestija, ki pogosto izvaja psihološki pritisk na potrošnika. Uporablja asociacije, vzbuja čustva in budi slo, nagone in želje, kot so sreča, zdravje, telesna pripravljenost in videz, spoštovanje samega sebe, ugled, družbeni status, identiteta, avantura, nagrade, ali pa strahove, kot so bolezen, slabosti, osamljenost, negotovost. Vse človeške potrebe, odnosi in strahovi so postali orodja za prodajo izdelkov. To je bistvo sodobnega marketinga. Ali mu lahko rečem kar manipulacija? C. Oglaševanje vse bolj zaseda javni prostor. Imamo oglase v šolah, na letališčih, čakalnicah, v zdravniških ordinacijah, v kinih, bolnicah, bencinskih črpalkah, dvigalih, na spletu, na sadju in nešteto drugih mestih. Oglase najdemo v pesku na plaži in na zidovih stranišč. Ali se spomnite, kakšen je bil videti svet brez oglasov? Želim si, da bi bilo manj oglasov, tako da bi lahko vsi bolj uživali v pokrajini in okolju.

D. Zabavno je! Kaj pa bi drugega gledal na televiziji? Kakovost TV-serij je v zadnjih letih močno padla! Ampak reklame so vedno bolj zabavne in v njih je toliko lepih deklet!

E. Naši izdelki se brez oglaševanja ne bodo prodali. Ni oglaševanja, ni dobička. V današnjem svetu morate biti res bistri, da pritegnete kupčevo pozornost. Zato smo sestavili zelo kreativno ekipo strokovnjakov, ki se lahko vedno domislijo novega načina predstavitve našega izdelka. Ponosni smo nanje. F. Zame je oglaševanje orodje za povečevanje potrošnje. Ljudje, na katere deluje, hočejo kupovati vse več stvari. Oglaševanje ljudi prepričuje, da brez izdelka ali storitve ne bodo srečni, lepi, uspešni ... Če nadaljujemo s sedanjim tempom potrošnje, ne vidim nobene prihodnosti za naslednjo generacijo. Svet bo ostal brez naravnih virov in bo poln odpadkov. G. Sovražim oglaševanje. Moja 14-letna hčerka ima hude zdravstvene težave. Vedno si je želela izgledati kot vitka dekleta na oglasih in zato se je enostavno odločila, da bo prenehala jesti. Želim si, da bi uvidela, kako lepa je bila prej. Žal mi je, da smo ji kupovali te revije in da smo ji dovolili toliko gledati televizijo. H. Oglaševanje je umetnost in tisti, ki se z njo ukvarjajo, so po mojem pravi umetniki. Toliko stvari morajo vedeti! Ni enostavno ustvariti dobrega oglasa, ki bo pritegnil pozornost. Oglaševalski ustvarjalci so zame vzor in upam, da bom lahko nekoč tak kot oni. I. Oglaševanje nedvomno spodbuja spolne stereotipe. Po navadi prikazuje moške in ženske v njihovih tradicionalnih vlogah, včasih temelji tudi na seksizmu, rasizmu in diskriminaciji starejših. Nekatere aktivnosti so prikazane kot tipično ženske ali tipično moške. Žensko telo se pogosto uporablja za povečevanje zanimanja in želje. J. Oglaševanje me obvešča o novostih na trgu. Brez oglasov zanje ne bi izvedel. Oglasi so posebna vrsta novic, storitev za kupca. Vsak posameznik se sam odloči, ali bodo oglasi nanj vplivali ali ne.


55

Nenavadni zemljevidi Cilji:  -

Učenci znajo poimenovati dejavnike, ki vpliva na selitev proizvodnje tekstila. Razpravljajo o tem, kako ti dejavniki vplivajo drug na drugega. Učenci razumejo načelo in namen anamorfnih zemljevidov in lahko govorijo o njihovih pozitivnih straneh pa tudi o njihovih pomanjkljivostih. Učenci se seznanijo z zbirko podatkov Worldmapper database

Povezave z učnim načrtom: geografija Starost: 14+ Čas:

45 minut

Učni pripomočki:

-

projektor ali natisnjeni zemljevidi (Priloga 1) en delovni list (Priloga 2) na učenca set barvnih zemljevidov na skupino (Priloga 3) učni pripomočki iz naloge 3 (Priloga 4) samolepilni memolističi, najmanj dva na učenca

• Učencem povejte, da si boste skupaj ogledali več zemljevidov sveta. Nato jim pokažite 4 zemljevide iz zbirke

podatkov Worldmapper database (Priloga 1). V predstavitvi vsakemu zemljevidu sledi zemljevid sveta z dejansko velikostjo držav, ki so pobarvane z enakimi barvami, tako da učenci lahko najdejo državo, ki jih zanima. Zemljevide lahko pokažete večkrat. Namesto projektorja za prikazovanje zemljevidov lahko uporabite natisnjene zemljevide.

•  Nato učencem zastavite naslednja vprašanja: Za katero vrsto zemljevidov gre? Kaj prikazujejo? Pri zemljevidih 3

in 4 bo pomagalo, če vprašate: Kaj je še posebej značilno za to državo? Katere so očitne značilnosti,,ki so hkrati tem državam skupne? Naj učenci ubesedijo zamisli, ne da bi jih vi pri tem komentirali.

•  Povejte učencem, da je cilj učne ure, da razumejo delovanje anamorfnih zemljevidov in ugotovijo, katere infor-

UVODNA MOTIVACIJA / 5 min.

Postopek

macije lahko in katerih ne morejo najti z njihovo pomočjo.

• Na kratko razložite načela anamorfoze zemljevidov (glej kotiček z informacijami). Za boljši prikaz lahko upora-

-- Zemljevid 1: prikazuje prebivalstvo te države glede na celotno svetovno prebivalstvo leta 2020 -- Zemljevid 2: p  rikazuje delež izpusta toplogrednih plinov (CO2 v tonah – drugi toplogredni plini so, glede na to, da prispevajo k segrevanju planeta, prišteti k CO2) -- Zemljevid 3: prikazuje število ljudi, ki so pripadniki judovstva -- Zemljevid 4: prikazuje število ljudi, ki so obiskali kinematografe na tem območju

• Nato učenci delajo z različnimi zemljevidi v skupinah. Razdelite učence v skupine po štiri ali po pet, vsaki skupini

razdelite delovne liste (Priloga 2) in zemljevide Worldmapper (Priloga 3) (najbolje bi bilo 6 zemljevidov barvno natisniti v formatu A4).

SPOZNAVANJE POMENA / 30–35 min.

bite animacijo (velikost -> prebivalstvo): http://www.worldmapper.org/animations/wm01to02.html. Uporabite primer štirih zemljevidov, prikazanih v uvodu – učencem razložite, kaj prikazujejo in v katerih enotah.


56 1. naloga Učenci morajo povezati številke zemljevidov z legendami in ustreznimi enotami. Na voljo imajo 5–7 minut. -- Z učenci skupaj preglejte odgovore . Sledijo pravilni odgovori:

SPOZNAVANJE POMENA / 30–35 min.

Št. zemljevida:

Zemljevid prikazuje:

Enote:

10

delež celotnega svetovnega bogastva v državi

ameriški dolarji

6

delež vseh pripadnikov budizma v državi

število ljudi

5

delež ljudi v državi, ki se bodo med letoma 2002 in število ljudi 2015 preselili s podeželja v mesta

9

delež žensk kadilk v državi

število ljudi

7

nepismenost žensk

število ljudi, za kolikor nepismenost žensk presega nepismenost moških

12

delež žrtev potresov v državi med letoma 1975 in 2000

število ljudi

8

vpliv države glede na število glasov, ki jih ima v Mednarodnem denarnem skladu

število glasov ali vpliv posameznega glasu

3

delež industrijskih delavk v državi

število ljudi

11

delež ljudi v državi, ki delujejo v sindikatih

število ljudi

4

delež ljudi v državi, ki živijo v popolni revščini

število ljudi

1

delež skupne količine uvoženih oblačil v državo

ameriški dolarji

2

delež skupne količine izvoženih oblačil iz države

ameriški dolarji

• Ko končajo vse skupine, skupaj preglejte. Kateri zemljevidi so bili takoj razumljivi? Pri katerih zemljevidih je največkrat prišlo do zmešnjave? Kaj je bila najbolj nerazumljiva stvar? Kaj je povzročilo to zmedo?

Tekstilna industrija

• Učenci se zdaj osredotočijo na zemljevide, ki prikazujejo količino uvoženih in izvoženih oblačil (priporočljivo je,

da ta dva zemljevida prikažete tudi na projektorju, da ju bodo učenci lahko videli v večjem formatu), nato pa na delovne liste zapišejo 5–6 največjih držav uvoznic ali izvoznic; vrstni red ni pomemben. Države uvoznice je treba zapisati eno za drugo v ravni črti, države izvoznice pa vnesti v tabelo v 2. nalogi.

• Učence vprašajte: Zakaj je tekstilna industrija zgoščena v teh državah? Njihove odgovore zapišite na tablo. 2. naloga

• Pri iskanju odgovorov bodo učencem pomagali zemljevidi (Priloga 3) in dodatna naloga na delovnih listih (Priloga 2). Cilj je ugotoviti, kaj imajo skupnega države z največjim izvozom. Učenci bodo za odgovor uporabili tabelo na delovnih listih. Delajo lahko vsak zase ali v skupinah. Navodila za izpolnjevanje tabel so zapisana na delovnih listih.


57 Država izvoznica

kitajska

italija

bogastvo države

-

+

število budistov

+

-

naraščanje prebivalstva v mestih

+

-

ženske kadilke

0

0

nepismenost žensk

+

-

žrtve potresov

+

+

število glasov v MDS

-

+

industrijske delavke

+

-

število ljudi v sindikatih

+

0

število ljudi, ki živijo v popolni revščini

+

-

itd.

Iz tabele bi moralo biti razvidno: države, ki izvažajo največ oblačil (razen Italije; govorimo o Kitajski, Indiji, Pakistanu, Turčiji, Tajvanu, Bangladešu), imajo tudi visoko stopnjo revščine, nizek BDP, visoko rast prebivalstva na urbanih območjih, veliko število delavk v industriji, raven nepismenosti žensk, ki močno presega raven nepismenosti moških, razen Kitajske (glej 3. nalogo: Zapleti), relativno malo delavcev je vključenih v sindikate, število glasov v MDS pa je relativno nizko (leta 2006).

• Italija se pojavlja kot izjema. Zanjo ne velja skoraj nobena značilnost za velikih držav izvoznic tekstila. To lahko

razložite ali pa postavite sledeča vprašanja: Katera država se močno razlikuje od drugih držav, ki spadajo v to kategorijo? Kako bi pojasnili ta pojav? Če učenci ne znajo sami odgovoriti, jim pomagajte z več vprašanji: V katerih enotah se meri količina izvoza (v dolarjih, ne v kosih)? Kaj je značilno za Italijo na področju oblačil (priznane znamke, ki izdelujejo zelo draga oblačila za visoko modo, ki se ne izdelujejo v velikih količinah)? Katere informacije prevladujejo na etiketah oblačil, ki jih običajno kupujete in nosite?Kaj lahko zaključite na podlagi teh odkritij v zvezi z razlikami med azijskimi in italijanskimi proizvajalci?

• Zdaj pride na vrsto pogovor o zgoraj omenjenih vprašanjih in pojavu selitev tekstilne industrije v južne države

sveta. Učencem naročite, naj preučijo tabelo in obkrožijo vprašanja, povezana s selitvijo tekstilne industrije ter prečrtajo vsa tista, ki se na to temo ne navezujejo. Učenci naj delajo v skupinah, doseči morajo dogovor. Če se nekdo v skupini ne strinja z večino, naj zapišejo obe stališči pa tudi stališče večine.

• Ko vse skupine končajo z delom, preglejte tabele. Sprašujte o vsakem pojavu; skupine, ki menijo, da imajo omenjene zadeve kakšno povezavo s tekstilno industrijo, naj dvignejo roko. Naj razložijo povezavo. Če imate na voljo manj časa, naj skupine razložijo svoje gledišče v primerih, ko si vse skupine niso edine glede tega, ali povezava obstaja ali ne. Če se vse skupine strinjajo, jih povprašajte na primer po številu glasov v Mednarodnem denarnem skladu (MDS) ali po količini prebivalstva, ki živi v mestih, in ali imajo te številke kakšen vpliv na selitev tekstilne industrije.

• Vrnite se na seznam predlogov na tabli. Ali v tabeli kaj ni prikazano? Bi še kaj dodali na seznam stvari, ki so skupne tem državam?

• Cilj te vaje ni, da bi prišli do natančne razvrstitve povezanih in nepovezanih zadev, temveč razprava sama kot

tudi dvigovanje ozaveščenosti, da ta zapletena vprašanja nimajo enostavnih pojasnil. V razpravo posegajte le, če je jasno, da se učenci ne zavedajo kakšnih pomembnih dejstev (na primer števila ljudi, ki dela v tekstilni industriji, vloge sindikatov, povpraševanja po nekvalificirani delovni sili s strani lastnikov tekstilnih tovarnah itd.). Pri tem vam je lahko v pomoč kotiček z informacijami.

SPOZNAVANJE POMENA / 30–35 min.


58 3. naloga: Zapleti  Učencem povejte, da se boste sedaj osredotočili na morebitna tveganja napačne interpretacije zemljevidov. Vprašajte: -- A li lahko rečemo, glede na zemljevide, da Američan za obleke porabi več kot oseba v kateri drugi državi? -- Ali lahko rečemo, glede na zemljevide, da Mehika ne uvaža oblačil? -- Ali lahko rečemo, glede na zemljevide, da kitajski delavci delajo v najboljših delovnih pogojih?  Vprašanja so zapisana na delovnih listih (Priloga 2). Skupinam razdelite Prilogo 4. V njej bodo učenci našli material, s pomočjo katerega bodo odgovorili na vprašanja. Na voljo bodo imeli 3 minute. Nato skupaj preglejte. Ali se vaše ugotovitve skladajo z vašimi prejšnjimi ocenami.

r azmislek / 5–10 min.

 Če imate čas, lahko sledi kratka razprava: Se lahko spomnite še česa, kar bi pri preučevanju zemljevidov še lahko narobe razumeli? Katerih informacij ne moremo razbrati z določenega zemljevida?Kako drugačen bi moral biti zemljevid, da bi nam dal to informacijo? Zakaj v glavnem uporabljamo te zemljevide? Zakaj in za koga so lahko uporabni? Lahko pomislite, kako bi jih lahko narobe uporabljali?  Učencem razdelite barvne nalepke in jim naročite, naj razmislijo o prednostih in slabostih anamorfnih zemljevidov sveta. Na nalepke bodo zapisali tako prednosti kot slabosti, ki se jih bodo domislili, nato pa jih bodo postavili v polja za predloge, ki jih boste med tem narisali na tablo ali na velik papir. Vsak učenec se mora domisliti najmanj ene prednosti in ene slabosti.

Možnosti

• Izpustite lahko temo tekstilne industrije (2. in 3. naloga) in se osredotočite samo na to, da učence seznanite z anamorfnimi zemljevidi.

Namig

• Spodbujajte učence, naj pregledajo zbirko podatkov Worldmapper, tako da bodo lahko na naslednji uri sošolcem pokazali zemljevide, ki so se jim zdeli najbolj nenavadni.

Kotiček za informacije 1 Anamorfni zemljevidi Anamorfne zemljevide izdelujemo s pomočjo postopka kartografske anamorfoze, ki pomeni spremembo merila geometrijske osnove zemljevida in njene vsebine na takšen način, da je tematska vsebina razločnejša. Obstaja več vrst anamorfoze (na primer središčna anamorfoza, ki zemljevid preoblikuje okrog centralne točke, povezane z določenim območjem). V našem primeru je merilo spremenjeno glede na geografsko enoto, ki ni vezana na velikost območja – ne gre za preoblikovanje zemljevida okrog centralne točke. Ta vrsta zemljevidov ohrani krajevno točko. Predmeti pa so medsebojno povezani. Anamorfni zemljevidi so zanimivi, inovativni in pametni. Njihova druga prednost je dejstvo, da pritegnejo uporabnika, saj uporabljajo nekonvencionalna sredstva posredovanja informacij in tako uporabniku omogočajo, da opazijo pomembne podrobnosti, ki pri konvencionalnih zemljevidih ostanejo prikrite. Po drugi strani je treba upoštevati dejstvo, da anamorfni zemljevidi poenostavljajo resničnost, ki je veliko bolj kompleksna, kot jo opisujejo. Www.worldmapper.org je edinstvena internetna zbirka zemljevidov, ki je nastala v okviru projekta, ki sta ga izvedla skupina SASI (Univerza v Sheffieldu) in Mark Newman (Univerza v Michiganu). Zbirka vsebuje na desetine anamorfnih zemljevidov, ki so nastali na podlagi raznovrstnih geografskih značilnosti (demografskih, gospodarskih, družbenih, okoljskih, jezikovnih in drugih). Velikost države na anamorfnih zemljevidih, ki se osredotočajo na posebni pojav, je sorazmerna z mestom, ki ga država ima na tem posebnem področju. To na primer pomeni, da če na Kitajskem živi šestina svetovnega prebivalstva, bo na anamorfnem zemljevidu Kitajska zavzemala šestino celotnega obarvanega območja. Posebna skupina zemljevidov prikazuje številke, ki se nanašajo na izvoz ali uvoz določenega blaga (v našem primeru oblačila). Zemljevidi prikazujejo samo velikost držav, ki temelji na neto uvozu ali izvozu, torej samo tiste države, katerih uvoz je večji od izvoza ali obratno, kar lahko vodi do podcenjevanja pomembnosti tistih držav, kjer sta visoka tako uvoz kot izvoz. Viri: Čerba, Otakar (2006): Anamorfované mapy. Přednáška, Západočeská univerzita. [na spletu] Dostopno na: http://gis.zcu.cz/studium/tka/Slides/anamorfovane_mapy.pdf. (dostop: 9. 9. 2011).


59 Kotiček za informacije 2 Tekstilna industrija Tekstilna industrija ima v gospodarsko privilegiranih državah dolgo tradicijo. Vendar pa smo od sedemdesetih let prejšnjega stoletja dalje priča številnim selitvam proizvodnje tekstilne industrije v države s poceni delovno silo. Evropske države in ZDA so dolgo časa želele zaščititi svoje trge, zato so zaračunavale visoke carinske dajatve in kvote na uvožena oblačila. Leta 1974 je bil podpisan tekstilni sporazum (Multi Fibre Agreement). Njegov cilj je bil doseči postopno odprtje zaprtih trgov, in sicer tako, da to ne bi imelo negativnih posledic za trg. V resnici je bil namen ta, da bi vsa oblačila, uvožena v ZDA in Evropo, ustrezala določenim kvotam. Leta 1995 je bil uveden nov ukrep. To je bil sporazum o tekstilu in oblačilih (Agreement on Textiles and Clothing), ki je nastal pod okriljem Svetovne trgovinske organizacije. Sporazum je veljal deset let, med tem časom pa so trgovinski zakoni postajali vse bolj prožni. Leta 2005, ko je sporazum prenehal veljati, se je tekstilni trg popolnoma sprostil, kar je vodilo v zmanjševanje tekstilne industrije v gospodarsko privilegiranih državah in v še večjo proizvodnjo oblačil v neprivilegiranih, zlasti v azijskih državah. Poceni delovno silo z visoko moralo dela lahko nudijo predvsem države jugovzhodne in južne Azije. Po drugi strani pa je na primer pričakovati, da male države, ki so popolnoma odvisne od tekstilne industrije, ne bodo mogle konkurirati Kitajski ali Indiji. Celoten postopek proizvodnje je mogoče razdeliti v več preprostih in neodvisnih nalog. Čeprav dandanes nekatere izmed njih izvajajo stroji, jih večina zahteva natančno ročno delo. Tekstilna industrija in industrija oblačil sta poznani po sistemu poddobave, v katerem tekstilno podjetje pošlje naročila več poddobaviteljem, ki nato izvedejo zelo specifične naloge (na primer sešijejo dele oblačil, vstavijo zadrge, pobarvajo tekstil itd.). Podjetja seveda želijo čim bolj zmanjšati stroške proizvodnje in iščejo najcenejše poddobavitelje, na katere nato prenesejo odgovornost in tveganje take proizvodnje. Tekstilna podjetja se tako znebijo etične odgovornosti za delovne pogoje delavcev in se lahko osredotočijo le na oblikovanje, oglaševanje in marketing. To pomeni, da se proizvodnja pogosto seli v kraje, kjer je delovna sila najcenejša, delavcem pa ni treba imeti nobenih kvalifikacij. Največji delež zaposlenih v teh tekstilnih podjetjih predstavljajo mlade ženske, ki v večini primerov nimajo druge izbire, kot da delo sprejmejo. Njihove plače so zelo nizke, pogosto pod pragom preživetja, dela se 12 do 14 ur na dan, pri čemer prisilne nadure niso nobena redkost. Higienski pogoji na delovnem mestu so zaskrbljujoči, ženske se pogosto spolno zlorablja in ponižuje. Sindikalne dejavnosti so utišane ali kar zakonsko prepovedane.. Viri: Hildegunn Kyvik Nordås (2004): Discussion Paper No 5: The Global Textile and Clothing Industry post the Agreement on Textile and Clothing. [na spletu] Dostopno na: http://www.wto.org/english/res_e/booksp_e/discussion_papers5_e.pdf (dostop: 9. 9. 2011). Kulhánková Tereza, Ruferová Zuzana (2009): Šaty dělají člověka... A kdo dělá šaty? Bavlna a pracovní podmínky v textilním průmyslu. Brno: Společnost pro Fair Trade. Nadaljnje informacije: Špačková, Šárka (2005): Důsledky globalizace oděvního průmyslu pro rozvojové země a iniciativy za jejich zmírnění. Diplomsko delo. [na spletu] Dostopno na: www.nazemi.cz (dostop: 9. 9. 2011).


60 Priloga 1 1. 

prikazuje prebivalstvo te države glede na celotno svetovno prebivalstvo leta 2002

zemljevid področja

4. 

zemljevid področja

prikazuje število ljudi, ki so obiskali kinematografe na tem območju

2. 

prikazuje delež izpusta toplogrednih plinov (CO2 v tonah – drugi toplogredni plini so, glede na to, da prispevajo k segrevanju planeta, prišteti k CO2)

zemljevid področja

I.

zemljevid področja

neto uvoz oblačil

zemljevid področja 3.

II. prikazuje število ljudi, ki so pripadniki judovstva

Viri: SASI Group (Univerza v Sheffieldu) Mark Newman (Univerza v Michiganu)

neto izvoz oblačil


61 Priloga 2 Naloga 1: Kaj nam povejo zemljevidi? Povežite legende s številkami zemljevidov in ustreznimi enotami.

Št. zemljevida:

Zemljevid prikazuje:

Enote:

delež celotnega svetovnega bogastva v državi delež vseh pripadnikov budizmu v državi delež ljudi v državi, ki se bodo med letoma 2002 in 2015 preselili s podeželja v mesta delež žensk kadilk v državi nepismenost žensk delež žrtev potresov v državi med letoma 1975 in 2000 vpliv države glede na število glasov, ki jih ima v mednarodnem denarnem skladu delež delavk v industriji v državi delež ljudi v državi, ki delujejo v sindikatih delež ljudi v državi, ki živijo v popolni revščini delež skupne količine uvoženih oblačil v državo delež skupne količine izvoženih oblačil iz države

Enote: USD (2 x), število glasov ali vpliv posameznega glasu, število ljudi (7 x), število žensk, ki prikazuje, v kolikšni meri nepismenost žensk presega nepismenost moških

Katere države uvozijo največ oblačil? Napišite 5 do 6 držav: .......................................................................................................................................................................................

...................................................................................................................................................................................................................................

...................................................................................................................................................................................................................................

...................................................................................................................................................................................................................................


Zaključek:

• Razmisli o prednostih in slabostih anamorfnih zemljevidov.

• Na naslednja vprašanja odgovori z da/ne in napiši razloge za tvojo odločitev.

Naloga 3:

-- Ali lahko rečemo, glede na zemljevide, da Američan za obleke porabi več kot oseba v kateri drugi državi? -- Ali lahko rečemo, glede na zemljevide, da Mehika ne uvaža oblačil? -- Ali lahko rečemo, glede na zemljevide, da kitajski delavci delajo v najboljših delovnih pogojih? število ljudi, ki živijo v popolni revščini

število ljudi v sindikatih

industrijske delavke

število glasov v MDS

žrtve potresov

nepismenost žensk

ženske kadilke

naraščanje prebivalstva v mestih

število budistov

bogastvo države

Država izvoznica oblačil

Označi s +, če z zemljevidov razbereš, da je to pomemben pojav; označi z –, če meniš, da država pri tem pojavu nima velikega vpliva; označi z 0, če meniš, da mesto te države na tem področju predstavlja svetovno povprečje. (Pozor! Države, ki se pri tem pojavu malo pojavljajo, morda sploh niso prikazane, kar pomeni, da je lahko država, ki se zdi povprečna na določenem zemljevidu, pravzaprav nad povprečjem v svetovnem razmerju.)

Zakaj se oblačila izdelujejo ravno v teh državah? Za pomoč lahko izpolniš naslednjo tabelo (6 vrstic):

Naloga 2

Katere države uvozijo največ oblačil? Izberi 5 do 6 držav in jih zapiši v tabelo v 2. nalogi.

62


63 Priloga 3

1.

5.

Neto uvoz oblačil

Naraščanje prebivalstva v mestih

Prikazuje uvoz minus izvoz oblačil v USD leta 2002.

Prikazuje število ljudi, ki se bodo med letoma 2002 in 2015 preselili v mesta.

2.

Neto izvoz oblačil Prikazuje izvoz minus uvoz oblačil v USD leta 2002.

6. 

Število pripadnikov nekaterim vrstam budizma Ozemlje prikazuje delež vseh pripadnikov budizmu, ki tam živijo.

3. 7.

Število delavk v industriji Prikazuje število delavk v industriji leta 2002.

4.

Število ljudi, ki živijo z manj kot 2 USD na dan Prikazuje število ljudi, ki med letoma 1990 in 2002 živijo z največ 2 USD na dan.

Nepismenost žensk Število nepismenih žensk, starih na 15 let, zmanjšano za število nepismenih moških v isti državi. Samo države, kjer je več nepismenih žensk kot moških, imajo površino.


64 8.

Število glasov v Mednarodnem denarnem skladu (MDS) Območje ustreza vsem glasovom v Mednarodnem denarnem skladu, ki so mu bili dodeljeni leta 2006.

9.

Ženske kadilke Območje prikazuje relativno razmerje glede na skupno število žensk kadilk.

10.

BDP v razmerju do enake kupne moči leta 2002

Virj: SASI Group (Univerza v Sheffieldu) a Mark Newman (Univerza v Michiganu)

11.

Ljudje in sindikati Zemljevid prikazuje delež ljudi, ki na določenem območju delujejo v sindikatih.

12.

Žrtve potresov Zemljevid prikazuje delež žrtev potresov na določenem območju med letoma 1975 in 2000.


65 Priloga 4 Tabela prikazuje bruto uvoz in izvoz oblačil država

malezija

mehika

maroko

Izvoz oblačil leta 1990

1315

578

722

Izvoz oblačil leta 2000

2257

8631

2401

Uvoz oblačil leta 1990

76

573

8

Uvoz oblačil leta 2000

148

3602

232

Podatki so v milijonih USD. Vir: Svetovna trgovinska organizacija

Svoboda zbiranja in pravica do kolektivnih pogajanj Teoretično kitajska ustava vsem kitajskim državljanom zagotavlja pravico do svobodnega združevanja, zbiranja in demonstracij. Na Kitajskem so sindikati uradno lahko združeni v eno samo združenje, ki se imenuje Vsekitajska federacija sindikatov (All-China Federation of Trade Unions (ACFTU)). Ustanavljanje kakršnega koli neodvisnega sindikata je prepovedano. Večina delavcev se ne zaveda svojih pravic, uprave podjetij pa v tovarnah običajno prepovedujejo ustanavljanje delovnih sindikatov. Delavec iz tovarne igrač Šin Vej v Donguanu pravi: "Čeprav smo želeli stavkati, nismo mogli. Večina delavcev tu je starejših. Bojijo se, da bodo odpuščeni in ne bodo mogli najti drugega dela." "Mar res verjamete v sindikate? Tu nihče ne verjame vanje. Ko imajo zaposleni težave, nihče ne ukrene ničesar. Ministrstvu za delo ni mar. Čemu sploh služijo sindikati? Ponekod sta uprava tovarne in sindikat medsebojno povezana. Sindikati, o katerih berete in poslušate v poročilih, so prevara," pravi delavec v tovarni v Donguanu, Davej Čengdži. Viri: 1 China Labor Watch (2007): Investigations on Toy Suppliers in China; Workers are still suffering. [na spletu] Dostopno na: http://www.chinalaborwatch.org/EightToy%20820071%20Final%20edit1.pdf (dostop: 12. 3. 2009). 2 National Labour Committee: Disney Holiday Toys. Made under Abusive and Illegal Sweatshop Conditions in China at the Dawei Chengii Factory. [na spletu] Dostopno na: www.nlcnet.org/article.php?id=610#Dawei (dostop: 14. 11. 2009). Leung, Perry – Chan, Debby (2009): Víte, s čím si hrajete? Pracovní podmínky při výrobě hraček. Brno: Společnost pro Fair Trade. Tabela držav z neto uvozom oblačil na prebivalca: Vrstni red

Država

KOLIČINA (V AMERIŠKIH DOLARJIH)

Vrstni red

Država

KOLIČINA (V AMERIŠKIH DOLARJIH)

1

Niue

3102

113

Paragvaj

1,35

2

Andora

2071

114

Tanzanija

1,22

3

Združeni arabski emirati

532

115

Azerbajdžan

1,17

4

Švica

435

116

Burundi

0,98

5

Norveška

410

117

Nigerija

0,87

6

Islandija

365

118

Zambija

0,68

7

Grenlandija

359

119

Liberija

0,6

8

Ciper

346

120

Komori

0,59

9

Irska

318

121

Islamska republika Iran

0,56

10

Velika Britanija

279

122

Mozambik

0.41

Vir: UNCTAD (Konferenca ZN za trgovino in razvoj), navedeno kot v zbirki podatkov Worldmapper.


67

DOBRE NOVICE? Cilji:

- Učenci si poskušajo predstavljati položaj različnih ljudi, ki jih je prizadela selitev proizvodnje tekstila v druge dele sveta. Pogovorili se bodo o čustvih teh ljudi – kaj bi lahko ti ljudje dejali? - Učenci poskušajo priti do splošnih ugotovitev o tem, zakaj imajo različni ljudje različen odnos do istih stvari. - Učenci opišejo lastna čustva ob nestrinjanju s tujim mnenjem. Lahko tudi predla- gajo, kako bi rešili dano situacijo.

Povezave z učnim načrtom: geografija, sociologija, ekonomski predmeti Starost: 14+ Trajanje:

45 minut

- list papirja za vsakega učenca (za obris svoje roke) - delovni list za vsak par učencev (Priloga 1)

Učni pripomočki:

Postopek

• Začnite s predstavitvijo teme: dobre novice. Učence vprašajte, katere so njihove prve asociacije: Kaj so za vas

• Učencem dajte navodilo, da narišejo obris svoje roke na papir (z razširjenimi prsti, tako da bodo lahko kasneje pisali med njimi). Nato na tablo zapišite: Dobre novice: -- zame, -- za našo šolo, -- za kraj/mesto, v katerem živim, -- za regijo/državo, v kateri živim, -- za svet.

• Vsak prst predstavlja enega od teh gledišč; 5 minut bi moralo biti dovolj, da na prste zapišejo odgovore na naslednja vprašanja: Kaj bi po vašem mnenju bile dobre novice za vas osebno? Zakaj? Kaj bi bile dobre novice za našo šolo? Zakaj? Kaj bi bile dobre novice za kraj/mesto v katerem živite? Zakaj? Itd. Učenci naj delajo samostojno in svoje odgovore obrazložijo. Če se spomnijo dodatnih dobrih novic, jih lahko zapišejo na dlan narisane roke.

• Ko končajo nalogo, naj učenci oblikujejo dvo- in tričlanske skupine in se pogovorijo o svojih idejah. Po nekaj minutah razredu ponudite naslednja vprašanja za pogovor:

-- Ali ste imeli podobne ali različne ideje? Zakaj mislite, da je tako? -- Ali ste naleteli na kakšno novico, ki je za avtorja bila dobra, ne pa tudi za druge? -- Kako ste se počutili v situaciji? (Če učenci izrazijo negativna čustva, jih lahko vprašate: Kaj bi se moralo zgoditi, da bi se počutili bolje?)

UVODNA MOTIVACIJA / 15 min.

dobre novice? Začnete lahko s svojim primerom (na primer povišica, zato ker... nove volitve, zato ker... itn.). Dovolite nekaj učencem, da navedejo svoje primere, in nato nadaljujte z naslednjo aktivnostjo, pri kateri bo vsak učenec imel možnost odgovoriti na to vprašanje.


SPOZNAVANJE POM. / 20 min.

68

• Učencem dajte novo nalogo: oglejmo si primer spremembe, ki je za nekoga dobra novica, vendar je za nekoga

drugega to istočasno slaba novica. Vsak par dobi delovni list. Na sredi lista je opis neke situacije. Situacija ni izmišljena in je v sodobnem svetu pogosta. Cilj te naloge je razumeti situacijo in si predstavljati, kako bi se različni ljudje (v različni vlogah) odzvali na spremembo: Kaj bi si o spremembi mislili? Kaj bi rekli? Kako bi se (po vašem mnenju) počutili? Svoje odgovore vpišite v oblačke. Dajte učencem 10 minut, da opravijo nalogo.

• Nato skupaj preglejte osebe v situaciji in vsakič naročite nekaj parom, naj obrazložijo svoje komentarje razredu.

Če je kaj nejasnosti, dajte učencem čas za vprašanja. Vaš namen ni doseči enotnega sklepa, temveč slišati čim več mnenj in zamisli.

• Ta del aktivnosti zaključite z naslednjim vprašanjem: Nekateri menijo, da sprememba predstavlja dobro novico, drugi se s temne strinjajo. Kaj menite vi in zakaj? Kakšen je vaš sklep?

• Zdaj se vrnite na začetek: Oglejmo si obrise vaših rok, v katerih so vpisane dobre novice. S katerega zornega

RAZMISLEK / 10 min.

kota bi še lahko pogledali na vaše dobre novice? Kdo bi lahko imel drugačno mnenje o tem, kaj je dobro za vas, vašo šolo in vaš kraj? Zakaj? Izberite vsaj dva prsta in zapišite svoje odgovore.

• Da bi si lažje zapomnili pišite na tablo: Različna gledišča: Kdo? Kaj bi rekel/rekla? Zakaj? • Učenci lahko delajo samostojno ali v parih. • Zaključna razprava: Kaj ponavadi storite v situacijah, ko se ljudje ne strinjajo z vami? Na primer ko menite, da je nekaj dobro, vendar drugi mislijo, da je slabo, ali obratno (v razredu, v družini; o izobraževanju, o svetu...) -- Kako se počutite v takih situacijah? Kaj rečete? -- Ali ste se že srečali s tako situacijo? Kaj ste storili? Kaj bi zdaj spremenili v svojem obnašanju? Kako?

• Namen zaključne razprave je, da se učenci osredotočijo nase, na svoja čustva in obnašanje v situacijah, ki bi

jih lahko opredelili kot konfliktne. Soočanje različnih mnenj ima lahko kot posledico negativna čustva, ki jih povzroči zavračanje, zanikanje legitimnosti nasprotnikovega mnenja ali izguba lastnega mnenja. V osrednji aktivnosti učne ure so se učenci poistovetili z različnimi ljudmi in tako imeli možnost, da vidijo, kako posamezna situacija, kraj in čas vplivajo na njihova čustva in mnenja. Če menite, da je to primerno, se ponovno pogovorite o tem delu učne ure in spomnite učence, kako pomemben je dialog in postavljanje vprašanj pri razumevanju tujih misli, čustev in dejanj.

• Če nimate dovolj časa za izvedbo zadnjega dela ure, naj učenci napišejo spis o nekaterih vprašanjih za domačo nalogo.

Namig

• Vprašanja za spis ali za eno od naslednjih ur: Če se strinjamo, da ima vsak svoje legitimno gledišče glede določenega vprašanja, ali imamo pravico, da poskušamo spremeniti stvari, ki jih ne odobravamo?


69 Priloga 1


71

UGANITE DRŽAVO Prirejeno po aktivnosti britanske organizacije RISC – Reading International Solidarity Centre Cilji:

- Zavedanje o tem, kako izbor informacij oblikuje percepcije o različnih državah. - Razumevanje vpliva stereotipov na odnos do drugih držav in ljudstev.

Povezave z učnim načrtom: sociologija, geografija

Starost:

Trajanje:

14+ 45 minut

Število učencev: 5–25 Učni pripomočki:

- zemljevid sveta (Gall-Petersova projekcija, če je možno) ali pa standardni in Gall-Petersovi zemljevidi - stojalo z listi ali velik list papirja - flomastri - listi s podatki (Priloga 1) - dodatne informacije za učitelje (kotiček za informacije) - barvni samolepilni listki - silhueta zemljevida Indije na listu papirja velikosti A4, silhueta zemljevida ZDA na listu papirja velikosti A4 (Priloga 2)

državo bi radi obiskali ter zakaj? Odgovore zapišite v dva stolpca: -- najprivlačnejše države + razlogi -- neprivlačne države + razlogi.

• Na zapisano se boste vrnili ob koncu ure. • Učencem dajte navodilo, da najdejo pare ter izmenjajo stališča in se pogovorijo o njih. Vsak par naj zapiše vsaj eno privlačno in eno neprivlačno državo, vključno z razlogi za svoje mnenje, na samolepilne listke, ki naj jih nalepijo na zemljevid ali na stolpce na tabli/stojalom z listi.

• Če imate Gall-Petersov zemljevid, ga razprostrite na sredi kroga učencev ob zemljevidu s standardno projekcijo. Učenci naj primerjajo zemljevida in najdejo razlike. Vi ne komentirajte razlike, temveč pustite učencem, da sami pridejo do razlik, sklepov, teorij...

• Učencem razdelite liste s podatki (Priloga 1) tako, da ima vsak svojega (odvisno od števila učencev). • Povejte jim, da vsak list s podatki predstavlja realna dejstva o neki državi. Recite jim, naj razmislijo, katera država je opisana, in podajo razloge za svoje mnenje. Dajte jim 5 minut, da izmenjajo podatke s sošolci in pridejo do soglasnega odgovora. Lahko se svobodno sprehajajo po razredu in se pogovarjajo o svojih sklepih.

• Nato jim razkrijte, da jim boste zdaj pomagali, in jim povejte, da se vsi podatki nanašajo le na dve državi, ZDA in Indijo. Zdaj je njihova naloga, da samostojno ugibajo, na katero državo se nanašajo podatki, in pritrdijo listek na državo na zemljevidu.

spoznavanje pomena / 15–20 min.

• Učencem naročite, naj po občutku povedo, katera država je zanje najbolj privlačna in zaželjena ter zakaj. Katero

uvodna motivacija / 10 –15 min.

Postopek


72

• Postavite silhueti držav v nasprotna kota razreda (Priloga 2). Učencem naročite, naj gredo do zemljevida, ki

predstavlja državo, za katere veljajo prejeti podatki.. Vsak učenec naj prebere podatke naglas in oblikuje trditev tako, kot bi šlo za njegovo državo. (Na primer moja država – Indija – ima največjo filmsko produkcijo ...) Ostali lahko prispevajo z mnenji in učenca preusmerijo, če menijo, da je izbral napačno državo. Ni pa časa za daljše razprave. Pomembno je, da vsi učenci pozorno poslušajo branje podatkov.

• Ko se vsi učenci postavijo zraven ene ali druge silhuete, glede na svoje mnenje o danih podatkih o eni od držav,

povprašajte dva ali tri predstavnika vsake države o njihovih občutkih ob branju podatkov. Ali ste ponosni na svojo državo? Kakšne občutke imate, ko tu stojite?

• Nato obdelajte liste s podatki enega za drugim, preberite jih naglas in povejte pravilni odgovor. Učencem lahko podate tudi dodatne informacije (ki jih najdete v kotičku za informacije).

r azmislek / 10 –15 min.

• Skupaj z učenci razmislite o naslednjih vprašanjih:

-- Kaj je na vas naredilo največji vtis? Kaj vas je presenetilo? -- Na osnovi česa ste se odločili za svoj odgovor? Ali lahko najdete skupne smernice, na osnovi katerih ste ocenjevali ti dve državi? -- Kako se oblikuje vaša percepcija države? Na primer Indije ali ZDA? -- Po katerih kriterijih so izbrani podatki za vsako državo? Vsi navedeni podakti so točni, vendar so bili namenoma izbrani podatki, o katerih se redko govori in so zato presenetljivi. S tem želimo pozornost usmeriti na podatke, ki se redko pojavljajo v medijih. -- Kateri kriteriji se v javnosti uporabljajo za predstavljanje posameznih držav? Zakaj je temu tako? Zakaj smo v primeru določenih držav obveščeni le selektivno? -- Ali se lahko spomnite podobnega primera selektivnega obveščanja kateremu smo izpostavljeni, in ki vpliva na naša mnenja?

• Kakšen vpliv ima lahko dojemanje sveta na naše predstave? Tukaj se vrnite na razlike med dvema načinoma projekcije zemljevida sveta. Posebno se posvetite razliki v velikosti držav in položaju severa in juga.

• Zdaj se vrnite na začetni del aktivnosti in državam, ki so jih učenci označili kot privlačne in neprivlačne. Katere

države so na začetku bile označene kot razmeroma privlačne, katere pa kot neprivlačne? Na čem so temeljila ta mnenja? Od kod so prihajali naši sklepi, vtisi in informacije? Koliko teh argumentov je bilo utemeljeno na neposredni osebni izkušnji? Ali so bile prisotne tudi razlike v mnenjih o določeni državi? Kaj bi lahko pri državah, ki smo jih na začetku uvrstili pod stolpec 'neprivlačno', bilo privlačno? Kakšna so podobnosti med našim dojemanjem držav in ljudi?

Namigi Drevesni diagram problema

• Primerna naknadna aktivnost je drevesni diagram problema. Učenci z njim analizirajo svoj odnos do globalnih vprašanj.

• Učencem povejte, da bodo analizirali vzroke in posledice stereotipov o državah s tehniko drevesnega diagrama

problema. Na tablo narišite veliko drevo in zapišite problem v steblo: stereotipi o državah. Korenine drevesa predstavljajo vzroke in razloge za problem, veje njegove posledice in učinke (tako pozitivne kot negativne), sadovi pa možne rešitve za vzroke.

• Aktivnost lahko spodbudite z naslednjimi vprašanji: ------

Kako je po vašem mnenju zgodovina oblikovala naše sedanje poglede? Kakšne bi lahko bile posledice naših stereotipov o dani državi za njeno gospodarstvo? Kako naša predstava o določeni državi oblikuje naš odnos do njenih prebivalcev? Kako dojemanje določene države vpliva na njene prebivalce? Kako lahko ta dojemanja vplivajo na oblike razvojnega sodelovanja? In tako naprej.

Domača naloga

• Nalogo lahko učenci opravijo tudi

doma – najdejo naj pozitivna in presenetljiva dejstva o državi, za katero menijo, da je najmanj privlačna, in eno presenetljivo dejstvo o državi, ki so jo na začetku označili kot svojo najljubšo. Pri naslednji uri lahko razred poskuša uganiti, za katero državo gre.


73 Kotiček za informacije 1. INDIJA Z več kot 60 milijoni naročnikov kabelske televizije je ta trg v tej državi eden največjih na svetu. BBC (2011): "India profile". BBC News South Asia. [na spletu] Dostopno na: http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/ south_asia/country_profiles/1154019.stm (dostop: 16. 9. 2011). 2. INDIJA Filmska produkcija te države je med največjimi na svetu. Letno se tu posname več kot 850 filmov. Indijska filmska industrija je največja na svetu po številu izdanih filmov in številu prodanih vstopnic. Filmcollection2006.com Inc. (2008): Film Industry Facts, Film Funding. [na spletu] Dostopno na: www.filmcollection2006.com (dostop: 16. 9. 2011). Wikipedia: Film industry - India. [na spletu] Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Film_industry#India (dostop: 16. 9. 2011). 3. INDIJA Država je največja proizvajalka mleka na svetu. Leta 1998 je Indija s 78 milijoni tonami prehitela ZDA in postala vodilna država po proizvodnji mleka. Dairy India Yearbook: World's No. 1 Milk Producer. [na spletu] Dostopno na: http://www.indiadairy.com/ind_ world_number_one_milk_producer.html (dostop: 16. 9. 2011). 4. INDIJA Država je največja parlamentarna demokracija na svetu in druga država po številu prebivalstva. Država z največjim številom prebivalstva je Kitajska. ZDA se uvrščajo na tretje mesto. BBC (2011): "India profile." BBC News South Asia. [na spletu] Dostopno na: http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/ south_asia/country_profiles/1154019.stm (dostop: 16. 9. 2011). 5. INDIJA V letu 2006 so državljani te države v Londonu porabili 139 milijonov funtov in tako prehiteli tudi japonske turiste. Indijci so s 500.000 prebivalci največja etnična manjšina v Londonu. Vsako leto mnogi družinski člani in drugi indijski turisti obiščejo mesto. The Economic Times (2007): "Indian tourists spend more than Japanese." [na spletu] Dostopno na: http://www. hindustantimes.com/Indian-tourists-spend-more-than-Japanese/Article1-220973.aspx (dostop: 16. 9. 2011). 6. INDIJA Država ima največje število poštnih uradov na svetu. V Indiji imajo 154.919 poštnih uradov, medtem ko jih je v ZDA le 38.123, čeprav so ZDA dvakrat večje od Indije. MapXL Inc.: Top Ten Countries With Most Post Office. [na spletu] Dostopno na: www.mapsofworld.com/world-top-ten/countries-with-most-post-office.html (dostop: 16. 9. 2011). 7. INDIJA Na Wikipediji je vesoljskemu programu te države posvečenih prek 80 strani. Wikipedia: Indian Space Program. [na spletu] Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Category:Indian_space_program (dostop: 16. 9. 2011). 8. INDIJA Država ima najmočnejše železniško omrežje na svetu. Državne železnice so največji delodajalec v državi. Indijske železnice imajo čez 65.000 kilometrov prog in 7500 postaj. Država ima četrto največjo železniško mrežo na svetu, za ZDA, Rusijo in Kitajsko. Indijska železniška mreža je razpredena po celotnem podkontinentu in dnevno prevaža 30 milijonov potnikov in 2,8 milijona ton tovora. Podjetje je eno največjih delodajalcev na svetu, z več kot 1,4 milijona zaposlenih. Ko pomnožimo število potnikov s prevoženimi kilometri, ima država najmočnejšo železniško mrežo na svetu. Wikipedia: Indian Railways. [na spletu] Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Indian_Railways (dostop: 16. 9. 2011).


74 9. INDIJA Gospodarstvo te države je peto najhitreje rastoče gospodarstvo na svetu. Indija je leta 2010 zabeležila več kot 10 % rast BDP-ja. IMF (2011): World Economic Outlook. [na spletu] Dostopno na: http://www.imf.org. (dostop: 22. 3. 2012). 10. INDIJA Država ima 20 delujočih jedrskih reaktorjev, še trije pa so v gradnji. Nuclear Power Corporation of India Limited. [na spletu] Dostopno na: www.npcil.nic.in (dostop: 17. 9. 2011). 11. ZDA Leta 2006 je bil vsak 136. prebivalec te države v zaporu, 62 % teh zapornikov pa sploh še ni bilo obdolženih kaznivega dejanja. Sogling, Paul (2006): Waxing America. [na spletu] Dostopno na: www.waxingamerica.com/2006/05/the_ growing_pri.html (dostop: 16. 9. 2011). 12. ZDA Ta država je ena od samo dveh članic OZN, ki niso ratificirale Konvencije OZN o otrokovih pravicah. Druga država je Somalija. Generalna skupščina OZN je Konvencijo o otrokovih pravicah ponudila v ratifikacijo 20. novembra 1989 (ob 30. obletnici Deklaracije o otrokovih pravicah). V veljavo je stopila 2. septembra 1990 – po ratifikaciji zadostnega števila članic. Do novembra 2009 jo je ratificiralo 194 članic – vsi razen ZDA in Somalije. Ratifikacija je zavezujoča potrditev veljavnosti določenega pomembnega dokumenta, ponavadi mednarodnega sporazuma, za katerega se je v imenu države pogajal odposlanec. Čeprav so ZDA konvencijo leta 1995 podpisale, je niso ratificirale, kar pomeni, da za njih ni stopila v veljavo in je tako neobvezujoča. Wikipedia: Convention on the Rights of the Child. [na spletu] Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Convention_on_the_Rights_of_the_Child (dostop: 16. 9. 2011). 13. ZDA Do spremembe zakona 1. marca leta 2005 je bila to edina država, ki je imela smrtno kazen za mlajše od 18 let. Vrhovno sodišče je smrtno kazen za mlajše od 16 let odpravilo leta 1988, leta 2005 pa jo je odpravilo tudi za mlajše od 18 let. Poleg tega je vrhovno sodišče šele leta 2002 z odlokom določilo, da je usmrtitev neprištevnih oseb protiustavna. ZDA so se leta 2010 s 46 primeri uvrstile na peto mesto po številu usmrtitev, takoj za Kitajsko, Iranom, Severno Korejo in Jemnom. Wikipedia: Capital Punishment. [na spletu] Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Capital_punishment (dostop: 16. 9. 2011). 14. ZDA Kuba je ena od 45 držav, ki ima nižjo stopnjo smrtnosti novorojenčkov od te države. Podatki iz leta 2009. Wikipedia: List of Countries by Infant Mortality Rate . [na spletu] Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/ List_of_countries_by_infant_mortality_rate (dostop: 16. 9. 2011). 15. ZDA Ta država je ena redkih, ki niso ratificirale Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, prelomen mednarodni sporazum, ki ščiti pravice vseh žensk, je ratificiralo 186 od 192 članic OZN. ZDA ostajajo edina 'demokratična' država, ki še ni ratificirala te konvencije, in je v družbi držav, kot sta Somalija in Sudan. Wikipedia: List of Parties to the Convention on the Elimination of All Forms of Discrimination Against Women. [na spletu] Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_parties_to_the_Convention_on_the_Elimination_of_All_Forms_of_Discrimination_Against_Women (dostop: 16. 9. 2011).


75 16. ZDA Več kot 21 % delovno sposobnega prebivalstva te države nima zdravstvenega zavarovanja v kakršni koli obliki. Leta 2009 46,3 milijona odraslih Američanov ni imelo zdravstvenega zavarovanja v kakršni koli obliki. Reinberg, Steven (2010): Number of uninsured jumped by nearly 3 million in 2009."USA Today. [na spletu] Dostopno na: http://www.usatoday.com/news/health/2010-06-20-uninsured-reform_N.htm (dostop: 16. 9. 2011). 17. ZDA Med pet in deset odstotkov na smrt obsojenih v tej državi ima težko duševno motnjo. Death Penalty Focus, http://www.deathpenalty.org/article.php?id=53 (dostop: 15. 9. 2011). 18. ZDA Država se uvršča na 37. mesto po zadolženosti javne blagajne. Javni dolg (dolg državnega proračuna) ZDA je 9. septembra 2011 dosegel 14,71 bilijonov dolarjev, kar ustreza 98 % BDP-ja. Prva na seznamu je Japonska, z več kot 225-odstotno zadolženostjo. Med drugimi državami na seznamu največjih dolžnic so na primer Libanon, Jamajka, Grčija, Italija, Belgija, Singapur in Irska. Indija se uvršča na 45. mesto. Po absolutnem znesku (14,71 bilijona (14.710 milijard ameriških dolarjev) so ZDA z naskokom na prvem mestu. Wikipedia: United States Public Debt. [na spletu] Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/United_States_public_debt (dostop: 15. 9. 2011). 19. ZDA Vsak tristoti prebivalec te države je okužen z virusom HIV, do zdaj pa je zaradi AIDS-a umrlo že več kot pol milijona ljudi. Ameriški center za nadzor in preprečevanj bolezni ocenjuje, da je bilo ob koncu leta 2008 v državi 682.668 ljudi okuženih s HIV-om, v 40 zveznih državah in na petih teritorijih. Ocenjuje pa se, da v državi živi več kot milijon ljudi s to boleznijo. Indija je med največjimi in najbolj naseljenimi državami na svetu, z več kot milijardo prebivalcev. Od tega so pri približno 2,4 milijona ugotovili okuženost z virusom HIV. Če upoštevamo število prebivalstva, je odstotek okuženih s HIV-om v Indiji veliko nižji kot v ZDA. Avert (2011): United States of America HIV % AIDS Statistics. [na spletu] Dostopno na: http://www.avert.org/ usa-statistics.htm (dostop: 15. 9. 2011). Avert (2011): Overview of HIV % AIDS In India. [na spletu] Dostopno na: http://www.avert.org/aidsindia.htm (dostop: 15. 9. 2011). 20. ZDA V tej državi mnoge zvezne države dovoljujejo telesno kaznovanje učencev. Neubogljive učence tepejo po zadnji plati z leseno palico. Po ocenah Zveznega inštituta za izobraževanje je bilo v ameriških šolah v šolskem letu 2006/7 223.000 primerov telesnega kaznovanja. V Indiji je telesno kaznovanje v šolah strogo prepovedano. World Corporal Punishment Research: Corporal Punishment (Paddling) in American Schools. [na spletu] Dostopno na: www.corpun.com/counuss.htm (dostop: 15. 9. 2011).


76 Priloga 1

1. Z več kot 60 milijoni naročnikov kabelske televizije je ta trg v tej državi eden največjih na svetu.

2. Filmska produkcija te države je med največjimi na svetu. Letno se tu posname več kot 850 filmov.

3. Država je največja proizvajalka mleka na svetu.

4. Država je največja parlamentarna demokracija na svetu in druga država po številu prebivalstva.

5. V letu 2006 so državljani te države v Londonu porabili 139 milijonov funtov in tako prehiteli tudi japonske turiste.

6. Država ima največje število poštnih uradov na svetu.

7. Na Wikipediji je vesoljskemu programu te države posvečenih prek 80 strani.

8. Država ima najmočnejše železniško omrežje na svetu. Državne železnice so največji delodajalec v državi.

9. Gospodarstvo te države je peto najhitreje rastoče na svetu.

10. Država ima 20 delujočih jedrskih reaktorjev, še trije pa so v gradnji.

11. Leta 2006 je bil vsak 136. prebivalec te države v zaporu, 62 % teh zapornikov pa sploh še ni bilo obdolženih kaznivega dejanja.

12. Ta država je ena od samo dveh članic OZN, ki niso ratificirale Konvencije OZN o otrokovih pravicah. Druga država je Somalija.

13. Do spremembe zakona 1. marca leta 2005 je bila to edina država, ki je imela smrtno kazen za mlajše od 18 let.

14. Kuba je ena od 45 držav, ki ima nižjo stopnjo smrtnosti novorojenčkov od te države.

15. Ta država je ena redkih, ki niso ratificirale Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk.

16. Več kot 21 % delovno sposobnega prebivalstva te države nima zdravstvenega zavarovanja v kakršni koli obliki.

18. Država se uvršča na 37. mesto po zadolženosti javne blagajne.

19. Vsak tristoti prebivalec te države je okužen z virusom HIV, do zdaj pa je zaradi AIDS-a umrlo že več kot pol milijona ljudi.

20. V tej državi mnoge zvezne države dovoljujejo telesno kaznovanje učencev. Neubogljive učence tepejo po zadnji plati z leseno palico.

17. Med pet in deset odstotkov na smrt obsojenih v tej državi ima težko duševno motnjo.


77 Priloga 2


78


79

ONESNAŽENOST VODA KOT SVETOVNI PROBLEM Cilji:

- Učna ura bo učencem pokazala povezavo med našimi potrošniškimi navadami in onesnaženjem vode v državah proizvajalkah. - Učna ura bo učencem pokazala, da je onesnaženje v daljnih državah tudi naša skrb, saj onesnaženje in krčenje vodnih virov nista lokalna, temveč globalna pro- blema. - Alternativna možnosti: Učna ura bo učencem pokazala, kaj uničuje okolje.

Povezave z učnim načrtomt: biologija, kemija, dr. in domovinska vzgoja ter etika, geografija, okoljska vzgoja Starost: 14+ Trajanje:

45 minut

Prostor: učilnica, laboratorij Učni pripomočki:

- papir, pisala, zemljevid sveta, lističi, tabla ali stojalo z listi - 2 prozorni plastenki ali steklenici enake velikosti, večja posoda (vrč, večja stekle- nica ali kozarec za vlaganje), voda, - manjši vzorci v posodicah: olje, belilo s klorom, živilsko barvilo, nekaj v granulah (čaj, kava, instantna kava), moka, zemlja, tekoče milo

Priprava:

Najprej obe plastenki do treh četrtin napolnite z vodo, veliko posodo pa do ene četrtine. Pripravite tudi vzorce v majhnih posodicah. Posodice so lahko tudi označene s posrednimi oznakami: transport, kemikalija za beljenje, barvilo za tkanine, pesticidi, kemična gnojila, erozija, detergenti (namesto teh boste uporabili simbolične sestavine – seznam gre takole: olje, belilo s klorom, živilsko barvilo, nekaj v granulah (čaj, kava, instantna kava), moka, zemlja, tekoče milo).

• Naročite učencem, da nekoliko pomislijo in zapišejo vse stvari, ki jih potrebujejo v vsakdanjem življenju. • Po določenem času jim naročite, da preberejo nekaj stvari, ki so jih dali na svoj seznam. Njihove primere zapišite

na tablo. Če so isti ali podobni predmeti omenjeni večkrat, zapišite le kategorijo, ki ji predmet pripada. Vsak učenec naj se spomni nekaj stvari in predmetov. Seznam na tabli naj bo čim bolj raznolik. Pomembno je, da seznam vsebuje besedo 'obleka' ali kateri koli drugi predmet, povezan s to kategorijo.

• Učencem naročite, da med stvarmi na seznamu naštejejo tiste, pri izdelavi katerih je potrebna voda.

-- Uporaba vode je pri vsakršni proizvodnji neizogibna. Posledično bi morali učenci postopoma priti do sklepa, da je voda nujna pri izdelovanju malodane vsega.

• Zdaj učencem naročite, naj obkljukajo stvari (ni treba, da upoštevajo materiale, iz katerih so te stvari narejene), ki so izdelani lokalno – v naši državi ali regiji.

-- Tukaj je nujno poudariti, da bi skoraj vse te predmete lahko izdelali pri nas, a jih v resnici izdelamo zelo malo.

• Zdaj učencem naročite, naj pogledajo na etikete oblačil, ki jih imajo na sebi. Potem naj z barvnimi memo listki na zemljevidu sveta označijo, kje so bila izdelana njihova oblačila.

-- Če bodo na zemljevidu označene zgolj evropske države, je nujno razložiti, da v teh državah najverjetneje ni potekala celotna proizvodnja, temveč le del le-te, medtem ko je bil bombaž pridelan in predelan v tekstil v bolj oddaljenih državah. Potem ko vsi učenci označijo države izvora oblačil na zemljevidu, bi morale največ označb nositi azijske države.

UVODNA MOTIVACIJA / 10 min.

Postopek


80

• Učencem povejte, da si boste ogledali primer proizvodnje oblek in spoznali, kakšen vpliv ima na vodo v do-

ločeni regiji, kjer se prideluje bombaž in se nato predeluje v končni izdelek. Učence razdelite na dve skupini, približno v razmerju 13 % : 87 %. -- To razmerje učencev bolj ali manj ponazarja število prebivalstva Severne Amerike in Evrope v primerjavi s preostalim svetom. Statistika kaže, da teh 13 % populacije porabi 45 % vseh bombažnih izdelkov. Pri tej aktivnosti bo manjša skupina predstavljala potrošnike v Evropi, večja skupina pa bo predstavljala proizvajalce iz gospodarsko neprivilegiranih držav.

• Prostor preuredite tako, da si bosta skupini zrli nasproti, vmes pa bo miza, ki jih bo delila. Na mizi naj bosta dve

manjši plastenki z vodo in večja posoda. Vsaki od skupin izročite eno od plastenk. Razložite jim, da večja posoda predstavlja vodo na našem planetu, medtem ko manjši steklenici predstavljata vodo v Evropi in Aziji. Voda v plastenkah predstavlja vso vodo, ki jo imajo na voljo ljudje na teh kontinentih za kuhanje, pitje, umivanje, pranje oblek ipd. Manjši skupini povejte, da so prebivalci Evrope, plastenka pred njimi pa predstavlja vso vodo v Evropi. Učenci v večji skupini predstavljajo prebivalce Azije, voda v plastenki pa je vsa voda, ki jim je na voljo na njihovi celini.

SPOZNAVANJE POMENA / 20 min.

• Učencem naročite, naj razmislijo o vseh stvareh, ki so nujne za, na primer, izdelavo kavbojk. Vprašajte jih, kaj

je po njihovem mnenju prvi korak. Naj razmislijo o čistih začetkih procesa proizvodnje: torej o materialu, iz katerega so kavbojke. Učencem očrtajte celotni proces proizvodnje džinsa, od enega koraka do naslednjega, ter spregovorite o posledicah, ki jih pušča tovrstna proizvodnja. Medtem ko opisujete določen korak v proizvodnji, dodajte zgoraj omenjene vzorce v vodo. Medtem ko to počnete, lahko učence obeh skupin vprašate, kako so zadovoljni z vodo in ali bi jo še vedno uporabili. Učence poskušajte voditi tako, da si bodo lahko predstavljali posamezne korake proizvodnje oblačil, od semena do končnega izdelka, ne da bi jim pri tem dajali pripravljene odgovore.

• Nadaljujte z naslednjimi koraki, ki se tičejo izdelave džinsa. Priporočena vprašanja za vsak korak so na voljo pod opisom učne ure.

1. Kaj se zgodi na samem začetku? Kje se proces proizvodnje džinsa začne? Od kod pride začetni material? -- Sajenje bombaža – napraviti je treba ogromne plantaže bombaža. To pogosto vodi v erozijo prsti. Učencem iz skupine držav proizvajalk naročite, naj v svojo vodo vsujejo ustrezni vzorec, torej zemljo. Naj zemljo – 'erozijo' – vsujejo v svojo posodico z vodo. Po vsakem koraku jo lahko pretresete. 2. Kako zagotoviti, da je nabranega bombaža dovolj? Kako zagotoviti, da bodo ljudje imeli toliko oblačil, kot želijo? -- S kemičnimi gnojili, ki zagotavljajo maksimalni izkoristek – Učenci iz držav proizvajalk naj izberejo ustrezni vzorec, tokrat je to moka. Naročite jim, naj moko – "kemična gnojila" – stresejo v svojo posodo z vodo. 3. Kako preprečiti škodljivcem, da ne uničijo pridelka? -- Z uporabo pesticidov – ogromne monokulture so pogosta tarča škodljivcev, zato jih je treba škropiti s kemičnimi sredstvi. Učenci iz držav proizvajalk naj izberejo ustrezni vzorec, ki je tokrat kava ali čaj v granulah. Naj ga ('pesticid') vsujejo v posodo z vodo. 4. Naravni materiali so v osnovi bež ali rjavi; a zaradi tega je težje dobiti željeni odtenek med barvanjem tkanine. Kaj storimo s bež vlakni? -- Belilne kemične substance so nujne za beljenje vlaken – to napravimo z agresivnimi kemikalijami, pogosto brez upoštevanja zdravstvenih in ekoloških predpisov. -- Učencem, ki predstavljajo države proizvajalke, naročite, naj izberejo ustrezni vzorec, tokrat je to agresiven detergent za čiščenje. Naj detergent ("belilne kemikalije") dodajo v vodo v svoji posodi. Čistilni detergent je lahko škodljiv, zato poskrbite za to, da učenci uporabijo le majhno količino in da je v sobi dober pretok zraka. 5. Kako pridemo do tekstila in oblačil v vseh barvah? Kaj je potrebno za to storiti? -- Barvanje tkanin – če želimo, da so oblačila lepa in barvasta, jih moramo pobarvati s substancami, ki pogosto vsebujejo kemikalije. -- Učencem iz držav proizvajalk naročite, naj izberejo ustrezni vzorec, tokrat je to živilsko barvilo. Nekaj živilskega barvila ("tekstilnega barvila") naj dodajo v vodo v svoji posodi. 6. Oblačila so zdaj končana; kaj lahko z njimi storimo? Kako jih prepeljemo do ljudi, ki bi jih želeli nositi? -- Prevoz tekstila ali končanih oblek do potrošnikov – za to je potrebno gorivo. Učencem iz držav proizvajalk naročite, naj izberejo ustrezni vzorec, tokrat je to olje. Recite jim, naj olje – gorivo – dodajo v svojo posodo z vodo.


81

• Zdaj se obrnite k skupini potrošnikov in jih vprašajte, kaj vse je potrebno storiti za njih. 1. Izdelek je treba prepeljati do trgovine in doma potrošnika. -- Učencem, ki predstavljajo potrošnike, naročite, naj izberejo ustrezni vzorec, tokrat je to olje. Recite jim, da olje – 'gorivo' – dodajo v svojo posodo z vodo. 2. Po nošenju oblačil je treba oblačila oprati. -- Učinkovina v pralnih detergentih se imenuje tenzid, tukaj boste za prikaz uporabili tekoče milo. Učencem iz skupine potrošnikov naročite, naj tekoče milo dodajo v svojo posodo z vodo.

• Učencem povejte, da je zdaj, ko so oblačila prišla do potrošnikov, potrebno oceniti celotni proces. Zastavite jim naslednja vprašanja:

• Po kratki diskusiji se pogovorite o vodnem krogu na našem planetu.

-- Vsa voda, ki nam je na voljo, je ista voda, ki je tukaj že milijone let; to je ista voda, ki so jo pili dinozavri, saj tega kroga voda ne zapusti niti vanj ne pride nova voda. Voda ne upošteva državnih meja; srečuje se v oceanih, ki jo nato odnesejo do drugih celin. Ni denimo afriške ali evropske vode. Je le voda.

• Da bi lahko ta princip jasno ponazorili, vzemite steklenici obeh skupin in vsebino vlijte v veliko posodo med

plastenkama. To je simbolični prikaz pretoka vode med celinami in oceani. S tem lahko prikažete, da je onesnaževanje vode stvar, ki se tiče vseh nas. Ko se vsebini plastenk zmešata, počakajte na reakcije učencev (te so lahko zelo močne). Potem jim zastavite vprašanja: -----

Kako se počutite zdaj? Kdo je odgovoren za to situacijo? Kaj bi lahko spremenili? Kaj lahko storimo, da spremenimo situacijo? Kakšne so alternative porabe vode, da je ne onesnažimo?

• Potem si učenci ogledajo kratek dokumentarni film 100 % bombaž – Made in India, ki prikaže celotni proces proizvodnje tekstila. Del, ki si ga je treba ogledati, v filmu najdete med 13:50 in 26:00.

Namigi

• Alternativna možnost z namenom, da učencem prikažete, kako se okolje uničuje; vračunati morate več časa za odgovarjanje na vprašanja.

• Po vsakem koraku učencem zastavite vprašanja o vplivih posameznih substanc na vodno okolje. Učenci lahko

svoja razmišljanja podajo v parih. Odvisno od vaših preferenc – morda vode ne boste želeli zmešati z zgoraj naštetimi substancami, namesto tega bo morda učencem koristilo, če bodo opazovali, kako vsaka od teh snovi reagira z vodo, lahko pa se pogovorite tudi o tem, kaj določa to reakcijo (kemijske in fizične lastnosti snovi, temperatura vode, pretok vode, biološka aktivnost, koncentracija drugih snovi, pH ipd.). Vprašanja z upoštevanjem zgornjega vrstnega reda:

-- Zemlja: Gre za resno onesnaženje? Kakšen vpliv ima dodajanje delcev zemlje na vodno okolje? -- Hranila: Kakšen vpliv bi imela višja koncentracija hranil v vodnem okolju? Kaj bi to povzročilo biološki sestavi? -- Pesticidi: Kako dejansko delujejo pesticidi? Kako se obnašajo v različnih okoljih? -- Belila: Kakšna so dobra industrijska belila? Poznate tveganja v industriji tekstilnih barvil? -- Goriva: Kakšne posledice bi povzročilo razlitje v vodno okolje? -- Tenzidi: Če tenzidi niso dovolj hitro biorazgradljivi, kako lahko vplivajo na vodno okolje?

RAZMISLEK / 20 min.

-- Kakšno je stanje vode v skupini proizvajalcev? -- Kakšno je stanje vode v skupini potrošnikov? -- Kako gledate na kakovost vode, glede na to, da je to vsa voda, ki jo imate na voljo? Kaj menite o kakovosti vode v drugi skupini? -- Je vodo možno kako očistiti? -- Katere elemente je možno odstraniti iz vode?


82 Kotiček za informacije Bombaž izvira iz tropskih in subtropskih območij, kjer je relativno veliko sezonskih padavin. Danes bombaž pridelujejo tudi v bolj suhih regijah in na širnih plantažah kot monokulturo. Ti dve dejstvi pomenita, da je rastlina zelo dovzetna za različne bolezni in škodljivce. Ob običajni pridelavi je za pridelavo bombaža potrebnih več pesticidov kot za kateri koli drugi pridelek. Med pridelavo uporabljajo nekatere najbolj strupene pesticide, ki so na trgu. Skupno proizvajalci v gospodarsko neprivilegiranih državah pridelajo 75 % vsega bombaža. Pridelava bombaža zajema zgolj 2,4 % svetovne pridelovalne zemlje. Kljub temu pa je za ta pridelek porabljenih 24 % vseh pesticidov (v vrednosti 1779 milijonov dolarjev). Kako strupeni so pesticidi, dobro ponazarja kemikalija aldicarb – ena sama kapljica, ki skozi kožo preide v človeško telo, lahko človeka ubije. Aldicarb je pogosto uporabljen pesticid, v letu 2003 ga je bilo v ZDA za pridelavo bombaža uporabljenih milijon kilogramov. Aldicarb uporabljajo tudi v 25 drugih državah po svetu. Trenutno se več kot 60 % vse tekstilne industrije nahaja v gospodarsko neprivilegiranih državah. Azija je trenutno glavni svetovni izvoznik tekstila. Proizvede več kot 32 % vsega tekstila. Severna Amerika in Evropa porabita 45 % vseh bombažnih izdelkov, kljub temu da ti področji zajemata zgolj 13 % vsega svetovnega prebivalstva. Od 80. let se je poraba bombaža drastično povečala – v obdobju zadnjih 30 let se skoraj potrojila. Trenutna svetovna poraba znaša okoli 5 milijonov ton na leto. Potrošniki zdaj kupijo več bombaža kot kadar koli prej. Tekstilna industrija uporablja skoraj 2000 različnih kemikalij; gre za barvila, belila, svetlila, mehčalce in čistilna sredstva. Voda je omejen vir, ki zelo hitro postaja redek. Uporablja se skorajda v vseh postopkih proizvodnje oblačil – tako za dodajanje kemikalij v tkanine kot tudi za čiščenje pred naslednjim korakom v proizvodnji. Voda je nasičena s kemikalijami, izpustijo pa jo kot odpadno vodo, kar vodi v nadaljnje onesnaževanje okolja. Vir: EJF (2007): The Deadly Chemicals in Cotton. [na spletu] Dostopno na: http://ejfoundation.org/cotton/the-deadly-chemicals-in-cotton (dostop 18. 10. 2012). Osnovne informacije o učinkih zgoraj navedenih snovi: -- Delci zemlje: Če jih je v vodi več, je voda manj prosojna, tako da je za vodne rastline na voljo manj svetlobe, to pa vpliva na proizvodnjo kisika. A sčasoma bodo ti delčki potonili na dno ali pa jih bo voda odnesla v globino. Za ekosistem zemlje je večji problem erozija kot pa onesnaženje vode. -- Visoka koncentracija mineralov: Predvsem gre za dušik in fosfor, povzroča pa t. i. evtrofikacijo. To pomeni povečano prisotnost modrozelenih cepljivk, ki lahko najbolje izkoristi povečanje mineralov za razmnoževanje. Problem je v tem, da modrozelene cepljivke proizvajajo snovi, ki so za druge organizme strupene (ribe, ljudi ...). Poleg tega masa modrozelenih cepljivk tudi pospešeno odmira, tako da se ob bakterijski razgradnji pospešeno porablja kisik. Znižanje koncentracije kisika pa pomeni, da tega ni dovolj za življenje drugih organizmov. -- Pesticidi: Kako posamezni pesticidi (in strupi na splošno) vplivajo na svoje okolje, je odvisno od njihove učinkovine. Nekateri pesticidi zavirajo funkcije določenih encimov, drugi vplivajo na živčne povezave, tretji, nekoliko posebnejši, delujejo kot hormoni za levitev pri insektih itd. Pomembno je, da se lahko usedlina pesticidov v povezavi z njihovo topnostjo v vodi akumulira na površini organske mase ali v maščobnih tkivih živali. Potem jih lahko organizmi presnavljajo, kar lahko tvori snovi, ki so bolj strupene kot izvorna snov sama. -- Klor: Je zelo reaktiven in močan oksidacijski reagent. V vodnih okoljih oksidira organsko maso, kar vodi k nastanku več snovi (trihalometanov, dioksinov), ki so lahko karcinogeni. -- Industrijska barvila: Gre za izjemno raznoliko skupino agentov. Skupno jim je to, da so zmožne absorbirati velike količine vidne radiacije (ki jo določata tip in struktura večkratnih vez v molekuli), prijemljivost na material, stabilnost pri pranju in obstojnost barve. Za veliko sintetičnih tkanin je bilo dokazano, da so


83 rakotvorne, zaradi česar je bila uporaba nekoliko omejena. To velja tudi za nekatera splošno znana azo barvila, katerih metabolni produkti, aromatični amini, pospešujejo razvoj raka. V primeru barvil, podobno kot pri pesticidih, je velik problem še vedno nezadovoljiva zakonodaja v revnejših državah, ki jo izkoriščajo proizvajalci tekstila. -- Razlitja nafte: Nafta na površini povzroči tanek film, ki preprečuje, da skozi površino prehajala kisik in ogljikov dioksid. Mediji so veliko poročali o škodi, ki jo je nafta povzročila na perju ptičev, kožuhu vider, prav tako so bili primeri, ko je nafta mašila škrge pri ribah itd. -- Tenzidi: Snovi z zmožnostjo spreminjanja napetosti površine in posledično tudi zmožnosti vode za močenje. To negativno vpliva na dvoživke in majhne nevretenčarje, ki živijo v bližini vodne površine. Večina tenzidov, ki so trenutno v uporabi, je relativno hitro biorazgradljivih.


85

SHAMOV JEDILNIK Cilji:

- Učenci spoznajo potrebo po vitaminih in mineralih, ki so pomembni za zdravje človeka. - Učenci razmislijo, kako z neuravnoteženo dieto tvegamo zdravje. - Učenci primerjajo svoj vsakdanji jedilnik z jedilnikom dečka v Keniji ter iščejo vzroke za razlike, ki so jih odkrili.

Povezave z učnim načrtom: gospodinjstvo, državljanska in domovinska vzgoja ter etika

Starost:

Trajanje:

15+ 45–60 minut

Prostor: učilnica Učni pripomočki: - seznam vitaminov in mineralov pri posameznih obrokih in njihovi učinki na člo- veški organizem (Priloga 1) – eden na skupino - tedenski jedilnik kenijskega dečka Shama (Priloga 2) – za vsako skupino - atlas sveta - samolepilni listki Za poglobitev teme delavnice predlagamo tudi ogled dokumentarca Super Size Me (Super veliki jaz), film ameriškega režiserja Morgana Spurlocka (2004), ali vsaj izsek iz tega filma, kjer je problem prekomernega hranjenja prikazan na nenavaden način. Filmu naj sledi debata, ki se opira na dejstvo, da je za človekovo zdravje zmernost enako pomembna kot preobilje. Pa tudi dejstvo, da ni vsem ljudem na svetu dana enaka možnost, kaj in koliko lahko pojedo.

Postopek

• Za začetek postavite vprašanja:

-- Kaj ste jedli včeraj za večerjo? In kaj ste jedli danes za zajtrk? Kaj jeste po navadi za kosilo med vikendom?

• Odgovore zapisujte na tablo (za to nalogo lahko zadolžite tudi nekoga od učencev). Odgovore boste uporabili pri eni od naslednjih nalog.

-- Kaj se običajno pojavi na vašem tedenskem jedilniku?

UVODNA MOT. / 10 min.

Opomba:

začetku tega priročnika). Naloga vsake skupine je, da sestavi jedilnik za en teden (ali vsaj 3 dni). Pomagajo si s seznamom skupnih jedi, ki so jih našteli na začetku ure in so zapisane na tabli. Za to nalogo imajo 3–5 minut časa.

• Vsaka skupina dobi seznam z vitamini (Priloga 1). Pojasnite navodila:

-- Poglejte si jedilnik, ki ste ga ustvarili, in razmislite, ali s takšno hrano pridobite pomembne vitamine in minerale? Ali v jedeh na vašem jedilniku manjkajo kakšni pomembni vitamini in minerali? Kaj se lahko zgodi, če ne dobite zadosti mineralov in vitaminov? -- Učenci debatirajo o svojih ugotovitvah.

spoznavanje pomena / 10 min.

• Razdelite učence v skupine po 2 ali 4, da lahko skupina sedi za isto mizo (ideje za oblikovanje skupin najdete na


86

• Naročite jim, da si ogledajo jedilnik kenijskega dečka Shama. Bodite pozorni na to, da vsi vedo, kje leži Kenija

in katero je njeno glavno mesto. Vsaki skupini razdelite Shamov jedilnik (Priloga 2). List vsebuje tudi podatke o Shamovem življenju in njegovi družinski situaciji. Učenci informacije preberejo in se posvetijo naslednjim vprašanjem: -- Koliko vitaminov bo Shama pridobil iz jedi s svojega tedenskega jedilnika? Katere snovi manjkajo na jedilniku? -- Nato se skupaj pogovorite o odgovorih.

• Nadaljujte z vprašanji, s katerimi bodo primerjali svoje življenje s Shamovim: •

-- Kaj pomeni pomanjkanje vitaminov za Shama? Kako lahko to vpliva na njegovo življenje? In kako vaš jedilnik vpliva na vaše življenje? -- Mislite, da povprečni deček v Keniji res jé tako kot Shama? Na podlagi česa ste oblikovali to mnenje? Na tem mestu opozorite učence, da primerjava jedilnikov ne odraža stanja v celotni državi, saj v številnih predelih Kenije ni nikakršne težave s prekrbo, nekateri otroci premožnejših družin pa so prav tako podvrženi uživanju nezdrave, hitro pripravljene hrane kot marsikdo v Sloveniji.

• Učenci se razdelijo v skupine in vsaka dobi 3–6 samolepilnih listkov. Skupaj razmišljajo o vprašanju, odgovor pa zapišejo na listek:

-- Zakaj Shamov jedilnik ni tako raznolik, kot je vaš? -- Ko vsi nalepijo svoje odgovore na tablo, jih preberite naglas in spodbudite k nadaljnji debati.

• Vodite pogovor in ga prilagodite življenju in izkušnjam učencev: r azmislek / 10 min.

-- Katera je po vašem mnenju najdražja hrana med vsemi skupnimi jedmi, ki smo jih našteli? Kaj je prva stvar, ki bi jo izločili, če bi se v vaši družini zmanjšal prihodek? Ali veste, kolikšno vsoto denarja vaši starši namenijo za hrano?

Shamova tveganja

skupna tveganja

vaša tveganja

• Na koncu se spomnijo ene ali dveh sestavin, ki bi izboljšali njihov jedilnik. Naj gre za sestavine, ki jim bodo

zlahka na voljo in ki bodo hitro povišale količino pridobljenih vitaminov in drugih hranljivih snovi. Odgovore napišejo najprej vsak zase, potem pa prostovoljno sodelujejo. Odgovorov ne ocenjujte.

Alternativne možnosti

• Pri začetnem razmisleku (zbiranje idej na začetku ure) učenci izdelajo skupen jedilnik, sestavljen iz jedi več posameznikov.

• Namesto dela s seznamom vitaminov (Priloga 1) lahko učenci sami poiščejo informacije na spletu ali v enciklo-

pediji. Med iskanjem lahko najdejo kakšne dodatne informacije ali pa se srečajo z drugo temo, ki lahko koristi pri vaši debati.

Vir: Hlúbik, P., Opltová, L. (2004): Vitamíny. Praga: Grada.


Slabo strjevanje krvi, težave s prebavo, žolčem

Pomemben za strjevanje krvi, tkivo in kosti, zmanjšuje tveganje izkrvavitve

100 µg, kar je okoli 500 g krompirja, 60 g brokolija, 200 g belušev, 190 g olivnega olja

alfalfa kalčki, zelena zelenjava, morske rastline, zelenjava, polnovredna žita

Vitamin K (filokinon)

Staranje kože in tkiv, slabenje mišic, razdražljivost, utrujenost, šibkost, uničevanje nevronov

Pozitivni vpliv na reprodukcijo, krepi aktivnosti srca in ožilja, ščiti celice, je najpomembnejši antioksidant, pomaga pri upočasniti staranja

12,5 mg, kar je okoli 60 g oreščkov, 500 g špinače, 40 g graha, 50 g lahkega biskvita

Zelena listnata zelenjava, oreščki, kalčki, rastlinsko olje, polnovredna žita

Vitamin E (tokoferol)

Omehčanje kosti, izpadanje zob, slabost mišic, mišični krči

Krepi razvoj kosti in zobovja, mišice, živce

5 µg, kar je okoli 80 g rumenjaka, 200 g jurčkov, 2 g ribjega olja, 100 g rib, 8 g kakava v prahu

Ribe (slanik, losos, skuša, sardele), školjke, mleko in mlečni izdelki

Vitamin D (kalciferol)

Utrujenost, zmanjšuje vitalnost, povzroča duševne motnje, možnosti okužb, podaljšuje okrevanje in upočasni celjenje ran

Brokoli, kalčki, cvetača, paradižnik, zelje, črni ribez, agrumi, kivi, jagodičevje, peteršilj

Spodbuja rast in razvoj, ščiti telesne celice, vezno tkivo, krepi sklepe, zobovje, dlesni, imunski sistem pred vnetji, njegovi antioksidanti so zelo pomembni za telo

100 mg, kar je okoli 10 g hrena, 8 g sladkega popra, 50 g graha, 50 redkvic, 1 l mošta

Vitamin C (askorbinska kislina)

Bleda koža in spremembe na sluznici, vnetje jezika, utrujenost, hujšanje, vrtoglavica

Jetra, pusto meso, ledvice, ribe, jajca, mleko in sir

1–2 µg, kar je okoli 100 g goveda, 5 jajc, 140 g slanine, 300 dl mleka

Ščiti živčni sitem pred degeneracijo, ustvarja eritrocite, krepi spomin in koncentracijo ter zmanjšuje tveganje srčnih bolezni

Vitamin B12 (kobalamin)

Spremembe na koži, vnetje v ustnih votlini (glositis) in na ustnicah (heilitis), anemija, nespečnost, razdražljivost in veliko nevroloških simptomov, pojav ledvičnih kamnov

Skrbi za presnovo beljakovin, obrambo telesa, živce, miren spanec, možgane, kri

1,7 mg, kar je okoli 100 g soje, 200 g govejih jetrc, 500 g banan, 400 g polenovk

Kvas, živalska tkiva, svinjina, perutnina in ribje meso, pšenični kalčki, polnovredna žita in izdelki, soja, krompir, zelje, sladka koruza, korenje, banana, stročji fižol, grah, sir, moka

Vitamin B6 (piridoksin)

Nespečnost, utrujenost, razdražljivost, slaba koncentracija, spremembe na koži in sluznicah, slabost, bruhanje, zaprtje, diareja, krči v trebuhu

Krepi duševno zdravje, apetit, uravnava sladkor v krvi, živce, kožo, kri, prebavila, zmanjšuje krvne maščobe

17 mg, kar je okoli 150 g jetrc, 150 g arašidov, 170 g pšenične moke

Morska alga haluga, pšenična moka, listnata zelenjava, školjke, arašidi, fižol, oreščki, sezam in sončnična semena, žita

Vitamin B3 (niacin)

Zmanjšuje imunsko odpornost, povzroča kožne izpuščaje, nervozo in razdraženost, luskasta koža, pekoče oči

Pomemben za presnovo, rast in razvoj, krepi imunski sistem pred boleznimi, vpliva na lepo kožo in dober vid

1,5 mg, kar je okoli 80 g suhega mleka, 700 g špinače, 700 g fižola ali 50 g jetrc

kvas, jetra, ledvice, mandlji, morske rastline, zelena zelenjava, školjke, polnovredna žita, sojini izdelki

Vitamin B2 (riboflavin)

Nespečnost, utrujenost, slaba koncentracija, razdraženost in nervoza, mišični krči, motnje srčnega ritma

Učinkuje proti utrujenosti, pozitivno vpliva na živčni sistem, krepi spomin in apetit, igra pomembno vlogo pri presnovi ogljikovih hidratov – spreminja glukozo v energijo

1,5 mg, kar je okoli 200 g polnozrnatih testenin, 200 g mandljev, 500 g govejih jetrc

Stročnice, listnata zelenjava, oreščki, semena (npr. sončnična), buča, polnovredna žita

Nočna slepota, trajno pomanjkanje vodi v poslabšanje ali celo izgubo vida, srbeče in rdečkaste veke, spremembe na koži in sluznicah, ustne razjede, pusti in lomljivi nohti, motnje dihanja in motnje sečnih poti

Ohranja lepo kožo, dobro zobovje in sluz, vid, povečuje imunsko odpornost pred okužbami

800 µg, kar je 50 g korenja, vendar je z zelenjavo skoraj nemogoče pretiravati

Vitamin B (tiamin)

pomanjkanje vitaminov

vpliv na organizem

PRIPOROČLJIVI DNEVNI VNOS

alfalfa kalčki, korenje, zelenjava rumene in oranžne barve, peteršilj, breskve, rumena buča, listnata zelenjava

Viri v hrani

Vitamin A (karoten)

Vitamini v hrani

87


VPLIV NA ORGANIZEM Pomemben za ravnovesje vode v telesu, živčevje, mišice, srce, krvni tlak, kislo-bazno ravnovesje. Pomaga pri rasti kosti, zobovja, las, živčnih tkiv, pomemben za presnovo.

Pomemben pri prebavi in izločanju ter za normalno delovanje srca.

Spodbuja rast in razvoj, pomemben za delovanje ščitnice, presnovo, srce, živce. Pomemben pri prebavi in izločanju ogljikovega dioksida, za ravnovesje vode v telesu, živčevje, mišice, srce, krvni obrok, mišični krči. Pomaga pri razvoju kosti in zobovja, uravnava bitje srca in ravnotežje mineralov v telesu.

Obramba telesa, pomemben za kri, mišice, presnovo.

VIRI V HRANI stročnice, zelje, sladek kostanj, posušeno sadje, listnata zelenjava, polnozrnati izdelki. stročnice, sadje, oreščki, buče in bučna semena, sončnična semena, zelenjava. Vsa živila, ki vsebujejo kuhinjsko sol (suhomesnati in mesnati izdelki), skoraj vse jedi. ribe, listnata zelenjava, morske alge, zelenjava kumare, hren, listnata zelenjava, suhomesnati izdelki, korenine zelenjave, morske alge, sezam mandlji, bela redkev, morska alga dulke, kalčki, zelena morska alga, oreščki, sezam, soja, sojini izdelki stročnice, sadje morska alga kelp, listnata zelenjava, oreščki, kalčki

kalij

fosfor

klor

jod

natrij

kalcij

železo

MINERALI V HRANI

88 Priloga 1

Vir:

Hlúbik, P., Opltová, L. (2004): Vitamíny. Praga: Grada.


89 Priloga 2

Tedenski jedilnik 9-letnega Shama

PON

zajtrk kosilo večerja

/ kaša z vodo banana

TOR

zajtrk kosilo večerja

/ krompirjev pire z vodo pečena banana

SRE

zajtrk kosilo večerja

/ kaša z vodo palačinke iz polnozrnate moke

ČET

zajtrk kosilo večerja

/ kaša z vodo banana

PET

zajtrk kosilo večerja

/ kaša z vodo juha iz kokosovega mleka in paradižnikov

SOB

zajtrk kosilo večerja

fufu – pšenični zdrob / testenine s špinačnimi listi

NED

zajtrk lunch večerja

žitna kaša pečene banane s špinačo /

• 9-letni Shama prihaja iz Kenije. S starši živi v majhni vasi na severovzhodu države. To področje je bolj sušno, saj leži daleč stran od morja, rek ali Viktorijinega jezera.

• Shama ne hodi v šolo, ker je šolnina predraga, oba starša pa sta nezaposlena. Namesto tega hodi vsak dan po vodo in pomaga na majhnem družinskem polju. Na polju njegova družina goji zelenjavo, dodatno pa enkrat na teden kupijo še mleko in nekajkrat na leto tudi meso.

• Shama ima 4 brate in sestre. Najmlajši Seth je star komaj 5 mesecev. To pomeni, da si hrano deli 7 članov družine. • Potem ko prinese vodo in konča z delom na polju, se Shama igra s prijatelji. Njegova najljubša igra je nogomet, in ko bo starejši, bi rad postal profesionalni igralec nogometa.


... KdyĹž da raziskujejo chcete... ...aby nove povezave. se studenti podĂ­vali jinak


93

DRAGI NAKUP Cilji:

- Učenci se zavedajo odnosa med blagom v veleblagovnicah, njegovim poreklom in posledicami nakupovalnih navad. - Spoznajo, kako je sestavljena cena izdelkov, kaj so eksternalije, ter iščejo konkret- ne primere v vsakdanjem življenju. - Z logičnim sklepanjem razvijajo abstraktno mišljenje.

Povezave z učnim načrtom: matematika, ekonomski predmeti, gospodinjstvo

Starost:

14+

Trajanje:

45 minut

Učni pripomočki:

-

2 x komplet igralnih kart s tržno ceno (C) (Priloga 1) 2 x komplet igralnih kart z okoljskimi stroški (O) (Priloga 2) 2 x komplet igralnih kart s socialnimi stroški (S) (Priloga 3) 6 x (12 x) seznam nakupov (Priloga 4) pregled cen (Priloga 5)

Postopek

• Sestavite 6 skupin; vsaka dobi komplet igralnih kart (2 skupini z najvišjimi tržnimi vrednostmi (C)), 2 z najvišjimi socialnimi stroški (S) in 2 z najvišjimi okoljskimi stroški (O) (Priloge 1–3) in list z 10 omejitvami za nakup.

• Naloga vsake skupine je, da v 10 minutah sestavi najcenejšo možno kombinacijo nakupa, pri čemer upošteva

mejitve, ki se nanašajo na "seznam nakupov" (Priloga 4). Ko dajete navodila, ne omenjajte, da so cene različne. o Če kdo vseeno vpraša, zakaj so 3 različne cene, odgovorite, da so cene izdelkov označene na igralnih kartah.

• Nato skupine predstavijo rešitve. Skupina z najcenejšim nakupom prva predstavi rešitev. Par predstavi (zapiše

na tablo), kaj so kupili in od koga. Ostale skupine imajo minuto časa, da v rešitvah najdejo napake (če določene omejitve niso bile upoštevane). Če so rešitve pravilne, dobi skupina 2 točki. Če rešitve niso pravilne ne dobijo nobene točke. Če nekdo iz druge skupine ugotovi logično napako, ta prejme 1 točko.

• Če je bila prva skupina pri predstavitvi pogojev neuspešna, predstavi svoje rezultate 2. skupina in spet za uspeš-

no rešitev dobi 2 točki oz. tisti, ki je ugotovil napako, dobi 1 točko. Če nobena od skupin ni uspešna, rešitve dopolni vodja delavnice. Na tabli prikaže izračun nove vsote, ki je pomembna za primerjavo.

• Ponovite aktivnost za vse tri skupine in na koncu določite zmagovalca – tistega, ki zbere največ točk. Končne vsote za cenejši nakup so dobra osnova za nadaljnjo debato.


94 Primer ene od možnih kombinacij

Socialna cena

okoljska cena

Mama

voda, sprehod, sladoled

voda, sprehod, sladoled

voda, sprehod, sladoled

Oče

sprehod, ekološki jabolčnik

sprehod, ekološki jabolčnik

sprehod, kokta

Lucija

sprehod, kino

sprehod, kino

sprehod, kino

Peter

računalniška igra, majica

računalniška igra, majica

računalniška igra, nog. žoga

Tina

sprehod, kino

sprehod, kino

sprehod, kino

Jakob

čokolada iz pravične trgovine, jabolko, sok

čokolada iz pravične trgovine, jabolko, sok

banana, jabolko, svetlobni meč

Cena: 115

tržna cena

Cena: 76

Cena: 137

Aktivnost temelji na pogovoru, ki jo odpira vprašanje: "Kateri nakup je bil torej najcenejši?  Skupine se bodo pri tem verjetno opirale na cene, ki so zapisane na spodnjem desnem robu kartic. Če katera od skupin ne sledi tej logiki, je to lahko začetna stopnja debatiranja: –– Kako bi se rešitev spremenila, če bi bila za osnovni parameter vključena druga cena (rezultati drugih skupin)? –– Katero ponudbo bi najverjetneje izbrali? –– Za kaj se zavzemajo druge 'cene' ?  Zdaj mora učitelj razložiti pojem "eksternalij". Vprašajte učence o konkretnih primerih: –– Kateri primer eksternalij poznate iz resničnega življenja?" Uporabite primere iz Kotička za informacije. –– Glede na katero ceno naj se odločim za nakup? –– So lahko druge cene vključene v tržno ceno? –– Je to prav? –– Kdo lahko zniža cene eksternalij?" itd. Skupaj poiščite primere, ki se trudijo v ceno vključiti eksternalije.

Kotiček za informacije Eksternalije definiramo kot zunanje vplive neke aktivnosti. V ekonomski teoriji se pojem uporablja ali kot pozitiven rezultat ekonomske aktivnosti, ki služi nekomu drugemu kot osebi, ki nastopa v ekonomski aktivnosti (pozitivne eksternalije), ali pa kot negativni rezultat ekonomske aktivnosti, ki je ne plača oseba, ki nastopa v ekonomski aktivnosti (negativne eksternalije). Takšna aktivnost povzroča nenamerni dobiček ali stroške drugim, ne da bi jim za to plačali. Tipični primer negativnih eksternalij je onesnaževanje okolja. Elektrarna s sežiganjem premoga proizvaja elektriko. Goreči premog povečuje emisije v zraku, ki uničujejo gozdove na Zemlji, veliko gozdov zato izumre. Če elektrarna ne zavaruje škode, ne prevzame odgovornosti za stroške proizvodnje elektrike, zato so za stroške za ponovno oživljanje uničenih gozdov odgovorni njihovi lastniki. Elektrarna tako del svojih stroškov za proizvodnjo elektrike prenese na druge. Primeri: Poglejmo primer blaga, ki je zavito v zaščito, ki vsebuje večje količine aluminija (limonada v pločevinki, čokolada, čokoladne jajčke). Za proizvodnjo aluminija uporabljajo kovino boksit.


95 Proizvodnja čistega aluminija je zapleten in energijsko zelo intenziven (potraten) postopek (svetovno povprečje je okoli 15 kWh/kg aluminija). Kje poteka proizvodnja aluminija? In kje se ustvarjajo eksternalije? Avstralija proizvede 33 % vsega boksita. Leta 2009 je bila druga največja proizvajalka Kitajska (15 %), sledijo ji Brazilija (13 %), Indonezija (8 %), Gvineja (7 %) in Indija (7 %). Prihodnost predelave boksita je odvisna od zalog te rude, ki se nahajajo v tropskih in subtropskih področjih, kot npr. v Gvineji – 7,4 milijonov ton zalog, v Avstraliji – 5,8 milijonov ton zalog, na Jamajki – 2 milijona ton zalog. Energijsko potratna proizvodnja aluminija pa poteka drugje, v največji meri na Kitajskem, ki proizvede skoraj tretjino (31 %) svetovnega aluminija (in kjer se 66 % električne energije pridobi iz premoga ), Avstralija proizvede 26 % in Brazilija 11 % (podatki so vzeti iz statistike za leto 2009). Negativne eksternalije pri proizvodnji pijač v pločevinkah so na primer: uničenje pokrajine zaradi dnevnih izkopov boksita, med transportom večjih količin rudnin do predelovalnih obratov nastajajo emisije CO2, pa tudi druge emisije, ki jih za potrebe taljenja aluminija iz boksita ustvarjajo elektrarne pri proizvajanju elektrike. Onesnaževanje okolja ni edina posledica, ki je nenamerna (ki ni vključena ali upoštevana v ceno). Proizvodne aktivnosti pogosto vplivajo na življenje prebivalcev teh regij. Ti vplivi so lahko posredni (slabe delovne razmere, otroško delo, suženjstvo) ali neposredni (degradacija okolja, ki kasneje vpliva na življenje lokalne populacije, na primer krčenje gozdov za pridobivanje novih pašnikov itd.). Pri pridelavi banan ali bombaža se uporablja veliko število kemikalij – pesticidov ali drugih sredstev. Le-ti številnim delavcem na plantažah povzročajo zdravstvene težave. Ena od posledic je povečanje neplodnosti pri moških ali števila splavov pri ženskah. Obrati za polnjenje steklenic Coca-Cole ali Pepsija v sušnih področjih Indije porabijo veliko količino talne vode, kar uničuje krogotok te življenjsko pomembne tekočine. Kmetje, ki živijo v bližini obratov, izgubljajo vir preživetja. Ti dodatni stroški so lahko vidni v npr. visoki "socialni ceni" za kokakolo, kinderjajčke, nogometne žoge ali banane. To so tipični izdelki iz gospodarsko neprivilegiranih držav, katerih proizvodnja vpliva na življenje lokalnega prebivalstva. Pojasnila: Ali obstaja način, po katerem bi tržna cena nekega predmeta odraža tudi v njegovo proizvodnjo vključene negativne eksternalije? Takšni pristopi nedvomno obstajajo, vendar nobeden od njih ne predstavlja ustrezne enostranske rešitve. 0.1. Prepoved neke aktivnosti, ki povzroča negativne eksternalije (na primer, prepoved uporabe freonov, ki uničujejo ozonsko plast) 1.2. Določitev maksimalne meje za negativne eksternalije (vsako okolje določi maksimalno mejo za odobritev emisij: vsaka država v EU postavi maksimalno mejo za proizvodnjo toplogrednih plinov, obstaja pa tudi možnost prostega nakupa kvot ali vzpostavljanja mehanizmov za spust emisij (npr. pogozdovanje) 2.3. Reguliranje delovanja poslovnih subjektov – vsi obrati imajo ustrezno urejeno predelavo odpadnih vod, katalizatorje na dimnikih, prepoved delovanja na zaščitenih območjih itd.) 3.4. Enkratna finančna pomoč (npr. državne subvencije za izolacijo hiš in stanovanj, višje subvencije za ekološko kmetijstvo itd.) Pri urejanju norm se lahko vključi tudi različne sisteme certificiranja (ekološka proizvodnja, pravična trgovina, FSC). Ti certifikati zagotavljajo zaščito pred negativnimi vplivi, vendar pa ne zahtevajo uvajanja novih pravil s strani raznih oblasti (država, mednarodne organizacije itd.). Podjetja k spoštovanju pogojev certificiranja zavezuje odgovornost do potrošnikov, ki te izdelke kupujejo. Inštitucije, ki certifikate izdajajo, seveda vršijo tudi ustrezen nadzor nad njihovo implementacijo. Učinkovitost teh postopkov je za zdaj majhna, saj se podjetja k njim zavežejo prostovoljno. Vsekakor pa predstavljajo trenutno eno od alternativ pomanjkljivi zakonodajni ureditvi pojava eksternalij.


96 Priloga 1


97 Priloga 1


98 Priloga 2


99 Priloga 2


100 Priloga 3


101 Priloga 3


jedi, razen Jakoba*

na sprehod.

no.

* S hrano je mišljeno vse, kar je užit

i mama sladoled.

• Če Lucija ne dobi kinderjajčka, kup

• Peter dobi srajco, kokakolo, suh o meso ali nogometno žogo.

• Jakob dobi sok ali čokolado ali svet lobni meč.

to.

• Oče pije ali sok, ali jabolčnik ali kok

• Če Tina ne dobi hrustljavih kosmič ev ali sladoleda, dobi Peter računalniško igro.

• Mama ne kupi nobene pijače ali gre

• Lucija gre ali v vodni park ali v kino .

• Nihče ne dobi dveh pijač ali dveh

• To ne velja za kino, vodni park ali sprehod, ker to vedno počnejo v paru.

i dvakrat.

• Družina nobenega izdelka ne kup

lka.

Tina, mali Jakob

• Vsaka član družine dobi vsaj 2 izde

Družina: oče mama, Peter, Lucija,

Seznam nakupov

* S hrano je mišljeno vse, kar je užitno.

• Če Lucija ne dobi kinderjajčka, kupi mama slado

• Peter dobi srajco, kokakolo, suho meso ali nogo žogo.

led.

metno

leda, dobi

• Jakob dobi sok ali čokolado ali svetlobni meč.

• Oče pije ali sok, ali jabolčnik ali kokto.

• Če Tina ne dobi hrustljavih kosmičev ali slado Peter računalniško igro.

• Mama ne kupi nobene pijače ali gre na sprehod.

• Lucija gre ali v vodni park ali v kino.

ba*

to vedno

b

• Nihče ne dobi dveh pijač ali dveh jedi, razen Jako

• To ne velja za kino, vodni park ali sprehod, ker počnejo v paru.

• Družina nobenega izdelka ne kupi dvakrat.

• Vsaka član družine dobi vsaj 2 izdelka.

Družina: oče mama, Peter, Lucija, Tina, mali Jako

Seznam nakupov

102 Priloga 4


103 Priloga 5 Pregled cen

TrŽNA CENA (c)

Cena, ki vljučuje socialne stroške (S)

voda

1

3

3

poceni limonada

7

5

15

limonada v pločevinki

22

12

26

ekološki jabolčnik

30

4

3

kokakola

29

29

19

sok

25

7

22

kava v kavarni

20

17

12

kokta

15

8

11

5

5

3

10

20

19

7

22

25

čokolada iz pravič. trg.

24

3

7

sladoled

12

8

17

kinderjajček

23

27

26

suho meso

29

25

25

hrustljavi kosmiči

13

16

18

1

1

1

film v kinu

22

12

13

majica

27

10

17

tulipan

8

19

24

parfum

17

7

21

svetlobni meč

16

26

29

nogometna žoga

21

23

20

računalniška igra

12

8

13

vodni park

28

14

27

Izdelek

jabolko čokolada banana

sprehod

Cena, ki vključuje okoljske stroške (o)

OPOZORILO: Vrednosti posameznih izdelkov (za vse tipe cen) temeljijo na ocenah avtorjev. Vrednosti odražajo določeno možnost obstoja negativnih eksternalij. Podatki so zato zgolj informativne narave.


105

KRHKE POTNICE Cilji: - Učenci spoznajo simbolni pomen rož v družabnem življenju in ugotovijo, kako pogosto se z njimi srečujejo v vsakdanjem življenju - Spoznajo posledice trgovanja s rožami. - Izrazijo odnos do problemov, ki so povezani s proizvodnjo rož, in razmišljajo o rešitvah. Povezave z učnim načrtom:  biologija, geografija, sociologija, gospodinjstvo

Starost :

14+

Trajanje:

45 minut

Učni pripomočki:

-

vprašalnik za vsakega učenca (Priloga 1) 4 fotografije (Priloga 2) listki z informacijami o proizvodnji rož za vsakega učenca (Priloga 3) izvleček za vsakega učenca (Priloga 4)

Opozorilo: Kot dodatno gradivo k delavnici predlagamo ogled filma Cvetoči posel (Ton van Zantvoort, 2009), ki prikazuje razmere na nasadih rož v Keniji (film je priloženem DVDju).

• Povejte učencem, da se boste pogovarjali o rožah in da je njihova prva naloga po razredu narediti kratko raziskavo na to temo.

• Pojasnite nalogo: vsak učenec dobi vprašalnik s 4 vprašanji, s katerim hodi po razredu in sprašuje različne osebe.

Odgovore mora dobiti od vsaj 3 različnih ljudi, za kar ima 5 minut časa. Ko so pravila jasna, razdelite vprašalnike (Priloga 1). Ta aktivnost bo precej dinamična, zato jo lahko spremlja glasba, konec glasbe pa pomeni, da končajo s spraševanjem.

• Skupaj nato preletite vprašanja in njihove ugotovitve: "Ali se vam je kaj zdelo zanimivo? Kaj vas je presenetilo?

Ali ste dobili odgovore, ki so se ponovili več kot enkrat?" Več časa namenite zadnjemu vprašanju: "Od kod prihajajo rože?" Spodbudite jih k razmišljanju (če odgovorijo, da rože recimo prihajajo z vrta, jih vprašajte, ali je to edino mesto, od koder lahko prihajajo). Če odgovorijo, da rože prihajajo iz trgovine, jih vprašajte: "Kako pridejo v cvetličarno? Od kod so rože prišle v cvetličarno?" Na tej točki še ne govorite o podrobnostih pridelave rož.

UVODNA MOTIVACIJA / 10 min.

Postopek

•  Učencem razkrijte, da bodo pri naslednji aktivnosti izvedeli več o pridelavi rož.

si ogledajo vsako sliko in odgovorijo na 3 vprašanja, ki jih zapišite na tablo. Za vsako sliko imajo 30 sekund. Za večje skupine pripravite po 2 kopiji za vsako sliko. 1)  Kaj prikazuje slika? 2)  Kje je bila posneta? 3)  Ali je na sliki kaj zanimivega oz. nekaj, kar vas je presenetilo? Kaj? Zakaj?

• Nato preletite vprašalnik – učenci predstavijo svoje odgovore/ideje; o podrobnih informacijah o slikah še ne govorite.

SPOZNAVANJE POMENA / 20 min.

•  Pripravite 4 različne fotografije (Priloga 2), ki prikazujejo različne stopnje pridelave rož. •  Postavite slike po učilnici, razdelite učence v manjše skupine ali v pare. Njihova naloga je, da hodijo po razredu,


106 SPOZNAVANJE POMENA / 20 min.

• Razložite jim, da bo vsak dobil listič papirja z neko informacijo o verigi pridelave rož (Priloga 3) in da je njihova

naloga izbrati sliko, ki je najbolj povezana s to informacijo. Povezavo morajo znati tudi utemeljiti. Razdelite listke z informacijami, učenci pa naj hodijo po razredu in si ponovno ogledajo slike. 3–4 minute imajo, da se odločijo in glede na informacijo izberejo eno od slik, tako pa tudi ustvarijo 4 skupine (ni pomembno, če vsake skupine ne sestavlja isto število ljudi). Če je na delavnici več kot 15 učencev, razdelite lističe z informacijami na pare.

•  Skupine potem razpravljajo o tem, kaj so izvedele iz informacij na listku, ter pojasnijo, zakaj so izbrali določeno sliko (poudarite, da ni napačnih odgovorov, če jih znajo utemeljiti). Naj se skupaj odločijo, kaj je najpomembnejša stvar, ki so se je naučili, in s svojimi telesi ustvarijo "kip", ki bo izražal njihovo odločitev. Sodelujejo vsi v skupini, za pripravo imajo 3–5 minut časa.

•  Skupine predstavijo kipe – ostali del razreda pa ugiba, kaj poskušajo ponazoriti (lahko tudi postavite vprašanje:

"Kaj je najpomembnejše, kar ste se naučili o pridelavi rož?" Avtorji kipa pojasnijo, kaj naj bi s postavitvijo predstavljali.

•  Po predstavitvi kipov razdelite delovne liste v Prilogi 4, kjer so podrobnosti o cvetličarnah (to so iste informacije, ki so bile prej na posameznih listkih). Dajte jim 3 minute časa, da jih preberejo.

•  Na tej točki se vrnite k slikam na 2. delovnem listu, ki predstavljajo oblike pridelave rož in zastavite vprašanje: Kje r azmislek / 10 min.

so posneli fotografije? Naj izrazijo svoja mnenja, potem pa jim podrobno razložite izvor fotografij (Priloga 2).

• V sklepnem delu ure učenci razmišljajo o tem, kako sedaj gledajo na rože, kaj so se naučili o pridelavi rož in nje-

nih posledicah, ter razmišljajo o različnih rešitvah. Povejte, da je na drugi strani Priloge 4 pet vprašanj, na katera naj odgovorijo samostojno, za kar imajo 5 minut časa.

• Za zaključek svoj odgovor na zadnje vprašanje na delovnem listu delijo z drugimi: "Odpravljate se na rojstni

dan in pričakuje se, da boste prinesli majhno darilo, denimo rože, vi pa nimate časa za nakup. Kaj boste storili?" Če odgovorijo, da ne bodo kupili rož, ampak nekaj drugega, postavite vprašanje: "Kaj lahko storimo,, če želimo nekomu kljub vsemu podariti rože?

•  Na koncu lahko omenite tudi možnost, da se rože certificira (glej kotiček za informacije). Vse možnosti pa niso odgovori na vse omenjene težave. Vprašanje: "Katera možnost je rešitev za katero težavo.

Namig

• Če imate več časa za izvedbo ali delate s skupino odraslih, lahko nadaljujete in oblikujete t. i. tematsko drevo. Ta metoda pomaga razumeti problem v širšem smislu. Deblo drevesa predstavlja težavo, tj. da "rože uvažajo iz zelo daljnih držav". Pri koreninah drevesa zapišite vsaj 5 vzrokov problema in pri vejah vsaj 5 posledic. Posledice so lahko pozitivne ali negativne. Sadovi drevesa predstavljajo vsaj 4 rešitve, ki jih predlagajo. Te rešitve se dotikajo različnih ravni problema.


107 Kotiček za informacije Rože s certifikatom Številne organizacije po svetu poskušajo povečati zavedanje o negativnih vplivih, ki jih povzroča pridelava rož v gospodarsko neprivilegiranih državah. Potrošnjo in nakupovalne navade želijo spremeniti tako, da kupcu postane pomembno, da so rože proizvedene v družbi in okolju prijaznih pogojih. Ena od alternativnih možnosti tradicionalni pridelavi rož – takšna, ki zagotavlja boljše delovne pogoje za delavce na nasadih rož in znižuje okoljsko onesnaževanje, so rože s certifikati. Takšen primer predstavlja nasad rož Oserien v Keniji, ki proizvaja rože s certifikatom pravične trgovine (Priloga 3, slika 2). Več informacij: http://www.fairflowersfairplants.com http://www.flowers-for-human-dignity.org http://www.transfairusa.org/content/flowers http://www.fairtrade.org.uk/producers/flowers/finlay_flowers_oserian_ravine_roses_kenya.aspx Viri: FIAN Austria (2011): Report on Impacts of Pesticides on Horticultural Workers in Ugandan Horticultural Farms. [na spletu] Dostopno na: http://www.fian.at/assets/Report-on-pesticide-impacts-Uganda-2011-final.pdf (dostop: 18. 10. 2012). FIAN Germany: Fair flowers for human rights. [na spletu] Dostopno na: http://www.flowers-for-human-dignity. org/09/index.php/the-campaign.html (dostop: 18. 10. 2012). Marinčič, Tomaž (2010): Logistika rezanega cvetja v cvetličarstvu. Diplomsko delo. [na spletu] Dostopno na: http://www.bb-kranj.si/doc/diplome/Marincic_Tomaz-Logistika_rezanega_cvetja_v_cvetlicarstvu.pdf (dostop: 22. 10. 2012).


108 Priloga 1 Oseba 1

Oseba 2

Oseba 3

Oseba 1

Oseba 2

Oseba 3

Oseba 1

Oseba 2

Oseba 3

Oseba 1

Oseba 2

Oseba 3

S kakšnimi priložnostmi povezujete rože? Zakaj si podarjamo rože? Kdaj ste nazadnje dobili ali prejeli rože? Od kod prihajajo rože?

S kakšnimi priložnostmi povezujete rože? Zakaj si podarjamo rože? Kdaj ste nazadnje dobili ali prejeli rože? Od kod prihajajo rože?

S kakšnimi priložnostmi povezujete rože? Zakaj si podarjamo rože? Kdaj ste nazadnje dobili ali prejeli rože? Od kod prihajajo rože?

S kakšnimi priložnostmi povezujete rože? Zakaj si podarjamo rože? Kdaj ste nazadnje dobili ali prejeli rože? Od kod prihajajo rože?


109

fotografija: Wikimedia Commons

fotografija: Ekumenická akademie

Priloga 2

fotografija: Eva Malířová

Nasad rož v Ugandi

fotografija: Rene Suša

Borza rož v Aalsmeeru na Nizozemskem – največja borza rož na svetu

Cvetličarna v Mariboru

Nasadi rož pravične trgovine v Oserienu, Kenija


110 Priloga 3

Približno tretjino vsega rezanega cvetja, ki ga letno prodajo v Sloveniji, prodajo za valentinovo. Takrat so rože tudi približno dvakrat dražje. Večina rož, prodanih v Sloveniji, NE prihaja od domačih dobaviteljev. Veliko večino rož uvozijo iz tradicionalnih nizozemskih cvetličarn. V preteklosti so bile tudi gojene na Nizozemskem. Danes so rože, s katerimi trgujejo v nizozemskih cvetličarnah, pripeljane iz Afrike, Azije ali Latinske Amerike, kjer zaradi ugodnega podnebja bolje uspevajo. Transport rož iz nasadov v Keniji, Etiopiji ali Ugandi do prodajaln traja do 5 dni.

Vsaka tretja roža, ki jo prodajo v Evropi v času valentinovega, prihaja iz Kenije. V zadnjih 20 letih je Afrika postala pomemben proizvajalec vrtnic, gerber, krizantem, nageljnov in drugih rož, ki se najbolj prodajajo v Evropi. Skoraj ena tretjina svetovne proizvodnje rož prihaja iz Kenije, ki v Evropo izvaža 85 tisoč ton rož letno. V Keniji poljedelstvo največ prispeva k BDP-ju države, takoj za storitvenim sektorjem . Za nasad rož, ki je velik 1 hektar, je potrebno 10.000–30.000 litrov vode na leto . Rože pridelujejo z različnimi vrstami nevarnih kemikalij (pesticidi), ki ogrožajo zdravje delavcev na nasadih in onesnažujejo vodne vire blizu nasadov. Ko kupimo vrtnice ali krizanteme v cvetličarni, jih bo od 10 verjetno 9 iz Afrike. Te rože so prepotovale več, kot bo marsikdo od nas v celem življenju. Nekatere rože, odvisno od podnebnih pogojev, zamrznejo takoj, ko jih porežejo. Potem jih dostavijo do letališč in prepeljejo do trga z rožami v Evropi. Vsaka gojena vrtnica porabi 1,5 litra vode na dan. Nasadi rož pa so večinoma na območjih, kjer primanjkuje vode. V Keniji okoli 300.000 ljudi dela v proizvodnji rož. V večini primerov ta delovna mesta prinašajo le slabe delovne pogoje in slabe zaslužke, s katerimi delavci ne morejo pokriti niti osnovnih življenjskih stroškov. Najbolj prodajane rože v največji nizozemski cvetličarni v Aalsmeeru so vrtnice, sledijo jim krizanteme, tulipani, lilije in gerbere. Vsako leto na razprodajah prodajo 12 milijard kosov rezanega cvetja. Kemikalije (različni tipi pesticidov), ki jih uporabljajo za gojenje rož, so nevarne za delavce, ki pogosto nimajo primerne zaščite. Znaki izpostavljanja pesticidom so lahko pretirana utrujenost, slabost v trebuhu/ bruhanje, glavobol, vrtoglavica, draženje kože ali oči.


111 Priloga 4 Cvetličarna  Približno tretjino vsega rezanega cvetja, ki ga letno prodajo v Sloveniji, prodajo za valentinovo. Takrat so rože tudi približno dvakrat dražje.  Večina rož, prodanih v Sloveniji, NE prihaja od domačih dobaviteljev.  Veliko večino rož uvozijo iz tradicionalnih nizozemskih cvetličarn. V preteklosti so bile tudi gojene na Nizozemskem.  Danes so rože, s katerimi trgujejo v nizozemskih cvetličarnah, pripeljane iz Afrike, Azije ali Latinske Amerike, kjer zaradi ugodnega podnebja bolje uspevajo.  Transport rož iz nasadov v Keniji, Etiopiji ali Ugandi do prodajaln traja do 5 dni.   Vsaka tretja roža, ki jo prodajo v Evropi v času valentinovega, prihaja iz Kenije.  V zadnjih 20 letih je Afrika postala pomemben proizvajalec vrtnic, gerber, krizantem, nageljnov in drugih rož, ki se najbolj prodajajo v Evropi.   Skoraj ena tretjina svetovne proizvodnje rož prihaja iz Kenije, ki v Evropo izvaža 85 tisoč ton rož letno. V Keniji poljedelstvo največ prispeva k BDP-ju države, takoj za storitvenim sektorjem .   Za nasad rož, ki je velik 1 hektar, je potrebno 10.000–30.000 litrov vode na leto .  Rože pridelujejo z različnimi vrstami nevarnih kemikalij (pesticidi), ki ogrožajo zdravje delavcev na nasadih in onesnažujejo vodne vire blizu nasadov.  Ko kupimo vrtnice ali krizanteme v cvetličarni, jih bo od 10 verjetno 9 iz Afrike. Te rože so prepotovale več, kot bo marsikdo od nas v celem življenju.  Nekatere rože, odvisno od podnebnih pogojev, zamrznejo takoj, ko jih porežejo. Potem jih dostavijo do letališč in prepeljejo do trga z rožami v Evropi.  Vsaka gojena vrtnica porabi 1,5 litra vode na dan. Nasadi rož pa so večinoma na območjih, kjer primanjkuje vode.  V Keniji okoli 300.000 ljudi dela v proizvodnji rož. V večini primerov ta delovna mesta prinašajo le slabe delovne pogoje in slabe zaslužke, s katerimi delavci ne morejo pokriti niti osnovnih življenjskih stroškov.  Najbolj prodajane rože v največji nizozemski cvetličarni v Aalsmeeru so vrtnice, sledijo jim krizanteme, tulipani, lilije in gerbere. Vsako leto na razprodajah prodajo 12 milijard kosov rezanega cvetja.   Kemikalije (različni tipi pesticidov), ki jih uporabljajo za gojenje rož, so nevarne za delavce, ki pogosto nimajo primerne zaščite. Znaki izpostavljanja pesticidom so lahko pretirana utrujenost, slabost v trebuhu/bruhanje, glavobol, vrtoglavica, draženje kože ali oči.

Priloga naj bo skupaj na istem listu (obojestransko tiskanje) s spodnjimi vprašanji (kot en delovni list). Viri: Lindner, Tomáš (2010): Růže pro tebe. Respekt, 6/2010. FIAN Austria (2011): Report on Impacts of Pesticides on Horticultural Workers in Ugandan Horticultural Farms. [na spletu] Dostopno na: http://www.fian.at/assets/Report-on-pesticide-impacts-Uganda-2011-final.pdf (dostop: 18. 10. 2012). FIAN Germany: Fair flowers for human rights. [na spletu] Dostopno na: http://www.flowers-for-human-dignity. org/09/index.php/the-campaign.html (dostop: 18. 10. 2012). Marinčič, Tomaž (2010): Logistika rezanega cvetja v cvetličarstvu. Diplomsko delo. [na spletu] Dostopno na: http:// www.bb-kranj.si/doc/diplome/Marincic_Tomaz-Logistika_rezanega_cvetja_v_cvetlicarstvu.pdf (dostop: 22. 10. 2012).


112 Priloga 4 Odgovorite na naslednja vprašanja: Na kaj najprej pomislite, ko pomislite na rože?

Ali vas je kaj presenetilo? Če ja, kaj?

Kaj so po vašem mnenju največje težave pri trgovanju z rožami?

Odpravljate se na rojstnodnevno zabavo in pričakuje se, da boste prinesli majhno darilo, denimo rože. Časa za nakup nimate. Kaj boste storili?


113

MORJE PLASTIKE PRIREJENO po izvirniku organizacije RISC – Reading International Solidarity Centre Cilji:  -

Učenci pridobijo informacije o plastičnih odpadkih po svetu. Predlagajo možne rešitve problema plastičnih odpadkov v morju in kaj bi lahko naredili sami. Primerjajo, kako bi predlagane rešitve učinkovale na znižanje plastičnih odpadkov.

Povezave z učnim načrtom: geografija, okoljska vzgoja Starost: 13+ Trajanje:

45 minut

Učni pripomočki:

-

listi papirja za pisanje in na katerega prilepijo diamant pisalo za vsak par približno 10 plastičnih vrečk (lahko tudi PET-steklenice) "kviz o plastiki" – vprašanja na kartončkih (Priloga 1) slike naplavljenih smeti (Priloga 3) računalnik projektor internetna povezava do animiranega video o oceanskih tokovih komplet kart za grafični prikaz v obliki diamanta, prilagojeno številu igralcev (Priloga 4)

Priprava: Pred uro napišite vprašanja za kviz o plastiki (Priloga 1) na trši list papirja/karton in jih izrežite v obliki kart. Vsako vprašanje vstavite v manjšo plastično vrečko ali PET-steklenico in potem skupaj vsa vprašanja v vrečkah (ali steklenici) v eno večjo vrečko. Med izmenjavanjem/pošiljanjem in odvijanjem vprašanj učenci dobijo občutek za material (plastiko), o katerem bodo govorili na delavnici. Poiščite videoanimacijo o oceanskih tokovih v Pacifiškem oceanu na povezavi http://www.greenpeace.org/international/en/news/features/ocean_pollution_animation/. Natisnite komplete kart s pravilnimi odgovori (Priloga 4) na pobarvanih trših listih papirja in jih izrežite.

Postopek

• Povejte učencem, da se boste zdaj posvetili potovanju. Vprašajte jih: "Ali radi potujete?"? • Učenci delajo v parih. Vsak par potrebuje svinčnik in list papirja in si izmisli čim več stvari, ki potujejo po svetu. Potem svoje ideje preberejo naglas, vi pa lahko pojme zapisujete na tablo. Če odpadki/smeti niso na njihovem seznamu, jih vprašajte: -- Ali mislite, da po svetu potujejo tudi smeti? Če ja, od kod, kam in zakaj potujejo?

UVODNA MOTIVACIJA / 5 min.

.


114

• Razdelite učence na 8 parov ali manjše skupine (odvisno od števila plastičnih vrečk s vprašanji). Vsak par potreSPOZNAVANJE POmENA / 20 min.

buje list papirja in svinčnik za zapis odgovorov. Pojasnite naslednja navodila:

-- Izvedli bomo kviz o plastiki, iz katerega se bomo veliko naučili. V vsaki plastični vrečki je po eno vprašanje. To vprašanje preberite in poskušajte nanj odgovoriti (v paru ali skupini). Napišite odgovor in številko vprašanja na svoj list papirja. Vsak par začne s svojim vprašanjem. Po eni minuti bom plosknil/a z rokami in vi boste podali vrečko s vprašanjem osebi na vaši desni strani in tako naprej, dokler ne boste odgovorili na vsa vprašanja. Na koncu bomo skupaj pregledali odgovore. -- R  azdelite plastične vrečke s vprašanji. Ko vsi odgovorijo na vsa vprašanja, skupaj preglejte odgovore. Preberite vse odgovore. Ko končajo, jim povejte pravilne odgovore (Priloga 2). -- Po zaključku kviza jih vprašajte: Kaj vas je najbolj presenetilo?   Razdelite jim slike, ki jih morajo razložiti. Vprašajte jih, kaj je pritegnilo njihovo pozornost. Povejte jim, kaj slike prikazujejo in predvajajte kratko animacijo, ki prikazuje naplavljene odpadke v Pacifiškem oceanu, ki potujejo zaradi oceanskih tokov (http://www.greenpeace.org/international/en/news/features/ocean_pollution_animation/). Otok plastičnih odpadkov se nahaja na sredini vodnega vrtinca blizu Havajev.

 Na tablo napišite 2 naslednji vprašanji in jim dajte nekaj časa za razmislek (delajo v skupini ali paru): –– Kako lahko rešimo problem plastičnih odpadkov v morju? –– Ali ga lahko rešimo?

r azmislek / 10 min.

 Pojasnilo za obliko diamanta: diamant je sestavljen iz 5 črt, rešitve pa so urejene glede na njihovo učinkovitost, najbolj učinkovita rešitev je na začetku in najmanj učinkovita na dnu:

1 najboljša/najbolj učinkovita rešitev 2 nekoliko manj učinkovita rešitev od 1. črte 3 nekoliko manj učinkovita rešitev od 2. črte 2 nekoliko manj učinkovita rešitev od 3. črte 1 najmanj učinkovita rešitev

• Vsaka skupina dobi lepilo, belo polo papirja in komplet kart (Priloga 4). Razdelite jim tudi nekaj praznih kar-

tončkov, kamor lahko zapišejo svoje predloge. Ko končajo, pojasnijo obliko in ureditev, ki so jo izbrali. Pogovorite se o tem, da je pomembno zmanjšati potrošnjo, reciklirati in opustiti plastične vrečke v trgovinah. Še enkrat omenite države, ki so opustile uporabo plastičnih vrečk. Dotaknite se težav recikliranja, sežiganja smeti, odlaganja odpadkov v zemljo, prevoza smeti v druge države (glej kotiček za informacije).

• Ob koncu ure se učenci postavijo v krog. Vsak pove zanj najpomembnejšo informacijo, ki se jo je pri tej uri naučil. Namigi

• Vprašajte jih, na kaj so pomislili, ko so razmišljali o drugih načinih uporabe plastičnih vrečk. "Kako lahko še drugače uporabimo plastično vrečko? Ali imate kakšno idejo, kaj vse lahko napravimo iz plastične vrečke?" Svoje ideje zapišejo na tablo in jih uporabijo pri pouku likovne vzgoje.

• Slikanje občutij lahko nadomesti ustno izražanje. Po ogledu slik naplavljenih odpadkov, lahko učenci dobijo barvice, barve, flomastre in se čustveno izrazijo s slikanjem. Slike nato skupaj primerjajo in komentirajo.


115 Kotiček za informacije Ravnanje z odpadki v Sloveniji V Sloveniji vsako leto proizvedemo približno 7 milijonov ton odpadkov, kar je ogromna številka. Od tega je bilo leta 2010 864.000 ton komunalnih odpadkov oz. 422 kg na prebivalca. Vsak med nami torej v povprečju vsak dan proizvede več kot 1kg odpadkov. Približno dve tretjini teh odpadkov odvržemo v obliki mešanih odpadkov, kar je dvakrat več kot je povprečje EU. Ker v Sloveniji v večini primerov nimamo ustrezno razvite tehnologije za predelavo mešanih odpadkov, ti ostajajo neizkoriščeni in predstavljajo veliko obremenitev za okolje. Številne deponije so v zapiranju, ker so dosegle konec svojih zmogljivosti. Vir: SURS (2011): Evropski teden zmanjševanja odpadkov. [na spletu] Dostopno na: https://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4347 (dostop 5. 10. 2012).

Recikliranje plastične embalaže V Sloveniji se z ločevanjem odpadkov in recikliranjem ukvarja več podjetij, med večjimi družbami, ki se ukvarjata s prevzemom in reciklažo odpadne emblaže pa sta Slopak in Omaplast. Ocenjuje se, da samo v Sloveniji vsako leto porabimo med 300 in 600 milijoni plastičnih vrečk! Večina od njih konča v smeteh takoj potem, ko prinesemo stvari iz trgovine domov. Po nekaterih ocenah ima le 1 % izdelkov življenjsko dobo daljšo od 6 mesecev, 99 % pa jih v tem času konča v smeteh. V Sloveniji pa tudi drugod obstaja nekaj obratov za recikliranje plastike, ki iz plastičnega materiala izdelujejo različne plastične izdelke, kot npr. protihrupni zid, travnati tlakovalci in ograje. Reciklirani plastični material nadomešča tudi les. Tako se plastika pogosto pojavi kot del klopi, balkona in igral na otroških igriščih. Vseeno velja omeniti, da so vsi načini ponovne uporabe plastike energijsko zelo potratni, kar pomeni, da bi imeli zmanjšanja potrošnje in proizvodnje mnogo večje pozitivne učinke kot pa reciklaža. Več informacij na: http://www.stat.si http://www.slopak.si http://www.omaplast.com


116 Priloga 1 Vprašanja za kviz o plastiki: 1. Iz česa je narejena plastika? 2. Koliko plastičnih vrečk v povprečju uporabi ena oseba na leto? Kako dolgo v povprečju uporablja plastično vrečko, preden jo vrže v smeti? 3. Kaj je recikliranje? Ali lahko plastiko recikliramo? Če ja, kako? 4. Kakšna je razlika med recikliranjem in ponovno uporabo? 5. Kje konča večina plastike, če je ne recikliramo? 6. Katere države so opustile uporabo plastičnih vrečk v trgovinah? Bangladeš, Ruanda, Izrael, Kanada, Maharaštra (država v zahodni Indiji), Bocvana, Kenija, Uganda, Južnoafriška republika, Tajvan, Singapur, Irska, Kitajska 7. Koliko delčkov plastičnih odpadkov v povprečju naplavi na vsak km2 površja oceana? 8. Kaj lahko uporabimo namesto plastičnih vrečk?

Priloga 2 Odgovori na kviz o plastiki: 1. Plastiko pridobivamo s predelavo surove nafte. Najbolj sintetična plastika je narejena iz polietilena, ki se lahko pridobiva iz surove nafte. Pred odkritjem sintetičnega plastičnega materiala so uporabljali šelak in živalske rogove. 2. Na leto se po svetu uporabi več kot 1.200 milijard plastičnih vrečk, kar v svetovnem povprečju pomeni 300 vrečk na eno odraslo osebo oz. 1 milijon vrečk po vsem svetu v eni minuti. V povprečju uporabljamo eno plastično vrečko 12 minut, preden jo odvržemo. Ena vrečka se razgrajuje 500–1000 let. 3. Recikliranje smeti je pojem, ki se nanaša na ravnanje s smetmi, ki jih uporabljamo za nadaljnjo uporabo. Recikliranje nam omogoča, da ohranimo obnovljive in neobnovljive vire energije in v nekaterih primerih znižuje negativen vpliv na okolje. Poznamo 2 načina recikliranja: direktno in indirektno recikliranje. Direktno recikliranje pomeni, da stvari ponovno uporabimo brez drugih sprememb (npr. ponovna uporaba starih avtodelov). Indirektno recikliranje pa vključuje nove predelave odpadnih materialov. Pri indirektnem recikliranju se po navadi porabi zelo veliko energije, kar bolj vpliva na okolje. 4. Ponovna uporaba pomeni, da lahko nekatere stvari ponovno uporabimo ne glede na njihov izvorni namen uporabe. Na primer znova in znova lahko uporabimo PET-steklenico za vodo. Ponovna uporaba je pomembna, saj se pri industrijskem recikliranju porabi ogromna količine energije. Recikliranje med prevozom tudi onesnažuje ozračje. 5. Po osnovni uporabi veliko plastike konča v oceanih. Po poročilu Greenpeacea iz l. 2007 je poginilo približno 267 morskih vrst, potem ko so se ujele v plastične smeti ali jih celo pojedle. Dokazano je, da se vsak dan približno 1 milijon morskih ptic zaplete v plastične odpadke. Če žival, ki je pojedla plastiko, pogine, se plastični material vrne nazaj v okolje, ko se živalski organizem razgradi, kar spet ogroža druge živali. 6. V vseh omenjenih državah (tako državah kot izbranih mestih) so opustili brezplačne plastične vrečke. Na Irskem so vpeljali visok davek na plastične vrečke in zmanjšali uporabo za več kot 90 %. Uvoz in uporabo tankih plastičnih vrečk so leta 2005 popolnoma ukinili v Ruandi. Plastične vrečke so odpravili tudi v glavnem mestu Bangladeša – Daki, saj lahko vrečke ovirajo odplake. 7. Po ocenah UNEP, se v povprečju na vsakem kvadratnem kilometru površja oceana nabere več kot 13.000 delčkov plastičnih odpadkov. Največje območje naplavljenih smeti je na severu Pacifiškega oceana. Zaradi oceanskih tokov je tam nastal velik otok smeti, ki je velik približno kot Slovenija. 80 % otoških odpadkov so odvrgli v celinske zalive, reke ali celinske plaže. 8. Odvisno od njihove domišljije. Omenite lahko vrečke iz blaga, pletene košare, nahrbtnik, papirnate vrečke, itd Viri za informacije o kvizu: UNEP: Marine Litter. [na spletu] Dostopno na: http://www.unep.org/regionalseas/marinelitter (dostop 6. 7. 2012). Greenpeace International: Oceans. [na spletu] Dostopno na: http://www.greenpeace.org/international/campaigns/ oceans/(dostop 6. 7. 2012).


117

Čiščenje zatokov v Manili, Filipini, 2006

Želodec enega od številnih albatrosov, ki so plavajoče odpadke zamenjali za hrano. Otočje Midway v severnem delu Tihega oceana, 2000 milj od najbližjega kopnega, 2009

foto: Chris Jordan ©

fotografija: Chris Jordan ©

Čiščenje zatokov v Manili, Filipini, 2006

foto: Chris Jordan ©

foto: Chris Jordan ©

Priloga 3: prikaz slike, DVD prikaz

Odpadki iz plastike na eni od havajskih plaž. Raznolikost odpadkov kaže na to, da se odpadki v oceanih naberejo od povsod. Havaji, 2006

foto: Chris Jordan ©

foto: Chris Jordan ©

Odpadki na Havajih. Beseda trash - smeti je narejena iz žogic za golf, ki plavajo po oceanih. Havaji, 2006

Čiščenje zatokov v Manili, Filipini, 2006


118 Priloga 4 Karte za diamant:

SEŽIGANJE ODPADKOV

METANJE SMETI V KOŠZA PLASTIKO (RECIKLAŽA)

OPUSTITEV PLASTIČNIH VREČK – RECITE V TRGOVINAH: "BREZ VREČKE, PROSIM"

ZAKOPAVANJE ODPADKOV V ZEMLJO

PREVOZ DO DRUGIH DRŽAV

UPORABA PLASTIČNE VREČKE ZNOVA IN ZNOVA

METANJE SMETI V KOŠ ZA SPLOŠNE ODPADKE

UPORABA NA DRUG NAČIN

ZMANJŠANJE POTROŠNJE


119

mobilni telefon Cilji:

- Analiza življenjskega cikla mobilnega telefona. - Ocena pozitivnih in negativnih učinkov posameznih faz življenjskega cikla mo- bilnega telefona. - Iskanje načinov za zmanjšanje negativnih vplivov povezanih z življenjskim ciklom mobilnega telefona.

Povezave z učnim načrtom: geografija, okoljska vzgoja Starost: 13–18 let Trajanje:

45 minut

Učni materiali

- razpredelnica za vsakega učenca (Priloga 1) - 6 fotografij (rudarjenje, uporaba mobilnih telefonov in elektronski odpadki) (Priloga 2) - 3 besedila iz faz življenjskega cikla mobilnega telefona za vsakega učenca (Priloga 3) - faze v življenjskem ciklu izdelka (Priloga 4)

Priprava: Oštevilčite ali označite komplet treh besedil skupaj (Priloga 3), tako da ista številka ali simbol označuje tri različne dele besedila v prilogah.

Povprašajte jih po njihovih spontanih vtisih: Ko vidite ta kup pred seboj, kaj vam pride na misel? Njihove asociacije lahko zapišete na velik list papirja, na katerega ste položili telefone ali pa na tablo.

• Razdelite razpredelnice (Priloga 1). Učenci naj razmislijo o podobnih odgovorih ter zapišejo svoje zamisli v pa-

rih. Če ocenite, da je to primerno, lahko skupaj z razredom povzamete zamisli in jih zapišete na tablo. Učencem povejte, naj imajo razpredelnico zaenkrat pri roki.

• Nato razporedite fotografije rudnikov, uporabe mobilnih telefonov in poti elektronskih odpadkov po svetu (Pri-

loga 2) po tleh okoli kupa mobilnih telefonov. Vsak učenec naj izbere fotografijo, ki se mu zdi najbolj zanimiva. Skupine, ki so se oblikovale okoli posamezne fotografije, ki se jim zdi najbolj zanimiva, naj se pogovorijo o vsebini slike in o morebitnem kraju, kjer je nastala. Vsaka skupina naj se nato pogovori o svojem mnenju z drugo. Svoja opažanja lahko predstavijo tudi celemu razredu. Zapišite vsa zanimiva opažanja na tablo, tako da se lahko kasneje med uro vrnete nanje.

• Z mehkim prehodom se zdaj posvetite besedilom (Priloga 3). Učenci naj se razdelijo v tri skupine, glede na

segment, v katerega sodi njihova fotografija (1. Pridobivanje surovin in proizvodnja, 2. Uporaba, 3. Odpadki). Razdelite ustrezna besedila. Dajte jim nekaj časa, da jih preučijo.

• Učenci naj oblikujejo skupine glede na simbol na njihovem besedilu, v katerem so zastopani bralci iz vseh treh skupin.

• Naloga tričlanskih skupin je, da se vrnejo na izpolnjene razpredelnice in na osnovi novih informacij iz besedil dopolnijo eno od njih.

spoznavanje pom. / 10 min.

• Učencem naročite, naj vzamejo svoje mobilne telefone in jih položijo na eno mizo, tako da bodo vsi na kupu.

Uvodna motivacija / 15 min.

Postopek


120

• Z informacijami iz svojih razpredelnic in prebranih besedil naj učenci zdaj obravnavajo življenjski cikel mo-

RAZMISLEK / 25 min.

bilnega telefona. Razložite jim njihovo nalogo in razdelite delovne liste s prikazom različnih faz življenjskega cikla mobilnega telefona (Priloga 4). Njihova naloga je poimenovanje posameznih faz in ugotavljanje različnih nevarnosti, ki se pojavljajo za ljudi in okolje v posameznih fazah. Če imate dovolj časa, lahko učenci delijo svoja mnenja v "kvadratu" oz. se sprehajajo po razredu in se z vsaj tremi sošolci pogovorijo o svojih sklepih. Lahko pa tudi preprosto predstavijo nekaj idej pred celim razredom.

• Vprašajte jih naslednje: Katera nevarnost je po vašem mnenju najbolj resna? Kako bi jo lahko preprečili? Ali veste za kakšen primer, kjer bi se to lahko zgodilo?

• Lahko začnete debato v zvezi z enim od naslednjih vprašanj:

-- Negativni učinki, povezani z izdelki, po navadi ne prizadenejo kupca. Koga prizadenejo v primeru mobilnih telefonov? Zakaj se ti učinki ne odražajo v ceni izdelka? -- Kaj bi lahko storili, da bi podjetja začela proizvajati izdelke z manjšimi negativnimi učinki na okolje in ljudi? -- Ali bi naš življenjski standard padel, če bi kupovali manj dobrin? Če je odgovor da, kaj točno bi to pomenilo? V katerih pogledih bi se (ali se ne bi) spremenil?

• Če vam preostane še kaj časa, učencem postavite naslednje vprašanje: Ali bi lahko v sodobni družbi živeli brez

mobilnega telefona? Dajte jim čas, da razmislijo o svojih odgovorih. V razredu oblikujte dve strani – eno ZA in drugo PROTI. Učenci naj se razdelijo glede na svoje odgovore. Prosite jih, da obrazložijo svoja stališča.

• Na koncu jim naročite, naj mobilne telefone spet položijo na kup, tako kot na začetku. Recite jim, naj se spomni-

jo dogajanja med uro in vsega, kar so se naučili. Nato naj vsak pove eno stvar, ki se jim zdi ob pogledu na kup telefonov najpomembnejša.

Viri besedil: KULÍŠKOVÁ, Šárka – TROJANOVÁ, Alžběta (2010) Čím je mobilní telefon mobilní? Výukový program. Kostelecké Horky: Civic association INEX-SDA. BRABEC, Jaroslav (2009): Mobilní telefony se také stanou odpadem. Tretiruka.cz. [na spletu] Dostopno na: http://www. tretiruka.cz/news/mobilni-telefony-se-take-stanou-odpadem-zajimava-cisla-a-suroviny-v-mobilnich-telefonech/ (dostop 14. 8 2011). Nokia (2011): Materiály a chemické látky. [na spletu] Dostopno na: http://www.nokia.cz/o-spolecnosti-nokia/zivotni-prostredi/spolecne-vytvarime/materialy-a-chemicke-latky (dostop 14. 8 2011). Greenpeace (2009): Průvodce zelenější elektronikou. [na spletu] Dostopno na: http://www.greenpeace.org/czech/kampane2/toxicke-zne-i-t-n3/pruvodce-setrnejsi-elektronikou (dostop 14. 8 2011). SVATOŠ, Jan (2009): Válku v Kongu zastaví jen zájem lidí. Rozvojovka. [na spletu] Dostopno na: http://www.rozvojovka.cz/rozhovor-valku-v-kongu-zastavi-jen-zajem-lidi_223_706.htm (dostop 14. 8 2011). Drugi viri: Poročila na spletnih straneh MakeITfair [na spletu] Dostopno na: http://makeitfair.org/the-facts/reports (dostop 14. 8 2011).


121 Priloga 1

Moj mobilni telefon ...

Iz česa je sestavljen?

Iz katerih rudnin in materialov je izdelan?

Od kod se rudnine in komponente uvažajo?

Kaj se z mobilnim telefonom zgodi po koncu njegove življenjske dobe?

Kakšne učinke ima na ljudi in okolje?

Moj mobilni telefon ...

Iz česa je sestavljen?

Iz katerih rudnin in materialov je izdelan?

Od kod se rudnine in komponente uvažajo?

Kaj se z mobilnim telefonom zgodi po koncu njegove življenjske dobe?

Kakšne učinke ima na ljudi in okolje?


122

fotografija: Greenpeace

Življenje z mobilnim telefonom, ZDA, 2010

fotografija: Greenpeace

Ženske ljudstva Nenecev, Rusija, polotok Jamal, 2009

fotografija: Greenpeace

Rudniki v pokrajini južni Kivu, DR Kongo, 2009

fotografija: Greenpeace

Rudniki v pokrajini južni Kivu, DR Kongo, 2009

fotografija: Amnesty International

fotografija: Amnesty International

Priloga 2

Elektronski odpadki na Kitajskem, provinca Guangzhou, mesto Nanyang, 2005

Elektronski odpadki na Kitajskem, provinca Guangzhou, mesto Nanyang, 2005


123 Priloga 3

Iz česa so sestavljeni mobilni telefoni?

nikelj, srebro, plaMobilni telefoni vsebujejo nekaj ducatov različnih kovin (zlato, ljajo izjemno uporab ki tina, baker, krom, kositer in druge). Vsebujejo mikročipe, v proizvodnji mikrotrdne in visokoprevodne elemente. Nekje od leta 2000 se je koltan. Koltan je ana imenov a, čipov začela uporabljati spojina kolumbita in tantal in tantal. Zahvaljujoč črna rudnina z mat površino, iz katere se pridobivata niobij na za proizvodnjo svoji trdnosti in izjemni prevodnosti je koltan pomembna surovi in večino solnike majhnih elektronskih komponent za mobilne telefone, računa dobne potrošniške elektronike.

Kongo. Med letoma Ocene pravijo, da se 80 % svetovnih zalog koltana nahaja v DR je bilo vpletenih spopad V . vojna" 1998 in 2003 se je tukaj odvijala "afriška svetovna skupaj s posledičniosem afriških držav in več ducatov gverilskih skupin. Ta vojna, ov življenj. mi nemiri, ki se nadaljujejo še danes, je terjala več kot pet milijon

naravnimi bogastvi, je Na spopad, ki se je odvijal v glavnem zaradi nadzora nad spopadu so se v glavv pomembno vplivala svetovna trgovina z rudninami. Strani e. Vojna v Kongu nem borile za nadzor nad rudniki, ki ustvarjajo ogromne dobičk rudarjenja ozirose je dejansko financirala in nadaljevala s pomočjo nezakonitega njimi je koltan, ker ma izvozom tako pridobljenih rudnin. Najpomembnejša med Koltan odkupujejo je veliko globalno povpraševanje povzročilo močan dvig cene. predvsem trgovske korporacije iz ZDA in Evrope.

V naših rokah Še preden mobilni telefon krene na pot proti svojemu bodoč emu lastniku, so komponente in rudnine, potrebne za njegovo izdelavo, prepotovale že dolgo pot. Antena se tako lahko proizvaja v Hong Kongu, tiskano vezje v Maleziji, mikrofon in baterija na Kitajskem, računalniški čipi na Japonskem in v Nemči ji. Ekran je verjetno iz Južne Koreje in tipkovnica s Tajvana. Mobilni telefoni se denimo sestavljajo na Irskem, v Nemčiji in Mehiki. Mobilni telefoni so med elektr onskimi aparati, ki se najpogosteje menjajo. Lastniki jih skoraj v dveh tretjinah primerov uporabljajo največ eno ali dve leti. Okoli 500 milijonov ljudi po vsem svetu menja mobilni telefon vsako leto. Ste vedeli: -- Da si je leta 2010 100 Evropejcev v povprečju lastilo 125 SIM-k artic? Na vsakih 100 prebivalcev Afrike jih je SIM-kartico imelo 41, na vsakih 100 prebivalcev Azije pa 66. -- Da je povprečna življenjska doba računalnika v gospod arsko privilegiranih državah s šestih let – med letoma 1997 in 2005 – padla na samo dve leti? -- Da je v gospodarsko privilegiranih državah življenjska doba mobilnega telefona manj kot dve leti? -- Da Nokia predstavi nov mobilni telefon z najsodobnejš im oblikovanjem in aplikacijami vsake 3 mesece? -- Da bi iz baterij samo enega od teh petih milijonov, bi lahko pridobili 120 kg zlata, 45 kg paladija, 1250 kg srebra in 45.000 kg bakra?


124

Kje naj konča?

nap rav. To pov zro ča rab l ja vse več ele ktr ons kih Vsa ko let o se po sve tu upo tok sič ne kem ika lije adk ov, ki vse bu jejo nevarn e odp e ičin kol ast por en om ogr iklirat i. o tež ko var no odl oži ti ali rec in tež ke kovine, ki jih je zel ker l jud je pos oov tre nut no str mo narašč a, Ko ličina ele ktr ons kih odp adk , gla sbe ne sto lpe in mo biln e tel efo ne, tel evi zije dab l jajo svo je rač una lnik e, Na jve čje tež ave pohit rej e kot kad ark oli dos lej. dru ge ele ktr ons ke nap rav e ost eje me nja jo. V rač una lnik i, ker se ti naj pog vzr oča jo mo biln i tel efo ni in no, t j. vsa j ov ras te s sto pnj o 3 –5 % let adk odp kih ons ktr ele a ičin Evr opi kol ke drž ave pre dvi ičin a vse h odp adk ov. Evr ops trik rat hit rej e kot sku pna kol adk ov v nas led njih na kol ičin a ele ktr ons kih odp devajo , da se bo pro izv ede jajo 5 % trd nih gos ons ki odp adk i zda j pre dst avl pet ih let ih pot roj ila. Ele ktr iko , kot zna ša del ež bal ni rav ni). To je sko raj tol pod injs kih odp adk ov (na glo ejš i. Ne ust var jajo ki odp adk i pa so vel iko nevarn odp adn e pla stik e. Ele ktr ons ko let o nas tan e 12 gira ne drž ave. V Az iji npr. vsa jih sam o gos pod ars ko pri vile adk ov. mil ijon ov ton ele ktr ons kih odp ov ton ele ktr onko let o nas tan e 30 –50 mil ijon Tre nut no na glo bal ni rav ni vsa i. Če bi jo natež ko pra kti čno pre dst avl jat je si o ičin kol To ov. adk skih odp bi obj el Ze ml jo po one, bi bil vla k tak o dol g, da tov orili na tra nsp ort ne vag ekvato rju .

nit o izvaža jo ijo svo je, se pog ost o nez ako luž ods e rav nap ke ons ktr Ko ele ali afr iške drž ave ke v azi jsk e ( Ind ija, Kit ajs ka) iz Evr ope, ZD A in Jap ons ov mn ogo cen ejpre del ava str upe nih odp adk je r kje , pt) Egi ja, eri Nig (Ga na, jski zak oni in sta nto so mn ogo ohl apn ejš i oko l ša. Še en pom em ben raz log za avj e pre bivalc ev. jejo oko l je in ogr oža jo zdr ču uni i adk odp ni upe Str dar di. vod e ter so vzr ok za one sna žen je zra ka, prs ti in Str upe ne sno vi pov zro čaj o e pre del u je. aln o pre bivalst vo, ki odp adk mn oge bol ezn i, ki pes tijo lok


125 Priloga 4

Življenjska pot mobilnega telefona

1

2 5

3

4

1

3

2

4

5


127

VIRTUALNA VODA Cilji: - Učenci razumejo pojem virtualna voda. - Znajo predvideti in izračunati, koliko vode porabimo za posamezne proizvode. - Ovrednotijo vlogo potrošnikov v tem globalnem prostoru. Povezave z učnim načrtom:  matematika, sociologija, geografija, okoljska vzgoja Starost: 14+ Trajanje:

45 minut

Učni pripomočki:

- velika pola papirja za zbiranje idej – za uvod - izrezani lističi z opisi različnih proizvodov (1 komplet na skupino) (Priloga 1) - opisi proizvodov z matematičnimi nalogami (1–3 naloge na skupino, odvisno od časa in matematičnega predznanja; izberite tiste, ki so primerne za vašo skupino (Priloga 2)

Opomba:

Primerna nadgradnja te teme je aktivnost z risano animacijo Babica Čriček.

Postopek

• Povejte učencem, da boste govorili o vodi in njeni uporabi. Začnite z zbiranjem idej na temo "voda". Na tablo nalepite prazno polo papirja in določite nekoga od učencev, da na tablo zapisuje asociacije, ki jih skupina poveže z vodo.

• Primeri vprašanj: "Za kaj vse potrebujemo vodo?" Zapišite vse ideje, ki se jih bodo spomnili v 2–3 minutah. Za• Učenci razmišljajo nekaj minut, njihovih idej ne komentirajte; spodbujajte jih k čim več idejam, saj nobena ideja v tej aktivnosti ni napačna. Ne porabite več kot 5 minut skupaj za obe vprašanji.

• Za pripravo na to aktivnost postavite vprašanje:

-- Kakšna je po vašem mnenju povezava med vodo in proizvodi, ki jih uporabljamo?

• Ko dobite nekaj odgovorov, učence razdelite v dve skupini in jim dajte naslednja navodila:

-- Vsaka skupina dobi komplet izrezanih lističev z opisi različnih proizvodov. Da lahko vse te izdelke ustvarimo, potrebujemo vodo. Vaša naloga je, da izdelke postavite v pravilni vrstni red glede na to, koliko vode po vašem mnenju porabimo, da te proizvode ustvarimo. Začnite z izdelkom, katerega proizvodnja porabi največ vode. Upoštevajte vse faze proizvodnje in vse količine. Za aktivnost porabite 3 minute.

• Nato razdelite na roko izrezane lističe z opisi proizvodov (Priloga 1) in skupine začnejo z delom (5 min). • Razprava v razredu: ko učenci končajo, postavite naslednje vprašanje (ne izdajte pravilnih odgovorov!): • Pri izdelavi katerih proizvodov porabimo največ vode? Zakaj? Pri katerih proizvodih potrebujemo najmanj vode?

• Ne porabite preveč časa za diskusijo o različnih proizvodih, ker se boste o tem pogovarjali kasneje. Razložite, da se bodo sedaj naučili več o tem in spoznali pravilne odgovore (5 minut).

UVODNA MOTIVACIJA / 15 min.

ključite z zbiranjem idej in vprašajte: "Kaj pa če vas vprašam, za kaj NE potrebujemo vode?


128

• Pojasnite, da vsaka skupina dobi opis izdelkov, o katerih ste ravno govorili in kjer so tudi matematične naloge. Morali bodo prebrati informacije o proizvodih in predvideti, koliko vode je potrebne za proizvodnjo (Priloga 2). Razdelite vsaki skupini eno nalogo ali več, če vam ostane dovolj časa ali če so nekatere skupine hitrejše od ostalih (7 minut).

• Medtem ko skupine rešujejo naloge, vi narišite na tablo dolgo črto, kot kaže primer spodaj: 0 litrov

16.000 litrov

SPOZNAVANJE POMENA / 20 min.

• Ko vsi končajo, morajo na tej črti označiti ustrezen položaj izdelkov iz svojih nalog (glede na intenziteto porabe vode). Tako bodo preverili, ali so njihovi izračuni pravilni, hkrati pa bodo vsi imeli enak pregled položaja proizvodov glede na intenziteto porabe vode. (3 min).

Pojasnilo k matematičnim nalogam (Priloga 2):

riž

2.300/0,67 = 3432 litrov = približno 3400 litrov

sladkor

175/0,11 = 1590 litrov

čaj

2.400/0,26 x 0,003 = 27,69 litra = približno 30 litrov

govedina

(3.060 + 24 + 7)/200 x 1.000 = 15.455 litrov = približno 15.500 litrov

papir

6.000/10/300 x 0,005 x 1.000 = 10 litrov

bombaž

(3.600/0.35/0,9 + 30 + 140 + 190) x 0,25 = 2947 litrov = približno 2900 litrov

•  Pozornost skupine usmerite na črto na tabli. Da bi izvedeli več o vseh izdelkih, vsaka skupina predstavi svoje

proizvode (npr. o državi, kjer poteka proizvodnja, količini porabljene vode pri posameznih korakih proizvodnje, možnih težavah pri proizvodnih procesih ali druge pomembne informacije, ki se jim zdijo zanimive). Tukaj lahko vključite tudi ostale proizvode na črti, ki ste jih omenili pri uvodni aktivnosti (10 minut).

• Opisi proizvodov vključujejo tudi fotografije izdelkov in zemljevid prostora, kjer poteka proizvodnja. To kaže na globalno medsebojno povezanost, saj nekatere proizvode izdelajo v enem delu sveta, uporabljajo pa na čisto drugem.

RAZMISLEK / 10 min.

• Učenci razložijo pojem "virtualna voda". Na osnovi prejšnje aktivnosti bi morali znati pojasniti pomen. Če so njihovi odgovori vseeno nejasni, jim pomagajte: Virtualna voda je nevidna količina vode, ki jo porabimo v proizvodnem procesu posamezne dobrine (2 minuti).

• Nadaljujte z vprašanji (6 minut):

-- Zdaj poznamo ozadje in nekatere informacije o količini virtualne vode v posameznih proizvodih. Kaj nam te informacije sporočajo? -- Ali lahko mi, potrošniki proizvodov, rešimo težave, ki so omenjene pri opisih proizvodov? Če ja, kaj lahko storimo?

• Namen diskusije je, da se učenci zavejo moči, ki jo kot potrošniki imajo. Izdelki, ki jih izberemo in kupimo doma, vplivajo na ljudi in okolje na drugem koncu sveta.

Namig

• Za domačo nalogo ali razširitev aktivnosti lahko napišejo kratek odgovor na vprašanje: "Kako sem prek vode povezan s preostalim delom sveta?"


129 Kotiček za informacije Izdelek

Vsebnost virtualne vode

Izdelek

Vsebnost virtualne vode

(v litrih)

(v litrih)

ustekleničena voda (1l)

9

sladkor (1 kg)

1590

A4 list papirja

10

bombažna majčka

2900

krompir

25

riž (1 kg)

3400

skodelica čaja (250 ml)

30

par usnjenih čevljev

8000

jajce

135

kavbojke

11.800

kozarec mleka (200 ml)

200

govedina(1 kg)

15.500

Vir: Hoekstra, A. Y., Chapagain, A. K. (2008): Globalization of water. Sharing the Planet´s Freswater Resources. [na spletu] Dostupno na: http://www.waterfootprint.org (dostop 9. 1. 2011). Dodatne informacije – Virtualna voda (voda v izdelkih) Virtualna voda je količina vode, ki je bila potrebna za proizvodnjo ene enote določenega izdelka (dobrine) na mestu proizvodnje – izražamo jo namreč v prostorninskih enotah na enoto izdelka (npr. 1000 l/enoto ali 1000 l/kg). Kako voda vpliva na proizvodnjo, je odvisno od področja izdelave in podnebnih pogojev. Na primer, če primerjamo proizvodnjo bombaža, meri količina virtualne vode v toni bombaža na Kitajskem 2018 m3, v Indiji pa 8662 m3. Vsebnost virtualne vode v posamezni dobrini je dejanski volumen vode, ki se porabi za proizvod, izmerjen na mestu proizvodnje. Da bi izračunali vsebnost virtualne vode pridelanih dobrin, upoštevamo vodo, ki jo potrebujemo za namakanje, vodo za pridelavo gnojila, pesticidov in drugo pridelovanje. Žive dobrine imajo višjo vsebnost virtualne vode pridelanih proizvodov, ker potrebujejo virtualno vodo tudi za krmo. Najvišja vsebnost virtualne vode je v industrijskih izdelkih, njihovo količino pa je težko izračunati.

Več informacij, vključno z metodo izračuna, najdete na strani http://www.waterfootprint.org/. Vir: Hoekstra, A. Y., Chapagain, A. K. (2008): Globalization of Water. Sharing the Planet's Freshwater Resources. Malden: Blackwell Publications.


130 Priloga 1 Seznam izdelkov:

ustekleničena voda (1 l)

sladkor (1 kg)

A4-list papirja

bombažna majčka

krompir

riž (1 kg)

skodelica čaja

(250 ml)

jajce kozarec mleka

par usnjenih čevljev kavbojke

(200 ml)

ustekleničena voda (1 l)

govedina (1 kg)

sladkor (1 kg)

A4-list papirja

bombažna majčka

krompir

riž (1 kg)

skodelica čaja

(250 ml)

jajce kozarec mleka

par usnjenih čevljev kavbojke

(200 ml)

govedina (1 kg)


131 Priloga 2 RIŽ Riž je med žiti po razširjenosti pridelave na drugem mestu na svetu. Danes raste riž na vseh kontinentih sveta, razen na Antarktiki, največja proizvajalka pa je Azija, kjer pridelajo in porabijo 90 % vsega riža. Druge največje svetovne pridelovalke riža so Indija, Kitajska, Indonezija, Tajska, Bangladeš in Vietnam. Največ riža porabijo v državah proizvajalkah. Tradicionalni izvozniki riža so Tajska, Vietnam, Indija in Pakistan. Riž raste tudi v Evropi. Okoli dve tretjini riža, ki se ga porabi v Evropski uniji, raste v Evropi, kjer sta njegovi največji proizvajalki Španija in Italija. V EU največ uvažajo Tajska, Indija in Pakistan.

Skoraj vsa količina riža raste na manjših nasadih, ki so sejani na roko. Na žalost njegovi pridelovalci pogosto prodajajo svoj pridelek po izjemno nizkih cenah, kar povzroča kar precej težav. V trgovinah kupujemo t. i. oluščen riž v obliki belega ali zdrobljenega riža; za neoluščen riž (riž, pridelan na polju) se porabi 2300 litrov vode na kg. Iz 1 kg neoluščenega riža v povprečju dobimo 0,67 kg oluščenega riža. Koliko vode potrebujemo za 1 kg oluščenega riža? SLADKOR Sladkor proizvajajo iz različnih rastlin, kot sta sladkorni trs ali sladkorna pesa. Danes okoli 70 % vsega sladkorja dobimo iz sladkornega trsa, ki ga povečini pridelajo v tropskih predelih. Med končnima izdelkoma sladkorja iz sladkorne pese in trsnega sladkorja ni razlike, oba sta bela (ali rafinirana) sladkorja, z izjemo tega, da se sladkor iz sladkornega trsa lahko predela v rjavi sladkor (imenovan surov neobdelan sladkor). V našem primeru preučujemo primer sladkornega trsa. Največji proizvajalki sladkornega trsa sta Brazilija in Indija. Brazilija je tudi največja svetovna izvoznica sladkorja, sledita ji Evropska unija (kjer raste sladkorna pesa) in Avstralija.

Delo na nasadih sladkornega trsa je težaško in je lahko nevarno. Delavci uporabljajo ostre mačete in pogosto delajo z nevarnimi kemikalijami. Tudi plače delavcev v sektorju pridelave sladkornega trsa ne pokrivajo niti osnovnih življenjskih potreb. Velik problem sta tudi preobširno namakanje in požiganje trsnih polj. Za pridelavo 1 kg sladkornega trsa potrebujemo okoli 175 litrov vode. Okoli 11 % sladkornega trsa predstavlja sladkor, tako da na 1 kg sladkornega trsa dobimo 0,11 kg sladkorja. Koliko litrov vode potemtakem potrebujemo, da pridelamo 1 kg rafiniranega/očiščenega sladkorja?


132 Priloga 2 ČAJ Čaj je druga najpogosteje zaužita pijača na svetu (za vodo) in se pojavlja v skoraj vseh kulturah. Obstajajo štirje glavni tipi čajev: beli, zeleni, oolong in črni, vsi pa prihajajo iz iste rastline, imenovane Camellia sinensis. Čajni grmički rastejo v tropskih in subtropskih področjih. Čaj je narejen iz listov čajnih grmičkov. Čajni nasadi se povečini nahajajo na gorskih pobočjih – višje kot je nasad, kvalitetnejši je čaj.

Delavci na čajnih nasadih imajo pogosto zelo nizke plače, zaposleni so le za krajši čas in nimajo nikakršnih delovnih oblek ali opreme. Najpomembnejše države s čajnimi nasadi so Kitajska, Indija, Kenija in Šrilanka, ki so hkrati tudi največje izvoznice čaja. Za pridelavo 1 kg svežih čajnih lističev potrebujemo 2400 litrov vode. Iz 1 kg svežih lističev dobimo 0,26 kg pakiranega čaja (črni čaj, ki ga kupimo v trgovini). Za običajno skodelico čaja (250 ml) potrebujemo 3 grame črnega čaja. Koliko litrov vode porabimo za skodelico čaja (250 ml)?

GOVEDINA Na industrijskih farmah za pridelavo okoli 200 kg govedine brez kosti počakajo za zakol živine v povprečju 3 leta.

V času 3 let živali porabijo približno 1300 kg žita (pšenico, oves, ječmen, koruzo, suhi grah, sojino moko in druga manjša žita) in 7200 kg krme (krma, sušeno seno, silosi in druga krma). Za proizvodnjo tolikšne količine krme je v povprečju potrebno okoli 3060 m3 vode. Poleg tega pa živali potrebujejo še 24 m3 pitne vode in 7 m3 vode za oskrbo. Koliko litrov vode porabimo za proizvodnjo 1 kg govedine brez kosti?


133 Priloga 2 PAPIR

fotografija: Anne Burgess

Znano je, da so drevesa glavni vir za izdelavo papirja, uporabljajo pa se tudi drugi materiali in rastline. Pomembna je tudi reciklaža. Število podrtih dreves, ki jih uporabljajo za pridelavo papirja, je še vedno ogromno. Poleg poseka dreves so v proizvodnji papirja za okolje škodljive tudi kemikalije, predvsem ko pridejo v stik z vodo ali zemljo.

Predpostavimo, da A4-list papirja predstavlja točno 80 gramov papirja (80 g/m2). Takšen papir tehta 0,005 kg. Nadalje predpostavimo, da je papir pridelan iz lesa, mišljen pa je gozd z izhlapevanjem (proces vode, ki prihaja iz listov) 6000 m3/ha letno. Predpostavimo, da gozd ustvari 10 m3 lesa na hektar na leto. Na koncu izračun pokaže, da iz 1 m3 lesa dobimo 0,3 tone papirja. Koliko litrov vode porabimo za izdelavo enega A4 lista papirja?

BOMBAŽ Bombaž raste v krajih s toplim podnebjem, večina svetovnega bombaža pa prihaja s Kitajske, iz Indije, Amerike, Pakistana, Brazilije in Uzbekistana. Največji problem proizvodnje bombaža predstavlja razširjena uporaba kemikalij, povečini tistih, ki rastline ščitijo pred različnimi insekti. Te kemikalije so zelo nevarne tako za zdravje ljudi kot za okolje. Med pridelavo pa uporabljajo tudi druge kemikalije in vse to vodi v onesnaževanje zemlje in vode.

Bombažna majica je narejena iz bombažnega materiala. Ta je narejen iz bombažnih vlaken, ki jih pridelajo iz bombažnih semen, ki jih pridobivajo na bombažnih poljih. Preden končna bombažna tkanina pride v trgovine, gre skozi številne procese in vmesne proizvode. Globalno povprečje porabljene vode za 1 tono bombažnega semena je 3600 m3. Bombažno seme najprej predelajo v bombažna vlakna – od 1000 kg bombažnih semen dobimo samo 350 kg vlaken. Potem po mikanju, preji in tkanju nastane siva tkanina – iz 1000 kg vlaken dobimo samo 900 kg sive tkanine. Potem je na vrsti moker postopek (beljenje in sušenje), ki se konča s končnim tiskanjem bombažnega materiala. Za beljenje porabimo dodatno okoli 30 m3 vode na tono, sušenje 140 m3 vode na tono in tiskanje 190 m3 vode na tono. Bombažna majica tehta 250 gramov. Koliko litrov vode porabimo za izdelavo bombažne majice?


135

Energijski tokovi Cilji:  Povezave z drugimi predmeti:

Udeleženci spoznajo zakon o ohranitvi energije. Razmišljajo o porabi energije, ki jo potrebujemo za proizvodnjo različnih proizvo- dov, in poskušajo najti načine za zmanjšanje njene porabe. Razmišljajo o globalnih povezavah. Nadgradnja aktivnosti: za izbrane države naredijo primerjavo deležev porabe energije iz obnovljivih virov; pojasnijo svoje ugotovitve in razvrstitev držav.

fizika, geografija

Starost: 14+ Število udeležencev:

18–30 učencev

Čas:

45 minut (plus nadgradnja aktivnosti 60 min)

Učni pripomočki:

-

slika osebe na vlaku (Priloga 1) list s seznamom posameznih delov iz verige energijskih pretvorb (Priloga 2) ovijalni papir za vsako skupino markerji učni pripomočki (internet, knjiga z besedili) svinčniki, papir seznam držav

Opomba: Aktivnost lahko uporabite kot povzetek učenja o različnih silah in energiji, lahko pa služi tudi kot motivacija ali uvod v tematiko. V tem primeru poskrbite za dovolj informacij o različnih oblikah energije, potrebovali pa boste tudi več časa.

Postopek zakon o ohranitvi energije. Vsaka skupina s štirimi udeleženci dobi ovijalni papir s prilepljeno sliko osebe (Priloga 1), ki sedi v vlaku in dela na prenosniku. Vprašajte jih, kaj se na sliki dogaja in zapisujte vse njihove ključne besede na tablo (npr. sedeti, potovati, delati, dihati …)

• Nato dajte navodila:

-- Narišite ali naslikajte vse, kar je po vašem mnenju potrebno, da se delovanje sproži. (npr. električna povezava, da se lahko premika vlak, elektrarna za proizvodnjo energije, hrano, ki jo je oseba pojedla, da lahko sedaj dela, itd.)! -- Z ustreznimi vprašanji pripravite udeležence k razmišljanju: -----

Kako deluje njen prenosnik? Kako se vlak premika do svojega cilja? Zakaj ne obstane? Zakaj oseba na sliki v vlaku lahko uporablja računalnik?

• Ko ni več idej, še enkrat vprašajte, ali so se res spomnili vsega, kar povzroča delovanje. Nato pojasnite problem bolj podrobno.

UVODNA MOTIVACIJA / 10 min.

• Predstavite temo – ukvarjali se boste z energijo, njenimi oblikami in pretvorbami ter bolj natančno spoznali


136

• Razdelite jih v 6 manjših skupin (3-5 udeležencev na skupino). Naloga vsake skupine je, da uredijo svoje slike tako, da verige, ki so jih sestavili, ustrezajo osnovni pretvorbi energije od začetnega izvora do konca energijskega toka. Nastale verige bodo udeleženci ovrednotili glede na energijsko intenzivnost določenega izdelka. Vsaka skupina dobi 2 kompleta slik (naj dobi eno dolgo in eno kratko verigo, ki se med seboj razlikujeta, kolikor je le mogoče). Verige prikazujejo osnovno pretvorbo energije od začetne tvorbe do končne uporabe. Udeleženci si pri nejasnostih pomagajo z internetom in strokovno literaturo. Če sami ne uspejo, jim učitelj odkrije začetni vir energije, tj. veliki pok.

• Na koncu aktivnosti predstavijo svoje energijske verige ostalim. Posamezne slike nalepijo na papir in s svojimi besedami opišejo, kaj se dogaja z energijo v verigi. Poudarite, da morajo sodelovati vsi predstavniki skupine.

• Med aktivnostjo poskrbite, da udeleženci uporabljajo fizikalne opise različnih oblik energije. • Ko skupine končajo s predstavitvami, se bolj podrobno posvetite vprašanjem in pojasnite težave.

SPOZNAVANJE POMENA / 20 min.

Primeri interpretacije: Vesolje je nastalo pred slabimi 14 milijardami let z velikim pokom. Povsem na začetku (v prvih treh minutah) so ga tvorili le subatomski delci, pretežno protoni in nevtroni, ki takrat še niso bili združeni v stabilne atome. Kasneje so nastali posamezni elementi in stabilne molekule. Naše Sonce je sestavljeno pretežno iz vodika in helija. V Sončevem jedru se atomi vodika zlivajo v atome helija, s tem pa oddajajo odvečno energijo, ki prek elektromagnetnega sevanja udari ob zemeljsko površje, oddana energija pa se pri odboju od zemeljskega površja preoblikuje v toplotno energijo. Svetlobna energija se preoblikuje v toplotno energijo, pri tem se zemeljsko površje segreva neenakomerno. Temperaturne razlike se kažejo v razlikah zračnega pritiska (toplotna energija se preoblikuje v potencialno energijo), kar povzroči zračno gibanje – veter (potencialna energija se preoblikuje v kinetično energijo). Veter poganja vetrnice (kinetična energija vetrnic se preoblikuje v elektromagnetno energijo, ki jo proizvaja električni generator). Elektromagnetna energija prek električnih povezav napaja prenosnik. V prenosniku se elektromagnetna energija preoblikuje v svetlobno in toplotno energijo. To je končna oblika energije, ki se izseva nazaj v vesolje v obliki elektromagnetnega valovanja z dolgo valovno dolžino. Poleg prej omenjenega procesa med prenosom energije prihaja tudi do izgub, ponavadi v obliki toplote.

Delitev kart po skupinah skupina A

skupina D

veliki pok Sonce preslica naftna ploščad plinovod plinski gorilnik kuhana hrana tekač

veliki pok sončni sistem luna v svoji orbiti elektrarna na plimovanje daljnovod električni čajnik

veliki pok Sonce zelena rastlina rastlinojeda žival meso na krožniku tekač

veliki pok zvezdni prah mobilni teleofon

skupina B veliki pok Sonce izhlapevanje morske vode neenakomerno segrevanje zemeljske atmosfere in vodne gladine oblaki dež hidroelektrarna daljnovod vedro veliki pok zvezda uran jedrska elektrarna daljnovod pomovalni stroj skupina C veliki pok Sonce izhlapevanje morske vode neenakomerno segrevanje zemeljske atmosfere in vodne gladine oblaki dež jez turbina daljnovod žarnica veliki pok Sonce preslica premogovnik kotlovnica gretje/termometer

veliki pok

Sonce

zlata palica

drevo

knjiga

skupina E veliki pok Sonce bananovec zorilnica banane v trgovini

ladja

veliki pok Sonce solarna plošča daljnovod mobilni teleofon veliki pok

Sonce

drevo

ogenj

skupina F veliki pok Sonce sod z oljem avto

preslica

naftna ploščad

veliki pok Sonce neenakomerno segrevanje zemeljske atmosfere in vodne gladine veter vetrna elektrarna daljnovod prenosnik

Opomba za učitelje: Skupina D ima najtežavnejše verige. Primerno za ljubitelje fizike.


137

• Sledi razmslek o aktivnosti in pregled ugotovitev. Najprej naj udeleženci izrazijo svoje komentarje: "Kakšni so -- Od kod prihaja energija v luč/v računalnik…? -- Koliko energije imamo na voljo (vsak posameznik, ljudje, itn.)? Ali je količina energije omejena? Če da, zakaj je tako? -- Katere oblike pretvorbe energije so najlažje dostopne? Zakaj in za koga? -- Kako lahko znižamo povpraševanje po energiji nekaterih izdelkov?

• Zadnji del razmisleka je individualen. Vsak od udeležencev premisli, katera od njegovih aktivnosti se mu zdi najbolj energijsko potratna in predlaga, kako bi zmanjšal svojo porabo energije. Če imate dovolj časa, naj udeleženci predstavijo svoje ideje ustno ali pa jih zapišejo na listek, ki ga prilepijo na tablo.

• Na koncu ure se posedite v krogu. Vsak pove eno idejo, ki se jo je naučil pri aktivnosti (njegova/njena ideja dneva).

Namigi Namigi za izvajanje aktivnosti:

• Če je interpretacija o pretvorbi energije v obliki verige za njih pretežka, si lahko pomagajo s seznamom nekaterih oblik energije: -------

kinetična energija potencialna energija toplotna energija elektromagnetno sevanje notranja energija jedrska energija

• Njihova naloga bo tako lažja. Za vsako pretvorbo izberejo ustrezno obliko energije s seznama. Kreativno razmišljanje je tukaj omejeno.

Nadaljevanje aktivnosti:

• Udeleženci naj uredijo izbrane države glede na delež porabe energije iz obnovljivih virov. Razglabljajte o razlo-

gih za njihove odločitve. Popravite njihova ugibanja z uporabo tabele. Vprašajte: "Kaj vas je presenetilo? Katere ideje so vplivale na vaše razmišljanje? Kako se vaša ugibanja razlikujejo od realnosti?"

Kotiček za informacije Z vidika fizike ne moremo govoriti o obnovljivih in neobnovljivih virih energije. Trenutno znanje nam ne dopušča, da bi z gotovostjo trdili, da je za nastanek energije kriv veliki pok ali pa se je nastala energija pretvorila iz neke druge oblike. Resnica o zakonu o ohranitvi energije je skrita drugje. Poznamo 2 vrsti dostopnih energetskih virov – energija, ki se je na Zemlji nakopičila v petih milijardah let njenega obstoja (premog, surovo olje, naravni plin, uran, drugi elementi (zlato, baker) – in geotermalna energija, ki jo Zemlja nenehno prejema iz vesolja (sončno obsevanje in veter, ki ga povzroča, valovi, kroženje vode, moč plime). Človeštvo danes deluje predvsem na 'baterije', kar pomeni, da uporabljamo največ tiste energije, ki se je nakopičila v toku Zemljine evolucije. Manj kot 1/8 skupne porabljene energije pridobivamo iz 'neposrednih' virov. To dandanes predstavlja velik problem. Vseh oblik energije je na voljo v omejenih količinah (v primeru sončne energije je te okoli 1.373 W/m2), kar postavlja meje naši porabi energije.

r azmislek / 15 min.

vaši vtisi o aktivnosti? Kakšne ideje ste pridobili iz aktivnosti?" Potem postavite dodatna vprašanja:


138

mesto

država

1

Demokratična republika Kongo

2

Mozambik

3

Tanzanija

7

SKUPNA PORABA

OSEBNA PORABA

EKVIVALENT V KILOTONAH KURILNEGA OLJA [ktoe]

EKVIVALENT V KILOTONAH KURILNEGA OLJA [ktoe] nA osEBO

delež porabe energije iz neobnovljivih virov [%]

premog

olje

zemel. plin

jedr. ener.

17.121

295

1,5

3,2

0,0

0,0

8739

516

0,0

6,1

0,2

0,0

19.013

532

0,2

6,8

0,6

0,0

Paragvaj

7744

673

0,0

15,0

0,0

0,0

15

Islandija

3612

12.209

2,7

24,3

0,0

0,0

34

Tadžikistan

3437

531

1,3

42,9

14,1

0,0

39

Norveška

33.840

7153

2,3

44,7

15,2

0,0

44

Indija

536.948

491

38,7

23,9

5,4

0,8

56

Avstrija

33.229

4135

12,1

43,4

24,6

0,0

61

Kitajska

1.717.683

1316

63,3

18,5

2,3

0,8

67

Svet

11.403.258

1778

25,4

35,1

20,7

6,3

69

Danska

18.542

3634

20,0

44,2

23,7

0,0

71

Venezuela

60.935

2293

0,1

50,4

38,1

0,0

90

Španija

143.869

3340

14,2

49,5

20,7

10,4

92

Nemčija

343.169

4187

23,8

35,9

23,6

12,4

94

ZDA

2.329.669

7886

24,0

40,9

21,8

9,1

101

Češka

46.078

4419

43,9

21,6

16,7

14,0

103

Rusija

644.323

4519

16,0

20,7

54,3

6,1

104

Japonska

526.740

4135

21,1

47,6

13,4

15,1

108

Nizozemska

79.363

5049

10,3

42,1

44,5

1,3

112

Velika Britanija

232.707

3895

16,3

36,4

36,8

9,1

118

Ukrajina

143.954

3043

25,9

10,3

46,9

16,1

125

Irak

30.640

1067

0,0

92,7

7,1

0,0

128

Združeni arabski emirati

46.920

10.354

0,0

27,9

72,1

0,0


139 deleĹž porabe energije iz obnovljivih virov [%]

trda goriva

voda

bioplin in biomasa

geotermal. energija

sonÄ?na en., veter in plima

skupno obnovljivih virov

3,7

91,6

0,0

0,0

0,0

95,4

13,1

80,6

0,0

0,0

0,0

93,7

0,8

91,6

0,0

0,0

0,0

92,4

56,8

28,0

0,2

0,0

0,0

85,0

16,7

0,0

0,0

56,2

0,0

73,0

41,8

0,0

0,0

0,0

0,0

41,8

34,5

3,2

0,1

0,0

0,1

37,8

1,6

29,4

0,0

0,0

0,1

31,1

9,3

9,9

0,3

0,1

0,3

19,9

2,0

12,8

0,2

0,0

0,0

15,0

2,2

9,6

0,3

0,4

0,1

12,5

0,0

8,9

0,5

0,0

2,6

12,0

10,6

0,9

0,0

0,0

0,0

11,5

1,1

2,9

0,4

0,0

0,8

5,1

0,5

2,3

1,0

0,0

0,5

4,4

1,0

2,3

0,5

0,4

0,1

4,3

0,4

3,2

0,1

0,0

0,0

3,7

2,3

0,5

0,0

0,1

0,0

2,9

1,2

0,9

0,0

0,6

0,1

2,9

0,0

1,0

0,6

0,0

0,2

1,8

0,2

0,5

0,6

0,0

0,1

1,4

0,7

0,2

0,0

0,0

0,0

0,9

0,1

0,1

0,0

0,0

0,0

0,2

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0


140 Omenjena tabela prikazuje porabo energije za izbrane države. Podatki so iz l. 2005 in zajemajo 138 držav. Države so urejene po velikosti deležev uporabe energije iz obnovljivih virov. Gospodarsko neprivilegirane države so na vrhu seznama z več kot 90 % porabljene energije iz obnovljivih virov. Glavno sestavino porabe njihove energije predstavljajo trda goriva, še posebej les in suhi živalski iztrebki. Na vrhu seznama so tudi države, ki uporabljajo svoje specifične energijski potenciale - Paragvaj, Tadžikistan, Norveška - s svojimi hidroelektrarnami in Islandija z geotermalnimi polji. Zaradi ogromnih količin geotermalne energije, ki je na voljo na Islandiji, so se tam razvile energijsko potratne industrije, kot je recimo proizvodnja aluminija. Industrijsko razvitejše države najdemo v drugi polovici tabele. Njihova industrija temelji na porabi neobnovljivih virov energije (vnetljiva fosilna goriva). Države Arabskega polotoka so tako povsem na koncu seznama. Leta 2005 je povprečje deleža porabe energije iz obnovljivih virov znašalo le 2,5 %. To pomeni, da je bilo le 1/8 celotne porabe energije pridobljene iz obnovljivih virov. Od 2005 se je situacija bistveno spremenila. Delež obnovljivih virov energije narašča (skoraj polovica novih energijskih virov je iz obnovljivih virov). Poleg obnovljivih energijskih virov je pomemben tudi nadzor celotne količine porabljene energije. Kljub nadzoru pa narašča tudi količina porabe neobnovljive energije v primerjavi z naraščajočo porabo energije. Večina strokovnjakov ocenjuje, da se bo ta tendenca po l. 2030 spremenila. Vir: World Resources Institute (2011): Earthtrends. [na spletu] Dostopno na: http://www.earthtrends.wri.org (dostop 8. 8. 2012).

Priloga 1


skupina B

skupina A

Priloga 2

141


skupina C

142


skupina E

skupina D

143


skupina F

144


145 Priloga 3

DEMOKRATIČNA REPUBLIKA KONGO

Mozambik

TANZANIJA

PARAGVAJ

ISLANDIJA

TADŽIKISTAN

NORVEŠKA

INDIJA

AVSTRIJA

KITAJSKA

SVET

DANSKA

Venezuela

ŠPANIJA

NEMČIJA

ZDA

ČEŠKA

RUSIJA

JAPONSKA

NIZOZEMSKA

Velika Britanija

Ukrajina

IRAK

ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI

DEMOKRATIČNA REPUBLIKA KONGO

Mozambik

TANZANIJA

PARAGVAJ

ISLANDIJA

TADŽIKISTAN

NORVEŠKA

INDIJA

AVSTRIJA

KITAJSKA

SVET

DANSKA

Venezuela

ŠPANIJA

NEMČIJA

ZDA

ČEŠKA

RUSIJA

JAPONSKA

NIZOZEMSKA

Velika Britanija

Ukrajina

IRAK

ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI


147

IGRA SPOMINA Cilji:

- Učence spodbudimo k analiziranju povezav med vsakdanjimi izdelki in specifični- mi družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi problemi. - Učenci ugotavljajo relevantnost posameznih vplivov in navedejo razloge za njihovo zaupanje ali nezaupanje v predstavljene povezave. Nato izberejo temo, ki jo želijo podrobneje obdelati v naslednjih urah.

Povezave z učnim načrtom: sociologija, dr. in domovinska vzgoja ter etika, geografija, okoljska vzgoja Starost: 13+ Trajanje:

45 minut

Učni pripomočki:

- 4 x spominske kartice (Priloga 1) - razpredelnice za razmislek (Priloga 2) - table in barvne krede ali velik list rjavega papirja oz. papirja za stojala ter flomastri (najbolje 4–7 barv)

Priprava:

Pripravite 4 spominske kartice in razdelite pare vsakega kompleta. Nato premešajte kartice.

Opomba:

Učna ura je primerna kot uvod ali povzetek o vrsti negativnih učinkov potrošnje, saj pokriva več tem. Uro se lahko izkoristi tudi kot priložnost, da učenci izberejo temo, ki bi jo radi podrobneje kritično obdelali v prihodnjih urah. Vsi dokumenti in delovni listi z DVD-ja in tudi druge učne ure, izbrane glede na temo, npr. Krhke potnice, Virtualna voda, Mobilni telefon, itd., so primerne za nadaljnje aktivnosti.

Postopek

• Zdaj se bomo ukvarjali z najbolj vsakdanjimi izdelki. Poskusite sestaviti seznam 25 stvari, ki jih vaši starši obi• Postavite naslednja vprašanja: Katere od teh stvari so v celoti izdelane v Sloveniji? Te izdelke obkrožite. Če niste

prepričani (nima smisla načenjati dolgih razprav), označite izdelek z vprašajem. Za katere izdelke sklepate, da bi lahko bili delno izdelani v Sloveniji ali pa da so izdelani v tujini? Te izdelke obkrožite z drugo barvo ali jih kako drugače označite. Nalogo označevanja lahko dodelite dvema učencema.

• Postavite naslednja vprašanja, odgovore pa zabeležite po možnosti z drugo barvo ali drugim načinom označevanja. Povprašate lahko po razlogih. Kateri od teh izdelkov bi lahko bili povezani s problemi, ki so posledica njihovega proizvodnega postopka, prevoza ali uporabe? --------

revščina in podhranjenost otroško delo uničevanje deževnih pragozdov nedostojne delovne razmere pomanjkanje pitne vode onesnaženost okolja prekomerno ustvarjanje odpadkov

• Poskusite odgovore na vsako podvprašanje obkrožiti z drugo barvo. Če nimate dovolj različnih barv, jih poskusite razlikovati na drugačen način (npr. z dvojnim obkrožanjem, podčrtovanjem itn.). Dobro je, da zapišete legendo pomenov različnih barv, tako da se lahko k njim vrnete v fazi razmisleka. Zapisujte in označujte odgovore učencev sproti in jih ne spreminjajte – morebitne napake se bodo razjasnile kasneje.

UVODNA MOTIVACIJA / 10 min.

čajno kupujejo (vključno s prehrambnimi izdelki) ali s katerimi ste vsak dan v stiku. Vse, kar učenci naštejejo, zapišite na tablo.


spoznavanje pomena / 15 min.

148

• Učencem povejte, da se bodo sedaj igrali igro spomin. Od navadne igre spomina se bo razlikovala po tem, da se ne bodo iskali pari enakih kartic, temveč pari, ki kažejo na določeno povezavo med običajnim obnašanjem potrošnikov in specifičnimi problemi v drugem delu sveta. Par tako vedno tvorita sliki držav iz različnih delov sveta, gospodarsko privilegiranih in neprivilegiranih (poskrbite, da učenci razumejo ta dva izraza).

• Razdelite učence v več štiričlanskih skupin. Vsaki skupini razdelite komplet kartic za igro spomin (vsaka skupina bi morala imeti 8 parov; če delate s celim razredom, se vsak par pojavlja v dveh skupinah) in jim naročite, naj se igrajo, kot to počno po navadi. Igra naj bi trajala največ 15 minut. Učence opozorite dve minuti pred pretekom časa. Če kakšna skupina še ni končala, naj kartice obrnejo in najdejo pare.

• Zdaj lahko učenci razporedijo vse pare, tako da si jih lahko bolje ogledajo. Skupaj ocenite igro. Kako je potekala igra? Kdo je 'zmagal'? Kako težko ali lahko je bilo najti pare? Ali je kdo povezal napačne kartice?

• Vsem skupinam razdelite naslednjo razpredelnico za razmislek.

r azmislek / 20 min.

Kaj smo že vedeli?

Kaj nas je najbolj presenetilo?

Čemu ne verjamemo?

Kaj se nas pravzaprav ne tiče?

Kateri od teh problemov se nam zdijo najbolj resni?

O čem bi želeli izvedeti več?

• Vse skupine naj izpolnijo razpredelnico. Omenijo lahko poljubno število problemov. Naročite jim, da morajo

navesti razloge za svoj izbor. Če se nekdo nikakor ne strinja z večino, naj se njegovo ali njeno mnenje prav tako pojavi v razpredelnici in predstavitvi, ki sledi. Z učenci ugotovite, koliko časa bodo potrebovali. Nekje med petimi in desetimi minutami bi moralo biti dovolj.

• Ko vsi končajo z delom, naj predstavijo svoje sklepe sošolcem. Pojdite po vrstnem redu od leve proti desni po

stolpcih, ne po skupinah, tako da tistim, ki so zadnji na vrsti, ne bo dolgčas. Vsi naj pozorno spremljajo predstavitve in posebno podatke iz stolpca "Čemu ne zaupamo?" ali "Kaj se nas pravzaprav ne tiče?" Prosite člane skupin pa tudi druge, ki se z navedenimi mnenji strinjajo, da podajo razloge za povedano. Dopustite različna mnenja – zakaj verjamejo določeni informaciji oz. zakaj jim je blizu. Z učenci se lahko pogovorite o lastnih dvomih in nejasnostih v zvezi s problemi, ki so po vašem mnenju najbolj resni. Mora pa biti jasno, da gre za vaše mnenje in ne 'pravilni odgovor'. Učence seznanite s povezavami, na katerih se lahko seznanijo z dodatnimi informacijami (glej spodaj).

• Če ste aktivnost izvedli kot uvodno uro, naj učenci zapišejo vsa vprašanja, ki bi jih radi bolje spoznali. Vsak učenec lahko potem označi teme ali vprašanja, ki bi jih rad obravnaval na naslednjih urah s tremi pikami.

• Čisto na koncu se vrnite na začetni seznam izdelkov. Razjasnite morebitne napake. Učencem naročite, naj eden

za drugim stopijo do seznama in označijo (po izkušnji z igro) vse izdelke, za katere mislijo, da bi lahko bili povezani z okoljskimi, gospodarskimi in družbenimi problemi. Če se najde izdelek, za katerega učenci niso ugotovili nikakršnih negativnih vplivov in če izdelek ni omenjen na karticah, poskušajte najti podobnosti z vprašanji, ki so omenjena v igri (npr. na seznamu se lahko znajde sladoled, ki se izdeluje iz mleka, pa tudi živalski proizvod, kot je meso, in s tem tudi problem uničevanja deževnega pragozda, ker obstaja velika verjetnost, da se krave krmijo s sojo, ki lahko vsebuje lecitin; mleko ima na splošno precej velik ogljični odtis itd.).

• Dopustite vse komentarje, vtise in zamisli.


149 Viri: Bombažna in tekstilna industrija Cisariková, Anna, Hošková, Kateřina, Rychtecká, Michaela (2010): Ušili to na nás. [na spletu] Dostopno na www. nazemi.cz (dostop: 13. 9. 2011). Environmental Justice Foundation (2007): Deadly chemicals in cotton. [na spletu] Dostopno na: http://www.ejfoundation.org/pdf/the_deadly_chemicals_in_cotton.pdf (dostop: 13. 9. 2011). Drugi članki in raziskave so dostopne na www.maquilasolidarity.org, www.sweatshopwatch.org. Koltan Čajka, Adam (2009): Vliv světových cen primárních komodit na konflikt v Demokratické republice Kongo v letech 1998 až 2003. Diplomska naloga. Brno: FSS MU. Svatoš, Jan (2009): Válku v Kongu zastaví jen zájem lidí. Rozvojovka. [na spletu] Dostopno na: http://www.rozvojovka. cz/rozhovor-valku-v-kongu-zastavi-jen-zajem-lidi_223_706.htm (dostop: 13. 9. 2011). Poročila s spletne strani MakeITfair. [na spletu] Dostopno na: http://makeitfair.org/the-facts/reports (dostop: 20. 8. 2011). Vesperini, Helen (2001): Congo's coltan rush. BBC NEWs. [na spletu] Dostopno na: http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/1468772.stm (dostop: 13. 9. 2011). Elektronski odpadki Več člankov je na voljo na http://www.greenpeace.org dostop z geslom "e-waste". Delovanje Coca-Cole spremljajo naslednje organizacije Lok Samiti: Campaign against the Coca-Cola plant in Mehdiganj .[na spletu] Dostopno na: http://www.loksamiti.org/ index_files/anti_coke.htm (dostop: 13. 9. 2011). Deževni pragozd Butler, Rhett: Conservation News and Environmental Science News [na spletu] Dostopno na:. http://news.mongabay. com/ (dostop: 13. 9. 2011). Palmovo olje Greenpeace International (2010): Caught red handed. [na spletu] Dostopno na: http://www.greenpeace.org/international/Global/international/planet-2/report/2010/3/caught-red-handed-how-nestle.pdf (dostop: on 9. 9. 2011). Papir – celuloza evkaliptusa FASE: PAD international seminar: Case Systematization. Eucalyptus/Aracruz celulose. [na spletu] Dostopno na: http://www.fase.org.br/projetos/clientes/noar/noar/UserFiles/18/File/Eucalipto%20e%20Aracruz%20Celulose%20 Ingles.pdf (dostop: 9. 9. 2011). Soja CIWF: Resources - Compassion in world farming. [na spletu] Dostopno na: http://www.ciwf.org.uk/resources/default. aspx (dostop: 13. 9. 2012). La soya mata: La soya mata – Soy kills. [na spletu] Dostopno na: http://lasojamata.iskra.net (dostop: 13. 9. 2011). Nogometne žoge ILRF (2010): Missed the Goal for workers: The reality of soccer ball stitches in Pakistan, India, China and Thailand. [na spletu] Dostopno na: http://cleanclothes.org/documents/ILRF_soccerball_report.pdf (dostop: 13. 9. 2011). ILRF (2008): Child Labour in Football Stitching Activity in India. A case study of Meerut District in Uttar Pradesh. [na spletu] Dostopno na: www.laborrights.org/sites/default/files/publications-and-resources/FOOTBALLREPORT2008. pdf (dostop: 13. 9. 2011). Cvetje Kosová, Kateřina (2006): Riskantní krása květin. Diplomska naloga. Brno: FSS MU. FIAN Germany: Fair flowers for human rights. [na spletu] Dostopno na: http://www.flowers-for-human-dignity. org/09/index.php/the-campaign.html (dostop: 18. 10. 2012).


Naraščajoče povpraševanje po mobilnih telefonih gre z roko v roki s povpraševanjem po koltanu – surovini, ki vsebuje niobij in tantal in je ključna sestavina v proizvodnji večine majhnih elektronskih naprav. DR Kongo ima največje zaloge koltana na svetu. V tej državi se je pred kratkim končala petletna vojna za nadzor nad temi surovinami, ki je povzročila 5 milijonov smrtnih žrtev.

Proti koncu leta 2010 je bilo v Sloveniji več kot 2 milijona registriranih mobilnih telefonskih številk. To pomeni, da je vsak prebivalec, vključno z otroci, imel več kot eno telefonsko številko. Vedno večje število ljudi ima tudi po več mobilnih naprav.

Proizvodnja v eni od največjih Coca-Colinih polnilnic v Indiji porabi cca. 5 milijonov litrov vode dnevno. To povzroča izčrpavanje okoliških vodnjakov in pomanjkanje pitne vode za tu živeče ljudi.

Spletna stran Coca-Cole navaja "priljubljenost kokakole je očitna iz dejstva, da dnevna poraba dosega 606 milijonov kozarcev, tj. 143 milijonov litrov." Količina pitne vode potrebne za proizvodnjo enega litra kokakole znaša 3,12 litra.

Trenutno je okoli 50 milijonov otrok, mlajših od 11 let, prisiljenih delati v razmerah, ki neposredno ogrožajo njihovo zdravje. Plantaža kakava je primer takega delovnega okolja. Otroci, ki delajo na teh plantažah, v življenju niso okusili čokolade.

V Sloveniji vsak prebivalec porabi v povprečju 3,9 kg čokolade letno. Povprečen letni pridelek enega kakavovca (30–50 plodov letno) zadošča za proizvodnjo treh velikih tablic čokolade.

Vsaki dve sekundi izgine površina deževnega pragozda, velika kot nogometno igrišče. Ocene pravijo, da je od 60 do 80 odstotkov lesa, namenjenega lesni industriji, posekanega nezakonito.

Trenutno se pri nas tržišče izdelkov iz eksotičnega lesa hitro širi. Les is deževnih pragozdov se uvaža iz Južne Amerike, Azije, Afrike in Avstralije.

150 Priloga 1


V letu 2000 je povprečna letna poraba bombaža na osebo v Južni Aziji znašala približno 1,8 kg. 16 % vseh pesticidov se porabi za škropljenje bombažnih polj. Velike količine strupenih kemikalij se uporabljajo tudi v nadaljnjih fazah obdelave bombaža.

Povprečna letna poraba bombaža v ZDA, EU in na Japonskem znaša cca. 11 kg na osebo (podatki so s konca leta 2000). Bombažna polja zasedajo približno 4 % svetovnih obdelovalnih površin.

V dvajsetih letih evropska družina pridela približno 900 kg elektronskih odpadkov, večina le-teh se nezakonito izvozi na Kitajsko ali v Zahodno Afriko zaradi nižjih stroškov predelave in ohlapnejše zakonodaje.

Proizvodnja enega računalniškega čipa zahteva velike količine vode in 1000 različnih kemikalij (mnoge od njih so dobro znani strupi). Odpadni računalniški deli ustvarjajo goro strupenih odpadkov, ki onesnažujejo okolje in ogrožajo človekovo zdravje.

Celuloza za evropsko tržišče se pridobiva v glavnem iz dreves, ki prihajajo s področij z zmernim podnebjem. Manjši, a vztrajno rastoči delež pa se v Evropo uvaža npr. iz Brazilije. Ta celuloza izvira s plantaž evkaliptusa. Čeprav se drevesa ponovno sadijo, pogosto rastejo tam, ker je bil nekoč pragozd. Evkaliptusove plantaže so poleg tega vrsta gozda, za katero je značilna mnogo manjša raznovrstnost živalskih in rastlinskih vrst.

V bogatih državah narašča uporaba sanitarnih izdelkov za enkratno uporabo iz celuloze (kuhinjske brisače, prtički, plenice).

Letna proizvodnja enega hektarja vrtnic porabi med 10 in 30 tisoč litri vode. Vsaka vrtnica potrebuje 1,5 litra vode dnevno. Nasadi prekomerno obremenjujejo krajevne vire pitne vode, škropljenje cvetov z nevarnimi pesticidi pa jih resno onesnažuje in povzroča razne težke bolezni med delavci.

Prevoz cvetja s kenijske ali etiopske kmetije do slovenske cvetličarne traja skoraj pet dni. Vsaka tretja vrtnica, prodana v Evropi na valentinovo, prihaja iz Kenije.

151


80 % vseh igrač na svetu se proizvaja na Kitajskem. Kitajski delavec je plačan le 12 centov na barbiko (v Evropi se ta prodaja za približno 15 evrov).

Vsako sekundo se na svetu prodajo tri Mattelove barbike. Leta 1995 je prejemal izvršni direktor podjetja višjo plačo kot vsi Mattelovi delavci na Kitajskem.

Za vsak evro, ki je zaračunan za skodelico kave v kavarni, pridelovalec dobi največ 2 centa. Mali kmetje dobijo le med 2 in 8 % končne cene zavojčka kave. Leta 2002 je povprečen majhen pridelovalec kave za 200 kg letnega pridelka dobil le 128 evrov!

Povprečen prebivalec Slovenije porabi 5,8 kilogramov kave letno. Čeprav okoli 20 milijonov majhnih kmetov pridela približno 50 odstotkov kave na svetu, trgovino s kavo nadzorujejo tri velika podjetja. Situacija pri predelavi kave je podobna – pet transnacionalk (med njimi Nestlé in Kraft Foods) obvladuje 87 % evropskega tržišča kave.

Evropsko govedo zdaj krmijo predvsem s sojo, ki jo gojijo na sedemkrat večji površini, kot je sploh vseh obdelovalnih površin v Evropi. 90 % te soje izvira s plantaž, ki zasedajo površino izkrčenega deževnega pragozda.

Povprečna letna poraba mesa na prebivalca v državah članicah EU državah znaša 85 kg. Prehrana z mesom je neprimerljivo potratnejša od vegetarijanske ali veganske, posebej v smislu površine, ki je potrebna za proizvodnjo krmil in energije potrebne za pridelavo.

Zaradi grajenja jezov in hidroelektrarn, ki proizvajajo energijo, predvsem za tovarne aluminija, namenjenemu za izvoz, se je po vsem svetu moralo preseliti med 40 in 60 milijonov lokalnih prebivalcev.

Za izdelavo ene aluminijske pločevinke je potrebna energija, ki zadostuje za ogled osmih nogometnih tekem na televiziji (758 minut). Pri proizvodnji ene tone aluminija nastane tudi 1,3–1,5 ton strupenih odpadkov.

152


Ženske, ki šivajo oblačila za znane znamke, morajo po navadi delati od osmih zjutraj do desetih zvečer, sedem dni na teden, z le enim dnevom oddiha na tri mesece. Če smo za majico plačali 1 evro, gre za šiviljino plačilo le 1 cent.

Če v navadni trgovini kupimo majico s kratkimi rokami za 1 evro, gre štiri petine tega zneska za stroške trženja in trgovske marže.

Proizvodnjo nogometnih žog pogosto povezujejo s številnimi hudimi kršitvami pravic delavcev. Domača proizvodnja v majhnih delavnicah je za ta sektor tipična, delavci pa prejemajo izjemno nizko plačilo (približno 28 centov na žogo) in so nenehno v nevarnosti, da izgubijo delo. V zadnjih letih je pojav otroškega dela nekoliko zmanjšan, vendar so tu drugi problemi, katerih se javnost ne zaveda.

Vsako leto se proizvede na milijone nogometnih žog za potrebe evropskega in ameriškega tržišča. Poglavitne države proizvajalke so Pakistan, Indija, Kitajska in Tajska.

Ogromne ladje za vrtanje in črpanje nafte nenehno iščejo nafto v morskih globinah, da bi zadovoljile odvisnost sveta od nafte. Samo delovanje in številne eksplozije na naftnih vrtinah katastrofalno onesnažujejo morja in oceane z izlitji, ki uničujejo dobesedno vse živo.

Od leta 1990 je poraba goriva v Evropi narasla za 72 odstotkov. Trenutno je na svetu prek 600 milijonov avtomobilov. Če se bo sedanji trend nadaljeval, se bo število avtomobilov v tretjem desetletju tega stoletja podvojilo.

V Indoneziji so izkrčili površino pragozda, ki je večja od celotne Slovenije, za prostor, namenjen proizvodnji palmovega olja za zahodna tržišča. Izkrčeni pragozd so zasedli veliki nasadi palm, ki povzročajo uničevanje prsti, erozijo zaradi vetra in onesnaževanje zaradi škropljenja s pesticidi.

Palmovo olje se trenutno uporablja v proizvodnji 50 % vseh potrošniških dobrin, od kozmetike in potrošnih izdelkov do prehrane in biogoriva.

153


154 Priloga 2

Kaj smo že vedeli?

Kaj nas je najbolj presenetilo?

Čemu ne verjamemo?

Kaj se nas pravzaprav ne tiče?

Kateri od teh problemov se nam zdijo najbolj resni?

O čem bi želeli izvedeti več?

Kaj smo že vedeli?

Kaj nas je najbolj presentilo?

Čemu ne verjamemo?

Kaj se nas pravzaprav ne tiče?

Kateri od teh problemov se nam zdijo najbolj resni?

O čem bi želeli izvedeti več?


155

Potujoči bankovec Cilji: - Predstavitev pomembnosti in učinka odločitev pri nakupovanju. - Spoznavanje pomena kupne moči in medsebojne povezanosti v družbi. Preučitev globine in širine denarnih tokov. - Obravnava stranskih učinkov nakupovalskih odločitev, kot so učinki, ki v gos podarski verigi segajo dlje od proizvajalca. Iskanje podobnosti in skupnih imeno valcev. - Spoznanje o tem, da imate, ne glede, s katerega konca vstopate v to verigo (za kateri izdelek se odločite), daljnosežen globalni učinek. - Predstavitev dejstva, da se sorazmerno s številom proizvodnih faz izdelka manjša naš nadzor nad učinkom našega denarja. Na primer: mobilni telefoni imajo zelo dolge proizvodne verige, jabolka pa zelo kratke. Povezave z učnim načrtom: državljanska in domovinska vzgoja ter etika, sociologija, jeziki Starost: 12+ Trajanje:

45 minut

- listi papirja in barvna pisala

Učni pripomočki:

• Učence povabite v krog in vsakemu izročite po en list papirja. Razmislijo naj o svojem zadnjem pomembnem nakupu. Spodbudite jih, naj se domislijo nečesa ne ravno vsakdanjega, nečesa, kar jim res veliko pomeni. Lahko gre za kar koli – vstopnice za koncert, knjigo, iPad. Predmet naj narišejo na sredo svojega lista.

• Na kratko naj predstavijo, zakaj so izbrali to stvar, zakaj je za njih pomembna, kaj jim pomeni. • Po krogu predstavitev jim dajte navodilo, da razmislijo o tem, kje so dobili denar za nakup. Ali je šlo za žepnino, državno štipendijo, morda so ga zaslužili z delom ...

• Ne glede na to, za kakšen izvor gre, naj se potrudijo čim dlje raziskati sled, po kateri je denar prišel do njih. Na

primer: če so denar dobili od staršev, naj razmislijo, kje starši delajo, kje podjetje, ki jih zaposluje, služi denar itn. Spodbudite jih, da denarnemu toku sledijo čim dlje. Morda ne bodo prišli prav daleč, morda pa vendarle bodo.

• Naročite jim, da narišejo vire denarja na levo stran lista in tvorijo miselni vzorec s povezavami na predmet v

UVODNA MOTIVACIJA / 15 min.

Postopek

• Učencem naročite, naj poskušajo razmisliti, kam je šel njihov denar po nakupu. Kdo bo imel od njega koristi? Tudi tukaj jih prosite, naj se potrudijo in poskusijo toku denarja slediti čim dlje; uporabijo naj svojo domišljijo in se poskusijo spomniti tudi najbolj neverjetnih povezav.

• Na primer: oseba je kupila par novih čevljev. Denar gre lastniku trgovine; osebi, ki jih je izdelala; oglaševalcem

itn. Lastnik trgovine plačuje svoje zaposlene. Zaposleni kupujejo kruh, torej gre njihov denar peku, pek mora kupiti moko, tako da gre njegov denar kmetu, ki prideluje pšenico. Kmet ima otroka, ki je bolan, zato gre njegov denar zdravniku. Zdravnik gre na koncert in plača za nastop glasbenika itd. Povejte jim, naj se v svojih miselnih vzorcih poskušajo spomniti čim več različnih poklicev (to ima poseben namen v zadnjem delu učne ure).

• Pogovorite se o rezultatih dela. Učence povprašajte, koliko ljudi je vpletenih v njihove diagrame. Ali je izdelek

na sredini lista pomemben tudi za te ljudi? Kako blizu jim mora biti, da bi imel neposreden vpliv na njihova življenja? Npr. ali mora biti samo zadnja stopnja proizvodnje? Kaj pa dobavitelji tovarne? Kaj pa prodajalci hrane in najemodajalci, ki oddajajo stanovanja ljudem, ki ustvarjajo/izdelujejo določen izdelek? Ali ti ljudje vedo oz. se zmenijo za nas, kupce? Kaj pa mi, koliko teh povezav se zavedamo in koliko jih ostane skritih? Ali je bilo risanje miselnih vzorcev težko? Ali so diagrami nastali na podlagi njihovega znanja? Ali so vedeli za to svoje znanje?

spoznavanje pomena / 20 min.

sredini. V krogu se pogovorite o rezultatih dela.


156

• Ko učenci zaključijo s predhodnim delom učne ure, poiščite morebitne povezave ali podobnosti med risbami. r azmislek / 10 min.

Na primer: nekdo je narisal čevlje – morda njegovi starši delajo v tovarni čevljev ali kaj podobnega. Morda pa je razvidno, da v primeru, da porabite denar za knjigo ali nakit, ta najde pot v roke istih ljudi.

• Za zaključek jim naročite, naj diagrame nalepijo na zid ali jih postavijo na ogled na tla. Povejte jim, naj vzamejo barvno pisalo in si poskušajo zamisliti svoj bodoči poklic (delavec, učitelj, uradnik , umetnik ...). Če je možno, naj ima vsak učenec pisalo različne barve. Če je skupina prevelika, to ne bo izvedljivo, vendar to ni tako pomembno. Recite jim, naj se sprehodijo med diagrami in obkrožijo svoj poklic na vseh diagramih.

• Namen te dejavnosti je opozoriti na dejstvo, da s svojimi nakupi ne vplivamo samo mi na druge ljudi, temveč da imajo tudi ti ljudje vpliv na nas.

• Pogovorite se o rezultatih dejavnosti. Ali so vsi uspeli najti svoj poklic na vsaj enem diagramu? Ali so si predsta-

vljali, da se bodo tam našli? Kaj vsa ta medsebojna povezanost pomeni? Kdo se na koga zanaša za preživetje (tukaj naj bi spoznali, da so vsi medsebojno odvisni)?

• Povejte jim, da povprečni Evropejec v življenju zasluži okoli 500.000 evrov. Ali menijo, da je to veliko? Ali so si predstavljali, da imajo takšno kupno moč? Kakšne učinke ima lahko ves ta denar? Kaj to pomeni za nas?


157

komu pripadajo deževni pragozdovi ? Cilji:

- Ugotavljanje potencialnih razlogov za krčenje deževnih pragozdov. - Spoznavanje povezave med vsakodnevno potrošnjo in krčenjem pragozdov.

Povezave z učnim načrtom: zemljepis, državljanska in domovinska vzgoja ter etika, okoljska vzgoja Starost: 12+ Trajanje:

45 minut

Število učencev:

8+

Učni pripomočki:

-

trije kompleti fotografij (Priloga 1) trije veliki listi papirja flomastri, barvna pisala 25 listov papirja formata A4 s črkami abecede – ena črka na list dokumentarni posnetek o krčenju pragozdov, ki ga povzroča pridelava palmove- ga olja in njegova uporaba v izdelavi kozmetike (Greenpeace)

Priprava: Pripravite 25 listov papirja formata A4 in na vsakega zapišite eno črko.

Postopek

Liste papirja s črkami razporedite po tleh. Nato povejte, da jim boste postavili nekaj vprašanj, njihova naloga pa bo, da se postavijo poleg črke, na katero se začne njihov odgovor (npr. če je odgovor papagaj, naj se postavijo zraven lista s črko P).

• Ko se vsi postavijo poleg svojega lista papirja, naj odgovore povedo naglas. Nato jim naročite, naj svoje odgovore narišejo na papir z ustrezno črko.

• Če imate za aktivnost na voljo več časa, lahko postavite pravilo, da se morajo v primeru, da imata dva ali več

učencev isti odgovor, domisliti novega odgovora in se premakniti na drugo črko. S tem pristopom učence spodbudite, da bolj poglobljeno razmislijo o vprašanju.

• Učencem zastavite naslednja vprašanja:

-- Kaj lahko najdemo v deževnem pragozdu? -- Zakaj so deževni pragozdovi pomembni? -- Imenujte eno stvar iz vašega doma, šole ali območja, ki verjetno izvira iz deževnega pragozda.

• Na koncu bi morali na tleh imeti vrsto barvitih risb, ki se nanašajo na temo deževnega pragozda. • Zberite liste in spravite tiste, na katerih je največ risb. Potrebovali jih boste pri zaključku.

UVODNA MOTIVACIJA / 15 min.

• Učencem povejte, da boste govorili o deževnem pragozdu. Vsakemu izročite jim po en flomaster/barvno pisalo.


158

• Učence razdelite v tri skupine. Vsaki skupini razdelite po en komplet fotografij (Priloga vsebuja komplet 1, kom• Ko so zgodbe pripravljene, vsaka skupina predstavi svojo pred razredom.

foto: Zuzana Labašova

spoz. pomena / 20 min.

plet 2 in komplet 3). Povejte jim, da imajo na voljo približno 10 minut časa, da se domislijo zgodbe, ki bo vključevala vseh pet fotografij iz danega kompleta. Spodbudite jih, naj bodo ustvarjalni in uporabljajo svojo domišljijo, saj tukaj ni pravilnih ali napačnih interpretacij.

Dijakinje srednjih šol na eni od delavnic projekta Svet v nakupovalnem vozičku

• Ko vse tri skupine predstavijo svoje zgodbe, jih združite in spodbudite, da se spomnijo morebitne povezave r azmislek / 10 min.

med fotografijami. Razmislijo naj o možnih povezavah, vi pa jim dajajte namige ter informacije, če jih se sami ne uspejo domisliti. Predvajajte kratki Greenpeaceov dokumentarni film o krčenju pragozdov. Nato lahko spodbudite razpravo o danih problemih.

• Po razpravi učence prosite, naj se vrnejo na fotografije in jih poskušajo ponovno povezati z različnimi zgodbami na osnovi informacij, ki so jih pridobili.

• V zvezi z njihovimi vtisi in razmišljanjem jih na koncu vprašajte:

-- Kaj lahko mi – kot navadni potrošniki – storimo, da ustavimo škodljiv vpliv na deževne pragozdove?


159

Priloga 1

fotografija: Greenpeace

fotografija: Greenpeace

Komplet 1

fotografija: Greenpeace

fotografija: Greenpeace

Otroci na plaži, otok Tarawa

Modro-rumena ara (Ara ararauna), Brazilija

Deževni pragozd v Indoneziji

fotografija: Greenpeace

Dekleta v indonezijskem pragozdu

Deček iz vasi Rio Negro v Amazoniji


160

fotografija: Greenpeace

fotografija: Greenpeace

Komplet 2

Huda suša v brazilski Amazoniji, jezero Manaquiri, 150 km od pokrajinske prestolnice Manaus

fotografija: Greenpeace

fotografija: Greenpeace

Deževni pragozd v provinci Riau, Sumatra

Pará Expedícia, Amazonija, človek med ostanki gozda, ki ga je uničil požar Peat Land

fotografija: Greenpeace

Amazonski deževni pragozd gori

Ožgana drevesa, Amazonija


fotografija: www.sxc.hu

fotografija: www.sxc.hu

fotografija: www.sxc.hu

fotografija: www.sxc.hu

fotografija: www.sxc.hu

161

Komplet 3


163

Krčenje pragozdov lahko ustavimo Cilji:

- Učenci razmišljajo, kako življenjsko pomemben je pragozd; spoznajo dejavnike, ki povzročajo krčenje pragozdov, in kakšen vpliv ima to na ljudi, okolje in celoten planet z lokalnega in globalnega vidika. - Analizirajo globalne povezave med krčenjem pragozdov in obnašanjem potrošnikov. - Spoznavajo zemljevid sveta in si zapomnijo predstavljene informacije iz poročila o izsekavanju pragozdov

Povezave z učnim načrtom: dr. in domovinska vzgoja ter etika, tuji jeziki, geografija, biologija, okoljska vzgoja Starost: 12–19 let Trajanje:

45 minut

Število učencev:

2+

Učni pripomočki:

-

kviz/vprašalnik (Priloga 1) karte s primeri različnih oseb (Priloga 2) samolepilni lističi, zemljevid sveta na koncu brošure delovni listi za učence (Priloga 3) računalnik ali DVD-predvajalnik, DVD iz brošure, na katerem je posnetek poročila (gre za Greenpeacov dokumentarec Ancient forest destruction)

Postopek

vsak član skupine vzame eno karto; dodatno jim razdelite tudi samolepilne lističe v dveh barvah (npr. roza in zelena), ki jih razrežite na trake v razmaku 1–2 cm; vsak trak ima en samolepljiv konec.

• Učenci na kartah preberejo informacije o ljudeh in njihovih situacijah; razmislijo ali ima posamezna oseba vpliv na krčenje pragozdov ali ne.

• Nato pojasnite nalogo: čim hitreje naj samolepilni listič z imenom osebe na njihovi karti postavijo na državo, od koder oseba prihaja; barvo lističa izberejo takole:

-- roza listič, če mislijo, da ima oseba kakšen vpliv na krčenje pragozdov -- zelen listič, če mislijo, da oseba nima vpliva na krčenje gozdov

• Opozorite jih, da imajo za to nalogo samo 5 minut in naj se čim hitreje odločajo; ko končajo, postavite zemlje-

vide obeh skupin na sredino, skupina pa se posede okrog zemljevidov; na kratko predstavijo, kam so locirali določeno osebo in kakšen je odnos osebe do pragozdov. Skupini primerjata rezultate in o njih diskutirata. Če se odločijo, da bi radi kaj spremenili, jim to dopustite, vendar se morajo s tem strinjati tudi ostali.

• Ohranite določen tempo – če ne znajo določiti države, iz katere neka oseba prihaja, jim pomagajte; če vseh povezav ne znajo povezati takoj, jim povejte, da jih bodo bolje spoznali in razumeli med uro; če kasneje odkrijejo kakšne druge povezave, lahko barvo lističa zamenjajo.

UVODNA MOTIVACIJA / 15 min.

• Razdelite list s vprašanji/kviz (Priloga 1), ki ga učenci rešijo; predviden čas za reševanje sta 2 minuti. • Ko zaključijo, list pustijo ob strani, k njemu se boste vrnili na koncu ure. • Oblikujte dve skupini; vsaka skupina dobi isti komplet kart z opisi različnih oseb (Priloga 2) in zemljevid sveta;


164

UVODNA MOTIVACIJA / 15 min.

Primeri scenarijev: OPIS OSEBE

KAKŠEN VPLIV IMA OSEBA NA KRČENJE PRAGOZDOV?

Suparman Alatas, Vzhodna Java (Indonezija), staroselec, živi v pragozdu

Preživlja se z lovom; seka samo del pragozdne površine, ki jo potrebuje za preživetje zase in za svojo družino.

Francesco di Reggio, Palermo (Italija), upokojenec, rad prireja piknike, na katerih s svojimi prijatelji peče meso

Meso prihaja od živali, ki jih krmijo s sojo, sojo pa pridelujejo na površinah, ki so jih pridobili z izsekavanjem gozdov.

Mirko Klopčič, Ljubljana (Slovenija), pesnik, obožuje pivo v pločevinki

Pločevinke piva so iz aluminija/boksita, ki lahko izvira iz površin, ki so jih pridobili s krčenjem gozdov.

Damien Ricketso (Avstralija), vegan, uživa sojine izdelke

Soja raste na nasadih, ki so jih ustvarili na površinah, kjer je bil včasih pragozd.

Lenka Nemečková, Borinka pri Bratislavi (Slovaška), upokojenka, uporablja ponev za cvrtje in olje za cvrtje

Če za cvrtje uporabimo palmovo olje, je to olje pridobljeno iz palmovih olj, ki rastejo na površinah posekanih pragozdov.

Miguel Servía, Sevilla (Španija), bogataš, ima pohištvo iz tropskega lesa

Tropski les prihaja iz pragozdov.

Charlotte Diehl, Toronto (Kanada), je lastnica majhne slaščičarne v centru mesta; njen najboljši izdelek je čokoladna torta

Kakav, ki ga uporablja za izdelavo čokoladne torte, izvira iz nasadov, ki so bili ustvarjeni na zemlji, kjer so posekali pragozdove.

Mauricio Freitas, Mato Grosso (Brazilija), bivši ribič, gradbenik na hidroelektrarni

Gradnja nasipa je povzročila, da je velik del območja poplavilo; hidroelektrarna oskrbuje tovarno boksita z energijo; boksit pridobivajo iz območja, kjer so včasih bili pragozdovi.

Bill S. Folding, Iowa City (Iowa v ZDA), je deloholik, na dan popije 6 skodelic kave - rad ima etiopsko kavo

Izvor pločevinke kave je iz območij, kjer je bil včasih pragozd.

Uwe in Uschi Winter, Hamburg (Nemčija), uporabljata agrogorivo za svoj avto

Agrogoriva pridobivajo iz palmovega olja; palme rastejo na površini, kjer je včasih bil pragozd.

Ishikato Natushi, Kjóto (Japonska), ima neozdravljivo bolezen – raka, za katerega še niso iznašli zdravila

Čaka na iznajdbo zdravila, ki bo narejeno iz rastlin iz pragozdov.

Jiří Novák, Brno (Češka), vodi posel s čipsom, krekerji, praženimi lešniki in podobnim

Palmovo olje, ki ga uporabljajo za cvrtje in praženje, vpliva na izsekavanje gozdov.

Olivia Freitas, Pará (Brazilija), vdova, odkar je zaradi izsekavanja gozdov izgubila dom, živi v revni soseski Sao Paula

Je žrtev lesnih podjetij, ki so kriva, da je izgubila svoj dom.

Izak Ben Kannan, Tel Aviv (Izrael), v Braziliji nadzoruje, da klanje živine za prehrano poteka na predpisan način

Goveje meso prihaja od živali, ki jih gojijo na pašnikih, kjer so izsekali pragozdove.

Farish Ahmad Noor, Kuala Lumpur (Malezija), dela na plantaži palmovih nasadov, ki pridelujejo olje za izvoz; obdeluje tudi svojo zemljo, da lahko preživi

Plantaže palmovih nasadov so ustvarili z izsekavanjem pragozdov.

• Ko s to nalogo zaključijo, za trenutek zemljevid s samolepilnimi lističi potisnejo vstran; zemljevid naj bo odmaknjen, da lističi ne morejo odpasti, saj se bodo k njim vrnili malo kasneje, ko se bodo igrali kviz.


165

• Ko končajo s kartami z opisi različnih oseb, predvajajte kratek video; gre za dokumentarec Greenpeaca Ancient forest destruction. Porabite 3 minute.

• Po ogledu filma jim zastavite naslednja vprašanja: ------

Kakšen vtis je posnetek naredil na vas? Kaj so po vašem mnenju glavni vzroki za izsek gozdov? Kaj izsekavanje gozdov povzroči? Kaj vas je pri posnetku najbolj presenetilo? Kaj po vašem mnenju lahko sami storimo za dobro pragozdov? 5 minut.

• Še enkrat se razdelijo v pare; vsak par dobi komplet delovnih listov (delovni list 1, 2, 3 in Priloga 4); pojasnite,

da si boste sedaj ogledali video poročilo (najdete ga na DVD-ju v brošuri); če nimate možnosti predvajati filma, lahko poročilo preberete, pri tem pa jih opozorite, naj zelo pozorno poslušajo, saj informacije iz poročila potrebujejo pri delu z delovnimi listi. Film je v angleščini, transkripcija pa v slovenščini. Izberite ustrezen format glede na jezikovno znanje skupine, s katero delate.

• Povejte jim, da si boste poročilo ogledali v presledkih; učenci pripravijo delovni list 1 in pozorno preberejo navodila; v presledkih predvajajte ali po delih preberite poročilo. Opozorite jih, da pozorno poslušajo, da bodo lahko ujeli informacijo, ki jo morajo zapisati v delovni list; lahko tudi določijo osebo, ki si bo zapisovala pomembne informacije ali izpolnjevala delovni list (poskrbite za tišino med poslušanjem poročila).

Poročilo – 1. del

• Med poslušanjem 1. dela poročila izpolnijo delovni list 1 (1 minuta). • Nato nadaljujte z naslednjim delom poročila. Glede na potratno izsekavanje pragozdov izgubljamo najboljše naravne zaklade na Zemlji, še preden njihovo dejansko vrednost sploh spoznamo. Trenutno smo priča največjemu izginevanju vrst od časa izumrtja dinozavrov pred 65 milijoni let. Rezultati kažejo, da letno izgine 9000 živalskih in rastlinskih vrst in večina teh prebiva v pragozdovih. To ne zadeva samo določenih vrst insektov in drugih živali, ampak tudi rastline, ki jih danes uporabljajo v proizvodnji polovice vseh farmacevtskih izdelkov. Če bi odkrili zdravilo za raka ali aids, bi bilo to gotovo iz pragozdnih rastlin. Uničevanje bogatih predelov povzroča škodo tudi staroselski populaciji prebivalcev v pragozdu. Amazonska regija je zaradi 500-letnega napadanja, izkoriščanja in bolezni izgubila večino svojih staroselskih prebivalcev. Trenutno tu živi le še okoli 500 tisoč staroselskih prebivalcev, ki pripadajo približno 500 ljudstvom. Ali je sploh možno, da imamo ljudje, ki živimo tisoče kilometrov stran od pragozda, kakršen koli vpliv na takšno uničevanje? Ukrepamo lahko takoj in naredimo lahko precej! Kot potrošniki lahko prispevamo k zmanjšanju izsekavanja pragozdov, tako da pomislimo, za katere od izdelkov, ki jih uporabljamo, je bilo potrebno izkrčiti gozdno površino. Vzemimo kot primer navaden čips. Za njegovo cvrtje uporabljajo palmovo olje, ki je eden glavnih krivcev za izsekavanje gozdov. Palmovo olje uporabljajo tudi v proizvodnji množice drugih izdelkov: v kozmetiki, hrani ali kot agrogorivo. Drugi takšen primer je soja. Trenutno 90 % soje, ki jo gojijo na plantažah, kjer je včasih bil pragozd, uporabljajo za živalsko krmo. Živino v Evropi krmijo s pridelkom, ki raste na območju, ki je 7-krat večje kot celotna kmetijska površina Evrope. Če bi vsak človek na tem planetu zaužil toliko mesa kot ga povprečni Evropejec, bi potrebovali kmetijskih površin v velikosti 4 Zemelj. Drugih 10 % soje se v prehrani uporablja kot emulgator (sojin lecitin) ali v drugih prehrambnih dodatkih.

• Po poslušanju 2. dela poročila, izpolnijo delovni list 2 (2 minuti). • Ko zaključijo, naj poslušajo še zadnji del poročila.

spoznavanje pomena / 20 min.

Nakupovanje v nakupovalnih centrih med vikendi je postala najbolj običajna stvar. Na naše odločitve o nakupu vplivajo tako ljudje okoli nas kot tudi dogajanja drugod po svetu. Ali kdaj pomislite, da je potrošništvo povezano z izsekavanjem gozdov v oddaljenih delih sveta in v kolikšni meri smo za to izsekavanje odgovorni sami? Na začetku 20. stoletja je tropski pragozd pokrival območje okoli 16 milijonov km2, medtem ko danes pokriva manj kot polovico tega. Vsaki 2 sekundi izgine območje pragozda v velikosti nogometnega igrišča. Kaj so glavni razlogi za uničevanje bogatih ekosistemov? V porečju Amazonke je 70 % posekanih gozdov povezanih s pridobivanjem prostora za pašnike za govedo; 25 % doslej posekanih območij je namenjenih tako velikim kot malim kmetom. Čeprav izsekavanje za potrebe lesne industrije vpliva na samo 3-odstotno izgubo gozdne površine, je kar 75 % celotne sečnje nezakonite. Na izginjanje gozdov močno vplivata tudi rudarjenje in gradnja vodnih zbiralnikov za energijske vire (hidroelektrarne).


166 Kot smo že povedali, je v porečju Amazonke 70 % pragozda posekanega zaradi pridobivanja površin za pašnike za živinorejo. Morda mislite, da se vas to ne tiče. Delež govejega mesa iz Južne Amerike je v naših trgovinah resda majhen, vendar pa pozabljamo, da obstajajo tudi drugi živalski izdelki. Odkod recimo prihaja usnje za vaše tekaške čevlje? Podjetje Nike je pred kratkim sporočilo, da za svoje tekaške copate ne bodo več uporabljali usnja živali, ki se pasejo na pašnikih s porečja Amazonke. A od kod ga pridobivajo sedaj? Poleg usnja so tu še pohištvo, talne podloge in druge uporabne stvari, narejene iz tropskega drevja, kot je mahagonij, tik in druga dragocena drevesa, ki jih sekajo v tropskem gozdu. Gre za velik posel, ki prinaša veliko dobička, na žalost pa večina dobička od njihove prodaje ne gre v države, od koder les izvira, ampak se steka transnacionalnim podjetjem in njihovim lastnikom v tujini. Na jugu Brazilije na ozemlju posekanega pragozda sedaj gojijo evkaliptus. Celulozo evkaliptusa v vedno večjih količinah izvažajo v Evropo in ZDA, kjer jo uporabljajo za papirnate robčke, prtičke in podobno. Pulpo, ki predstavlja odpadek po izseku prvotnega pragozda, dodajajo na primer v fotografski papir. Drugi krivec izsekavanja pragozdov pa je aluminij. Aluminij uporabljamo v vsakdanjem življenju, predvsem ga najdemo v pločevinkah za pijačo. Najdemo ga v avtomobilih in v stvareh, ki jih uporabljamo vsak dan. Glavni vir za pridobivanje aluminija je boksit, ki vsebuje 3–5 % aluminija. Boksit povečini pridobivajo na predelih izsekanih tropskih pragozdov. Pomembna so tudi agrogoriva, ki predstavljajo alternativni tip goriva, ki ga pridobivamo s predelavo sladkornega trsa in palmovega olja. Ker se cena fosilnih goriv zvišuje, strokovnjaki opozarjajo, da se bo to poznalo tudi pri večjem povpraševanju po agrogorivu. Če si natančneje ogledamo proizvodnjo ostalih izdelkov, bomo našli še več povezav. Ocenjujejo, da bo zadnji del pragozda izginil v manj kot 40 letih. Če ne bomo hitro in učinkovito ukrepali, da bi ustavili izsekavanje življenjsko pomembnih ekosistemov, bodo posledice katastrofalne.

• Po 3. delu izpolnijo delovni list 3 (3 minute). • Ko končajo z zadnjim delovnim listom, se delovnim listom posvetite v obratnem vrstnem redu, torej da začnete spoznavanje pomena / 20 min.

z delovnim listom 3. Svoje odgovore učenci predstavijo pred celim razredu, nato pa jim vi predstavite možne odgovore (5 minut).

• Sledijo možni odgovori k nalogam vseh delovnih listov, ki vam lahko pomagajo pri razmišljanju in razumevanju teme te ure.

• Poudarite, da so ugotovitve samo predvidevanja in da rezultati služijo kot ocena, ali so v pomoč pri argumentiranju raznolikosti odgovorov; ni samo enega pravilnega odgovora

Papirnati robčki Kleenex

0–1

Za njihovo proizvodnjo uporabljajo pulpo, ki jo pridobijo na nasadih evkaliptusa, ki raste na površini, pridobljeni s izsekavanjem pragozdov.

Čokolada Milka

1

Čeprav je majhen odstotek sojinih izdelkov, ki prihaja iz izsekanih območij, ima čokolada majhno vsebnost emulgatorja – sojinega lecitina.

Pločevinka pijače 7 UP

2

Pločevinka je narejena iz aluminija, ki ga pridobivajo iz boksita, rude iz tropskega gozda. Izsekavanje površin za pridobivanje prostora za pridelavo boksita in gradnja tovarn za proizvodnjo aluminija neposredno v pragozdove vodita do pretirane sečnje.

Vrtno pohištvo iz tropskega lesa

2

Kljub različnim prednostim, ki jih ima tropski les, je vsekakor boljše izbrati lokalni les.

2

Uporaba palmovega olja ali etanola, ki ga pridobivajo iz sladkornega trsa, ne zmanjšuje izpusta CO2. Zaradi izsekavanja pragozdov se izpusti CO2 dodatno večajo. Povpraševanje po agrogorivu pa povzroča porast cen prehrambnih izdelkov.

1–2

Poleg drugih snovi vsebuje tudi palmovo olje, ki ga pridobivajo na plantažah palmovih nasadov na površinah posekanih gozdov. Nasadi palm so trenutno eden glavnih krivcev za posek gozdov.

0

Podjetje Nike je pred kratkim sporočilo, da v svoji proizvodnji ne bo uporabljalo usnja, ki izvira od živali, ki se pase na pašnikih, ki so bili ustvarjeni z izsekavanjem površin v amazonskem območju.

1–2

Živino, gojeno za govedino, najverjetneje krmijo s sojo, ki je povzročila izsekavanje gozda.

0

Ne vsebuje palmovega olja (snovi, ki se po navadi uporablja v kozmetiki), ki ga pridobivamo iz palm, gojenih na nasadih, nastalih s sečnjo gozda.

Agrogorivo za prevozna sredstva

Kozmetika Dove Usnjeni tekaški čevlji Nike Goveje meso Šampon, ki ne vsebuje olja


167 DELOVNI LIST 2 Rešitev: izsekavanje, ki ga povzročajo kradljivci, za katere ne vemo, kdo so." "Eden od vzrokov za katastrofe je izsekavanje Hadi Supeno 1.

D

E

4.

V

P

O

T

P

A

L

M

O

V

O

V

R

V

I

L

D

A

G

O

D

R

A

S

I

T

A

R

O

P

E

J

E

C

K

R

M

O

P

R

A

G

O

Z

L

O

V

I

C

A

A

G

R

O

O

O R

10. 11.

A

Z

8. 9.

Z

K

6. P

O

O

5. 7.

N

B

2. 3.

I

O

O

Š

N

J

S

O

J

A

L

J

E

R

O

V

I

V

O

Trenutno smo priča največjemu izginevanju rastlinskih in živalskih vrst od časa izumrtja dinozavrov 65 milijonov let nazaj. 2. Pragozd predstavlja največjo svetovno lekarno, saj v biološkem bogastvu pragozda odkrijejo veliko naravzdravil. nih zdravil 3. Aluminj pridobivajo iz boksita boksita, ki je prav tako vzrok za krčenje pragozdov. 4. Če bi vsak posameznik na tem planetu zaužil toliko mesa kot povprečen Evropejec Evropejec, bi potrebovali kmetijsko površino v velikosti 4 Zemelj. krmo. 5. Za kaj uporabljajo 90 % soje, gojene na nasadih posekanih pragozdov? Za krmo 6. Od kod prihaja večina rastlin, iz katerih je izdelana polovica farmacevtskih zdravil, ki jih dnevno uporabljamo? Iz pragozda pragozda. 7. Približno polovica vseh izdelkov v trgovini vsebuje palmovo olje. 8. Kako imenujemo alternativni vir energije, ki ga uporabljajo za pogon avtomobilov? Pridobivamo ga iz sladAgrogorivo. kornega trsa ali palmovega olja in tako je tudi odgovoren za posek pragozdov? Agrogorivo 9. Kaj moramo zmanjšati, če želimo upočasniti krčenje pragozdov? Potrošnjo Potrošnjo. 10. Kateri pomemben pridelek (poleg palmovega olja) prav tako predstavlja razlog za masovni posek pragozdov? Soja Soja. 11. Kateri proizvod, ki raste na posekanih površinah pragozda, uporabljamo pri proizvodnji čipsa? Palmovo olje. olje DELOVNI LIST 1 V prazne prostore vstavite številke ali besede: polo-Na začetku 20 st. je tropski pragozd pokrival področje okoli približno 16 milijonov km2, danes pa celo manj kot polo vico tega. Ocenjujejo, da vsaki 2 sekundi posekajo površino tropskega pragozda v velikosti nogometnega igrišča. igrišča V amazonskih tropskih pragozdovih v Braziliji je 75 % celotne sečnje nezakonite. Vpišite v graf razloge za izsek pragozdov v porečju Amazonke (na odstotek). 70 % pašnikov za vzrejo živine 25 % velikih in malih kmetov 2 % pridobivanje mineralnih snovi, izdelava nasipov 3 % podiranje dreves

spoznavanje pomena / 20 min.

1.


168

• Vrnite se h kvizu: učenci povejo svoje odgovore; nato pa postopoma obravnavajte odgovore, ki so pravilni po mnenjih strokovnjakov:

-- 1c 2a 3c 4d 5b 6b 7a 8a 9b 10c 11b 12a 13b 14c.

• Vrnite se k zemljevidom s samolepilnimi lističi in kartami, ki predstavljajo prototip določenih posameznikov. Ali bi želeli kaj spremeniti, zdaj ko poznate vse informacije? Še enkrat ponovite naslednje:

-- če mislijo, da imajo njihove osebe kakršen koli vpliv na posek pragozdov, na državo zalepijo roza listič z imenom; -- če mislijo, da oseba nima vpliva na posek gozdov, zalepijo zelen listič z imenom.

r azmislek / 10 min.

• Ko zaključijo, jih vprašajte, kako po njihovem mnenju osebe, ki so predstavljene na kartah in locirane na zemlje-

vidu, lahko prispevajo k zmanjšanju ali mogoče celo ustavijo posek pragozdov. Vprašajte tudi, kaj lahko učenci storijo kot potrošniki sami.

• Tukaj je nekaj primerov, če se učencem ustavi in ne vedo, kako nadaljevati: Najosnovnejše in najpomembnejše je, da vedno preberemo, kaj izdelek vsebuje in iz česa je narejen. Prizadevajmo si zmanjšati potrošnjo izdelkov, ki izvirajo iz pragozdov, ali povsem prenehajmo kupovati takšne izdelke. Zmanjšajmo uživanje mesa, kupujmo ekološko meso ali kupujmo meso od živali, ki so vzrejene na malih kmetijah z drugo živalsko krmo kot sojo. Izogibamo se kupovanju trgovskih izdelkov iz 100-odstotne celuloze, ki prihaja iz posekanega gozda. Druga možnost je, da kupujemo izdelke, ki so narejeni iz tropskega lesa z oznako FSC, ki potrošnikom zagotavlja, da kupec z nakupom ne podpira nezakonitega poseka in okolju škodljivih procesov ter slabih ekoloških in družbenih pogojev (poskrbite, da učenci poznajo oznako FSC, saj v nasprotnem ne morete razviti diskusije). Če nimate časa, da se temi posvetite podrobno, se osredotočite zgolj na lokalno gojena drevesa, ki so v srednji Evropi.) Danes potrošniki bolj poznajo izdelke pravične trgovine, ki zagotavljajo, da pridelki niso bili pridelani na posekanih površinah pragozdov, temveč na okolju prijazen način. Poleg tega ti proizvodi zagotavljajo, da njihova proizvodnja pridelovalcem in njihovim otrokom omogoča dobre delovne pogoje in socialne razmere. V okviru pravične trgovine je možno kupiti kavo, kakav v prahu, čokolado, čaj, začimbe, umetniške izdelke, v manjši meri pa tudi suho sadje, obleke itd. Udeleženci lahko pomagajo tudi tako, da izobražujejo druge. Lahko pripravijo predavanja, ki jim sledi debata, ali druge podobne aktivnosti na svojih šolah, univerzah, lahko pa se pridružijo kampanji za ohranitev pragozdov (največkrat na to opozarja Greenpeace).

Kotiček za informacije Tropski pragozd pokriva približno 2 % zemeljske površine in je življenjski prostor polovice vseh živalskih in rastlinskih vrst. Tropski pragozd je najbogatejši tip gozda v smislu biološke raznolikosti. En hektar predstavlja življenjski prostor za 40–90 tipov dreves, medtem ko je eno samo drevo bivališče za več kot 40 vrst mravelj. Največji pragozdovi so v Braziliji, Demokratični republiki Kongo, Indoneziji, Peruju in Kolumbiji. Vsak gozd je ključnega pomena za uravnavo vodnega obtoka in podnebnih pogojev. Pragozdovi ne oskrbujejo Zemlje s kisikom neposredno, vendar pa absorbirajo veliko CO2, ki prispeva k ohranjanju podnebne stabilnosti. Zaradi izsekavanja pragozdov se sprošča CO2, kar bistveno vpliva na slabšanje učinka tople grede. T. i. obtok majhnih vod zunaj pragozda je odgovoren za veliko koncentracijo vodnih hlapov. Zelo verjetno izsekavanje v teh področjih vpliva na pogostost ekstremnih poplav tako v bolj oddaljenih državah kot tudi v Evropi. Prst v pragozdovih je zelo nerodovitna, ker se hranilne snovi vežejo z hitro rastočo življenjsko biomaso. V preostankih pragozdov še vedno živijo številna ljudstva, ki so življenjsko odvisna od pragozdov, saj jim že tisočletja predstavljajo domače življenjsko okolje. Te staroselske skupine pragozd pogosto dojemajo kot svojo Mater, ki je nihče ne more posedovati ali prodati. Izsekavanje gozdov V zadnjih 300 letih smo posekali dovolj dreves, da bi z njimi pokrili polovico celotnega področja pragozdov. Na začetku 20. stoletja je tropski pragozd pokrival približno 16 milijonov km2, medtem ko se je danes področje pragozdov zmanjšalo na manj kot polovico te velikosti (približno 7 milijonov km2). Vsaki 2 sekundi izgine del pragozda v velikosti nogometnega igrišča. Če se bo izsekavanje nadaljevalo s trenutno hitrostjo, pragozdovi zunaj označenih rezervatov ne bodo preživeli do druge polovice 21. stoletja.


169 Odgovornost potrošnikov: Kako lahko izboljšamo naš odnos do pragozdov Kava, čokolada in banane – težave z mnogimi okusnimi živili, ki rastejo na področju tropskih pragozdov, se skrivajo v njihovih prenizkih nabavnih cenah. Ker prosti trg sili proizvajalce k zniževanju cen, ki najbolj prizadene ravno revne kmete iz gospodarsko neprivilegiranih držav. Številni pridelovalci kave (in drugih dobrin) se težko preživljajo s svojim pridelkom. Nezmožnost preživetja na svoji zemlji vpliva na razširjenost otroškega dela, selitev v revne četrti, gojenje mamil namesto pridelkov ter na krčenje pragozda in širjenje nasadov zaradi boljšega zaslužka. Aluminij – Evropa nima pomembnejših nahajališč boksita, ki je surovina za pridobivanje aluminija. Te rude najdemo predvsem v ekvatorialnih področjih. Med najbolj pomembne dobaviteljice boksita sodita Brazilija in Jamajka, kjer je pridobivanje boksita krivo za uničenje številnih področij tropskih pragozdov in povzroča nepopravljivo škodo ter pregon več kot 20.000 staroselcev, ki so izgubili vse: svoj dom, možnosti za preživetje in reko, ki je bila bistvenega pomena za njihov obstanek. Hidroelektrarne – eden od razlogov za gradnjo hidroelektrarn je zagotavljanje vodnih namakalnih virov (samo velika podjetja imajo finančna sredstva za izkoriščanje teh virov, saj lahko samo oni investirajo v tako kompleksne in drage tehnologije). Drugi razlog za gradnjo velikih hidroelektrarn je zagotoviti zadostno dobavo energije za industrijo. Na primer, podjetje Alcoa, svetovni velikan v proizvodnji aluminija, si je močno prizadevalo za realizacijo projekta v hidroelektrarni Belo Monte v Braziliji, ker je to območje bogato z nahajališči boksita. Aluminij je za jeklom najpogosteje uporabljana kovina. Iskan je zaradi svoje lahkosti in odpornosti na korozijo. Poraba aluminija se ves čas povečuje. Uporablja se v avtomobilski proizvodnji, ladjedelništvu in letalstvu kot tudi v gradbeništvu. Za izdelavo avtomobila potrebujemo okoli 130 kg aluminija, kar proizvede tudi do 6500 kg odpadkov. Pri razgradnji boksita v aluminij se v zrak sproščajo plini, kot je fluor, ki onesnažujejo okolje. Proizvodnja aluminija zahteva veliko energije. Že leta 1990 je bila poraba energije vodilnih svetovnih podjetij za pridobivanje aluminija višja od energijske porabe vseh afriških držav skupaj. Lokalno prebivalstvo od vseh teh velikanskih projektov nima praktično ničesar. Takšen primer je tudi hidroelektrarna Belo Monte v Braziliji: od 11.182 mW proizvedena energije se samo 1,00 mW porabi za potrebe podeželja. Način življenja staroselcev je tako iz kulturnih kot povsem praktičnih razlogov tesno povezan z določenim območjem, na katerem so stoletja živeli. Na primer, ljudje iz ljudstva Enauene so odvisni od ribolova in sploh ne uživajo drugega mesa. Če je jez zgrajen na poti naravnega vodnega toka, rečne ribe v takšnem okolju izumrejo in to vodi do popolne spremembe v lokalni prehrambeni verigi. Ogromno območje stoječe vode ima velik vpliv na lokalno podnebje. Jezera za jezovi so poplavila življenjski prostor neštetih živali kot tudi sveta mesta staroselskih ljudstev, ki so živela na tem področju. Tudi aluminijaste pločevinke, ki jih vsak dan uporabljamo, izvirajo iz temeljev pragozda. Evropa, ki ima majhen delež nahajališč tega materiala, je od njega močno odvisna. V Sloveniji kljub temu recikliramo le majhen delež porabljenega aluminija. In to kljub temu da je aluminij idealen za recikliranje. Kot protiutež njegovi proizvodnji iz naravnih virov pa je recikliranje odpadkov iz aluminija energetsko precej manj potratno: prihrani 97 % energije. Soja – Nasadi soje so ena največjih groženj amazonskemu pragozdu. Velike večine tega pridelka ne uživajo na tem področju, ampak ga izvažajo v druge države, zlasti ZDA in Evropo. Kot nadomestek za meso pa je ne uživajo samo vegetarijanci. 90 % soje se uporablja za krmo živali za zakol, ki bo najverjetneje pristala na naših žarih in krožnikih. Vrtno pohištvo – Uvoz tropskega lesa v Slovenijo narašča. Najbolj pogosto ga lahko najdemo v trgovinah z vrtnim pohištvom. Več kot polovico dreves, uporabljenih za pohištvo, so nezakonito posekali in izvozili – države, od koder izvira ta les, tako ne izgubljajo zgolj svojega naravnega bogastva, ampak tudi zaslužek, ki jim pripada. Palmovo olje – če si podrobnje ogledate vrečko čipsa, ovitek margarine ali škatlo peciva, lahko ugotovite, da ti izdelki morda vsebujejo palmovo olje. Proizvajalci teh izdelkov so navdušeni nad palmovim oljem zaradi njegove kakovosti (npr. hrana se ne lepi na posodo) in nizke cene. Plantaže palmovih nasadov pa predstavljajo


170 veliko grožnjo nasadom pragozdov v jugovzhodni Aziji. Uvoz palmovega olja v Slovenijo narašča. Največ ga uporabljajo v kozmetiki, v prihodnosti pa morda v obliki agrogoriva. Za veliko število gospodarsko neprivilegiranih držav pragozd predstavlja vir upanja in način, kako se rešiti iz dolgoročne revščine, še posebej odkar je njihovo upanje spodbudilo povpraševanje bogatih dežel. Indonezija je za Malezijo v svetovnem merilu druga največja proizvajalka palmovega olja. Nasadi palm so eden glavnih krivcev za izsekavanje pragozdov. Družbena odgovornost V porečju Amazonke se ljudje s pomočjo nevladnih organizacij zelo organizirano bojujejo proti uničevanju okolja, kar zadeva zlasti staroselsko prebivalstvo. Uničenje pragozdov lahko upočasnimo z učinkovitimi zakoni, na primer naravovarstveno zaščito posameznih območij. Te pobude imajo pogosto mednarodno podporo in z malo raziskovanja (na spletu) se jim lahko pridružimo. Uporabo aluminija lahko v veliko primerih popolnoma izločimo ali pa njegovo potrošnjo učinkovito zmanjšamo vsaj z odgovornim recikliranjem. To bi znižalo očitno porabo energije, ki jo potrebujemo za proizvodnjo naravnih snovi. Palmovo olje, ki omogoča, da se hrana ne lepi in zažge, je mogoče za nas bolj zdravo, vendar pa gotovo ni bolj ugodno za številne ekosisteme in ljudi, ki živijo v jugovzhodni Aziji (najbolj zdrav čips je verjetno tisti, ki ga ne kupimo). Potrošniške možnosti Posameznik kot potrošnik lahko presenetljivo veliko stori za ohranjanje tropskih pragozdov, čeprav povezave niso vedno zelo očitne. Dejstvo, da ima izdelek, ki ga kupimo, povezavo z eno od tropskih regij, nas neposredno povezuje z izkoriščanje pragozdov. Ta odnos ali bolje rečeno vpliv na ta odnos lahko izboljšamo, če upoštevamo naslednje • Izbiramo lokalne kmetijske proizvode. V primeru pridelkov, ki ne rastejo pri nas, pa kupujemo izdelke pravične trgovine (kava, kakav, banane), njihovo porabo pa poskusimo zmanjšati. • Pri nakupu mesnih izdelkov izberemo meso, katerega izvor in krmo (brez soje) poznamo ali pa omejimo uživanje mesa. • Omejimo uporabo palmovega olja (tukaj se pojavi težava z dostopom do zadostnih informacij na nalepki izdelka); izogibamo se uporabi agrogoriv. • Zmanjšamo uporabo izdelkov iz mineralnih snovi, še najbolj tistih, ki so bili po vsej verjetnosti pridobljeni iz tropskih pragozdov, kot je na primer aluminij. To pomeni tudi, da uporabljamo embalažo, ki ne vsebuje aluminija, ali pa vsaj takšno, iz katere se aluminij izloči in ga lahko recikliramo (tetrapakov se praktično ne da reciklirati). • Ne kupujemo izdelkov iz lesa tropskih pragozdov. Če jih že moramo kupiti, pazimo, da nosijo oznako FSC. FSC – Forest Stewardship Council je neprofitna organizacija, ki potrošnikom zagotavlja, da z nakupom ne podpirajo nezakonitega sekanja in da ne uničujejo lokalne industrije. Izdelki z oznako FSC zagotavljajo, da so bili izdelani v okolju bolj prijaznih in družbeno odgovornejših razmerah. • Kupujemo izdelke pravične trgovine – ti izdelki potrošnikom zagotavljajo, da izdelki niso narejeni iz pridelkov, ki rastejo na nekdanjih površinah pragozdov in da njihovi pridelovalci dobijo pravično plačilo za svoje delo. To pomeni, da zaslužijo dovolj, da se s svojim delom lahko preživljajo, da ne izkoriščajo otroškega dela in da jim ni treba sekati gozdov zaradi širitve svojih kmetijskih površin. • V sistemu pravične trgovine je možno kupiti kavo in druge izdelke, ki niso gojeni na nasadih, ampak v sencah tropskih gozdov. Trenutno so izdelki pravične trgovine, ki so na voljo v Sloveniji: kava, čaj, sladkor, čokolada, banane, riž, kuskus, kvinoja, začimbe, v manjši meri pa še posušeno sadje, obleke itd. Večina izdelkov iz pravične trgovine ima tudi certifikat ekološke proizvodnje, kar pomeni brez uporabe pesticidov, umetnih gnojil ali drugih škodljivih preparatov. • Kupujemo izdelke, narejene iz lokalnega lesa, z oznako FSC. • Ne kupujemo papirnatih izdelkov, proizvedenih iz celuloze iz tropskega gozda. Viri: Mrázková, B.; Ruferová, Z; Chmelař, A. (2009): Komu chutná prales. Manuál z cyklu Svět v nákupním košíku. Brno 2009, NaZemi - Společnost pro Fair Trade., http://news.bbc.co.uk ; www.amazon-tribes.com ; www.mongabay. com ; www.wikipedia.org ; www.savetherainforest.org , www.greenpeace.org/international


171 Priloga 1 KVIZ Vprašanje 1 Koliko živalskih in rastlinskih vrst dnevno izumre v svetovnih pragozdovih? A: 1 B: 12 C: 35

Vprašanje 8 Kolikšen odstotek celotne površine rek na svetu predstavljajo amazonske reke? A: 20 % B: 2 % C: 10 %

Vprašanje 2 Pragozdovi so polni življenja; koliko različnih živalskih in rastlinskih vrst lahko najdemo na 1 km2 ? A: 1000 B: 2000 C: 3000

Vprašanje 9 V porečju Amazonke trenutno živi: A: okoli 5000 staroselskih skupin B: okoli 500 staroselskih skupin C: okoli 100 staroselskih skupin

Vprašanje 3 Pragozdovi obstajajo že leta, nekateri so stari kot: A: kosti praljudi B: rimski vojaki C: dinozavri Vprašanje 4 Rastline iz pragozda so pomagale pozdraviti: A: levkemijo B: raka na pljučih C: astmo D: vse našteto Vprašanje 5 Kako visoko zrastejo drevesa v pragozdovih? A: 25 metrov B: 45 metrov C: 65 metrov Vprašanje 6 Kaj pomeni, da je določen izdelek izdelan po načelih sistema pravične trgovine? A: Proizvajalci izdelkov bodo za svoje delo dobili pravično plačilo. B: Pridelki niso bili proizvedeni na izkrčenih površinah pragozdov, to pomeni, da so pridelani na ekološko in družbenoodgovoren način, prilagojen okolju kot tudi proizvajalcem in njihovim družinam C: Ti izdelki imajo visoko kakovost in so hkrati cenejši od običajnih izdelkov, da si jih lahko privoščijo tudi revni ljudje. Vprašanje 7 Koliko površine je pokrival pragozd na začetku 20. stoletja in kako veliko je to območje dane? A: Na začetku 20. stoletja: 16 milijonov km2/danes 7 milijonov km2 B: Na začetku 20. stoletja: 16 milijonov km2/danes 21 milijonov km2 C: Na začetku 20. stoletja: 5 milijonov km2/danes 3 milijone km2

Vprašanje 10 Krčenje pragozdov za pridobivanje plantaž nasadov je bilo prvotno zamišljeno za gojenje: A: kivija in avokada B: banan in pomaranč C: soje in palmovega olja Vprašanje 11 Kaj je eden glavnih razlogov za množičen izsek svetovnih pragozdov? A: staroselska populacija potrebuje za svoje preživetje več obdelovalne zemlje B: prekomerna potrošnja gospodarsko privilegiranih držav C: prebivalstvo v državah, kjer so pragozdovi, prehitro narašča in ljudje nimajo prostora za življenje Vprašanje 12 Vsako leto se območje pragozdov se zmanjša v velikosti: A: Slovenije B: Londona C: 100 nogometnih igrišč Question 13 Svetovni pragozdovi so včasih pokrivali 14 % zemeljske površine, trenutno pokrivajo: A: 6 % B: 2 % C: 10 %


172 Priloga 2 KARTE, KI PREDSTAVLJAJO RAZLIČNE POSAMEZNIKE

Suparman Alatas, Vzhodna Java, Indonezija Vse življenje je živel globoko v pragozdu: je pripadnik staroselske populacije. Lahko se zgodi, da se bo moral kmalu izseliti, saj območje, ki tradicionalno pripada njegovi skupnosti, zaradi jeza poplavlja. Kikki Mansa, Slonokoščena obala Ima majhno kmetijo, kjer sadi kakavovec. Nabavna cena kakava je zelo nizka, zato morajo doma trdo delati, naslednje leto pa bodo morali posekati del pragozda, da bodo pridobili še več površin za sajenje kakavovca. Francesco di Reggio, Palermo Upokojenec, ki se je odločil preživeti svoj pokoj na podeželju. Na svojem vrtu za prijatelje pogosto prireja piknike z mesom na žaru. Mirko Klopčič, Ljubljana Pesnik, ki se pogosto s sendvičem in pločevinko piva sprehaja ob Ljubljanici. Mikhail Petrovic Valinski, Irkutsk Vegan, ki zavrača vse, kar povzroča mučenje živali. Zelo je vesel, da vedno več ruskih trgovin ponuja alternativno hrano: umetno sojino meso, sojin jogurt in sojino maščobo. Lenka Nemečková, Bratislava Je upokojenka; o njej nimamo veliko podatkov, vemo samo to, da so ji za božič vnuki podarili ponev za cvrtje in da v tem trenutku razmišlja, kje naj kupi dobro olje za cvrtje. Miguel Servía, Sevilja Ravnokar je kupil vrtno pohištvo za svojo počitniško hiško, kjer zelo rad preživlja svoj prosti čas. Izbral je pohišvo iz tropskega lesa, ki ne kaže letnih rež, izgleda zelo lepo, poleg tega pa mu tudi ne bo treba skrbeti za njegovo površino.. Charlotte Diehl, Toronto Je lastnica slaščicarne v centru mesta. Najbolj priljubljena pri strankah je njena čokoladna torta. Mauricio Freitas, Mato Grosso Bivši ribič. Potem je dobil službo gradbenika na hidroelektrarni, ki tovarno za predelavo boksita oskrbuje z energijo. Z ribištvom se ni mogel več preživljati, saj je jez, ki so ga zgradili na reki, v kateri je lovil ribe, povzročil izumrtje veliko rib. Bill S. Folding, Iowa City Deloholik, ki popije vsaj 6 skodelic kave dnevno. Je velik poznavalec kave, njegova najljubša pa je etiopska kava. Uwe and Uschi Winter, Hamburg Rada potujeta z avtom; odkar sta spoznala agrogoriva, bencina ne uporabljata več.


173 Ishikato Natushi, Kjoto Ima neozdravljivega raka. Zdravniki pravijo, da ne sme izgubiti upanja, saj intenziveno iščejo novo zdravilo za njeno bolezen. Ján Straka, Zvolen Je lastnik srednje velikega podjetja za pridelavo hrane. Izdeluje čips, prigrizke, pražene lešnike itd. Olivia Freitas, Pará Vdova. Težko se privaja na življenje v revni četrti v bližini Sao Paula, kamor se je morala preseliti, potem ko so pragozd okoli njenega doma posekali in je izgubila svoj dom. Izak Ben Kannan, Tel Aviv Trenutno je na poslovni poti v Braziliji, kjer skrbi za to, da klanje živine za izvoz v Izrael poteka zakonito. Farish Ahmad Noor, Kuala Lumpur Dela na plantaži palmovih nasadov, namenjenih za izvoz. Ima tudi majhno polje, kjer goji prehrambene izdelke za lastno porabo.


V prazne prostore vstavite številke ali besede. Na začetku 20 st. je tropski pragozd pokrival področje okoli približno 16 km2, danes pa celo manj kot ……………………….. tega. Ocenjujejo, da vsaki 2 sekundi posekajo površino tropskega pragozda v velikosti……………..............................…. . V amazonskih tropskih pragozdovih v Braziliji je …………. % celotne sečnje nezakonite.

Vpišite v graf razloge za izsekavanje pragozdov v porečju Amazonke glede na odstotek).

V prazne prostore vstavite številke ali besede.

Na začetku 20 st. je tropski pragozd pokrival področje okoli približno 16 km2, danes pa celo manj kot ……………………….. tega.

Ocenjujejo, da vsaki 2 sekundi posekajo površino tropskega pragozda v velikosti……………..............................…. .

V amazonskih tropskih pragozdovih v Braziliji je …………. % celotne sečnje nezakonite.

Vpišite v graf razloge za izsekavanje pragozdov v porečju Amazonke glede na odstotek).

174 Priloga 3a


175 Priloga 3b 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. Trenutno smo priča največjemu izginjanju rastlinskih in živalskih vrst od časa izumrtja .......... 65 milijonov let nazaj. 2. Pragozd predstavlja največjo svetovno lekarno, saj v biološkem bogastvu pragozda odkrijejo veliko narav........... nih .......... 3. Aluminj pridobivajo iz .......... .........., ki je prav tako vzrok za krčenje pragozdov. 4. Če bi vsak posameznik na tem planetu zaužil toliko mesa kot povprečen .......... .........., bi potrebovali kmetijsko površino v velikosti 4 Zemelj. 5. Za kaj uporabljajo 90 % soje, gojene na nasadih posekanih pragozdov? Za .......... ........... 6. Od kod prihaja večina rastlin, iz katerih je izdelana polovica farmacevtskih zdravil, ki jih dnevno uporablja........... mo? Iz .......... 7. Približno .......... vseh izdelkov v trgovini vsebuje palmovo olje. 8. Kako imenujemo alternativni vir energije, ki ga uporabljajo za pogon avtomobilov? Pridobivamo ga iz sladkornega trsa ali palmovega olja in tako je tudi odgovoren za posek pragozdov? .......... ........... ........... 9. Kaj moramo zmanjšati, če želimo upočasniti krčenje pragozdov? .......... 10. Kateri pomemben pridelek (poleg palmovega olja) prav tako predstavlja razlog za masovni posek pragozdov? .......... ........... 11. Kateri proizvod, ki raste na posekanih površinah pragozda, uporabljamo pri proizvodnji čipsa? .......... ........... .......... 1.


176 Priloga 3c Tabela predstavlja različne izdelke, ki so v naših trgovinah lahko dostopni. Ali menite, da ima proizvodnja katerega od teh izdelkov kakršno koli povezavo z izsekavanjem tropskih pragozdov? Ali obstajajo kakšne druge alternative za te izdelke, ki ne bi imele vpliva na krčenje pragozdov? Prva vrsta predstavlja različne izdelke. Vaša naloga je, da izdelek ocenite na lestvici od 0–2. Oceno, ki glede na stopnjo vpliva za izsekavanje pragozdov, zapišite v drugo vrsto. V tretji vrsti pa na kratko zapišite razloge, zakaj ste se tako odločili. Lestvica: 0 = pomeni, da izdelek nima vpliva na krčenje pragozdov 1 = pomeni, da ima proizvodnja izdelka (ali njegovih delov) nekaj vpliva na krčenje pragozdov 2 = pomeni, da je proizvodnja izdelka (ali njegovih delov) v veliki meri odgovorna za krčenje pragozdov Tabela: Vpliv na izsekavanje pragozdov Vsebuje palmovo olje, ki je eden glavnih vzrokov za izsekavanje pragozdov. Čips

2

Navadna kava

1

Čokolada iz pravične trgovine

Robčki Kleenex

Tablica čokolade

Pločevinka pijače 7UP

Vrtno pohištvo z oznako FSC Avtomobili in agro gorivo

Kozmetika Dove

Usnjeni tekaški čevlji Nike

Govedina

Šampon, ki ne vsebuje palmovega olja

0

Kava, katere nabavna cena je na mednarodnih trgih podcenjena, sili pridelovalce kave v širjenje svojih polj na račun pragozdov. Eno od pomembnih načel pravične trgovine je, da proizvajalci ne širijo svojih polj na račun pragozdov. Cena, ki jo dobijo za svojo kavo, zadostuje, da se lahko preživljajo s svojo obstoječo obdelovalno površino.


177

voda in svetovna trgovina Cilji:

- Vizualna  predstavitev koncepta virtualne vode, pa tudi naše porabe vode, ki izvira iz drugih držav. - Analiza dinamike svetovne trgovine.

Povezave z učnim načrtom: geografija, sociologija, državljanska in domovinska vzgoja ter etika Starost: 14+ Trajanje:

45 minut

Število učencev:

15-30

Učni pripomočki:

- niti ali vrvi – vsaka od njih vezana v obroč, ki je dovolj velik, da v njem stoji ena oseba (ena za vsakega učenca) - živahna glasba - zemljevidi s spletne strani www.worldmapper.org (Priloge 1–3)

• Učence razdelite v dve enaki skupini. Prvi skupini povejte, naj v razredu poiščejo čim več predmetov, ki so izde-

lani v Evropi in iz lokalnih surovin. Naloga druge skupine pa je, da najde vse tiste stvari v razredu, ki so bodisi iz surovin iz drugih delov sveta bodisi proizvedene v drugih delih sveta. Predmete lahko premaknejo na zato označeno mesto ali pa jih samo popišejo in si zapomnijo, kje so, da jih lahko pokažejo. Spomnite jih, da morajo upoštevati ne le kraj izdelave, temveč tudi izvor materialov.

• Ko najdejo predmete, jih vprašajte:

-- Kako ste izvedeli, kje je bil določen predmet izdelan, in kako ste vedeli, ali je bil pri njegovi izdelavi uporabljen material iz Evrope ali iz drugega dela sveta? Katerih stvari je več – tistih iz Evrope ali iz drugih delov sveta? Kaj bi lahko bile slabosti visokega deleža uvoznih izdelkov (za nas, za države iz katerih izdelke uvažamo, za okolje ...)? -- Kakšne so prednosti uvoza izdelkov (za nas, za države izvoznice, za okolje ...)? -- V proizvodnji katerih predmetov, ki ste jih obravnavali, se uporablja voda?

UVODNA MOTIVACIJA / 5 min.

Postopek

• Učencem povejte, da se voda uporablja v proizvodnem postopku vseh izdelkov. Nujna je za neposredno go-

spodinjsko uporabo, vendar se izdatno uporablja tudi v industriji, kmetijstvu, storitvah itd. Učencem razložite koncept »virtualne vode« (definicijo lahko najdete v kotičku za informacije).

• Položite vse niti oz. vrvi, ki ste jih prej pripravili na tla. Učencem razložite, da te niti predstavljajo vso vodo na • Učence razdelite v dve skupini v razmerju približno 80 : 20 %. Pojasnite jim, da ste jih razdelili po dejanskem svetovnem razmerju: 20 % najbogatejšega svetovnega prebivalstva porabi 86 % vseh proizvedenih dobrin. To pomeni, da manjša skupina predstavlja potrošnike, ki praviloma prihajajo iz gospodarsko privilegiranih držav (EU, ZDA, Japonska …). Večji skupini povejte, da predstavlja pridelovalce in proizvajalce, ki prihajajo večinoma iz drugih delov sveta.

• Nato skupinama naročite, na se postavita ena nasproti druge – tako da stojita na nasprotnih straneh razreda.

Pojasnite jim, da razdalja med njimi predstavlja fizično razdaljo med kontinenti. Vsak učenec ima na začetku igre obroč iz vrvi. Dajte vsem navodilo, da položijo svoje obroče na tla, tako da z njimi tvorijo krog. Nato jim naročite, naj stopijo v svoje obroče.

SPOZNAVANJE POMENA/ 5-10 min.

svetu. Vsak učenec naj vzame en obroč.


178

• Učencem zdaj povejte, da boste predvajali glasbo. Medtem ko bo glasba igrala, naj se učenci svobodno premi-

kajo/plešejo v prostoru svoje skupine (v svoji polovici razreda, kot bi obstajala namišljena meja). Pojasnite jim, da se morajo, ko se glasba ustavi, hitro postaviti v enega od obročev z obema stopaloma, in to s celimi stopali, od palcev do pet. To pomeni, da morajo vsi skušati 'preživeti', preživijo pa lahko le, če najdejo prostor v obroču (oz. imajo vodo). Povejte jim, da se bo med igro število obročev postopoma spreminjalo. Razložite jim, da boste v določenem številu krogov poskusili razmisliti o uporabi vode v proizvodnji nekaterih izdelkov in o vplivu, ki ga ima proizvodnja na vodne vire držav proizvajalk. Opozorite učence, da ne morejo prekiniti igre ali se izključiti iz nje, preden jo vi zaključite. Vsak se mora potruditi za preživetje (najti obroč, v katerem bo stal). Vsaki temi namenite največ pet minut.

• Za začetek odigrajte en krog za vajo. Predvajajte glasbo in jo nekajkrat ustavite. Ko se prepričate, da vsi razumejo pravila, lahko začnete z igro.

Prvi krog

• Skupini iz privilegiranih držav, torej potrošnikom, postavite prvo vprašanje: -- Koliko mesa pojeste v enem tednu, mesecu, letu?

• Učencem v tej skupini naročite, naj izmenjajo mnenja. Nadaljujte s postavljanjem vprašanj, vendar naj tudi učenci iz druge skupine izrazijo svoje ocene. Po nekaj namigih jim zaupajte statistične podatke. -----

Kolikšna je povprečna svetovna poraba mesa na osebo? (30 kg letno) Kolikšna je povprečna poraba mesa na osebo v Indiji? (5 kg letno) Koliko mesa poje povprečni prebivalec Slovenije? (90 kg letno) Koliko mesa poje povprečni Američan ali Nizozemec? (120 kg letno)

SPOZNAVANJE POMENA/ 5-10 min.

• Potem obe skupini prosite, naj razmislijo, koliko vode se porabi pri proizvodnji mesa, da so zadovoljene zgoraj navedene potrebe privilegiranih držav.

-- Za kaj vse potrebujemo vodo pri živinoreji (za gojenje krme, pojenje živine, predelavo mesa)?

• Kasneje naj učenci razmislijo o možnih učinkih prekomerne porabe mesa na vodne vire v drugih delih sveta. V

razpravo lahko vključite informacije iz kotička za informacije in informacije na koncu strani posameznih tem na koncu tega poglavja.

• Ob koncu razprave naročite skupini 'potrošnikov', naj vzame dva obroča iz skupine proizvajalcev (niti oz. vrvi

predstavljajo vodo). Potrošniki porabijo veliko mesa in izdelki, ki jih kupujejo in trošijo, vsebujejo 'vodo', zato tako rekoč jemljejo vodo drugim državam. To pomeni, da bodo potrošniki zdaj imeli več obročev, proizvajalci pa manj.

• Predvajajte glasbo. Učenci naj se prosto sprehajajo ali plešejo okoli obročev svoje skupine, v svojem delu razre-

da/igrišča. Čez nekaj časa ustavite glasbo in počakajte, da vsi najdejo način, da 'preživijo'. V situaciji, kjer imajo 'proizvajalci' manj vode (manj obročev), jih spodbudite, da poskusijo najti dovolj prostora v obstoječih obročih, tako da lahko vsi s celotnimi stopali stojijo v njih. Ponovno poudarite, da morajo vsi preživeti – nihče ne sme ostati brez vode. Na drugi strani imajo potrošniki več vode (obročev), kot jih potrebujejo. Zdaj je jasno, da je življenje proizvajalcev zaradi pretirane potrošnje vedno težje. Poudarite, da si skupini medsebojno ne smeta pomagati, med seboj si lahko pomagajo samo člani iste skupine.

Drugi krog

• Ko se vsi postavijo v svoje obroče, vprašajte skupino potrošnikov naslednje vprašanje: -- Koliko parov kavbojk/kratkih majic imate doma oz. kupite vsako leto?

• Učencem v tej skupini naročite, naj izmenjajo svoja mnenja. Nato se s celim razredom pogovorite o tem, kako se voda porablja pri gojenju bombaža in njegovi predelavi do končnega izdelka – oblačil.

• Nato cel razred vprašajte:

-- Kdo so glavni proizvajalci bombaža in oblačil?

• Po nekaj namigih lahko učencem pokažete zemljevide največjih uvoznikov in izvoznikov (www.worldmapper. org, Priloga 1). Več informacijo o gojenju bombaža se nahaja v kotičku za informacije.


179

izvoz oblačil

uvoz oblačil

Vir: SASI Group (Univerza v Sheffieldu) in Mark Newman (Univerza v Michiganu) www.worldmapper.org

• Nato naročite skupini potrošnikov, naj spet vzamejo dva obroča 'vode' od proizvajalcev. Opazujte odziv proizvajalcev, ko skupina potrošnikov pride 'po vodo'. Obe skupini lahko povprašate po njihovih občutkih.

• Nato spet predvajajte glasbo in spodbudite učence, naj se svobodno premikajo/plešejo po svojem prostoru. Čez nekaj časa ustavite glasbo in počakajte, da vsi najdejo svoj prostor oz. način preživetja. Za skupino proizvajalcev je to vedno težje, vendar jih spodbudite, da poiščejo ustvarjalne načine, kako vse stlačiti v obroče. Ponovno poudarite, da morajo vsi preživeti in da se morajo skupaj nekako znajti. Skupina potrošnikov ime še več obročev, ki jih ne potrebuje.

• Skupini si ne smeta medsebojno pomagati. Če se v skupinah dogaja kaj zanimivega, na primer, pojavijo se dolo-

čena čustva ali spori, je dobro, če te signale zaznate in učence opozorite nanje. Če se člani skupine proizvajalcev začnejo prepirati zaradi vode, jim povejte, da se v nekaterih delih sveta res pojavljajo spori zaradi vode, ponekod pa divjajo tudi prave vojne za vodo.

Tretji krog

• Ko vsi stopijo v obroče, postavite naslednje vprašanje, tokrat za skupino proizvajalcev:

-- Katere izdelke bi lahko uvažali iz držav potrošnic? -- Katere izdelke ali dobrine bi lahko privilegirane države izvozile v države v neprivilegirane?

• Učencem v skupini naročite, naj izmenjajo mnenja. • Učenci se bodo verjetno domislili različnih izdelkov, ostalim pa naročite, da se jim pridružijo s predlogi. • Če ne omenijo orožja – to je namreč izdelek, na katerega se boste osredotočili – jim povejte, da imate v mislih samo eno vrsto izdelka.

• Pokažite jim naslednji zemljevid kot namig (Priloga 2). • Povejte jim, da so to države, ki izvažajo ta izdelek:

Vir: SASI Group (Univerza v Sheffieldu) in Mark Newman (Univerza v Michiganu) www.worldmapper.org


180

• Nato učencem pokažite drugi zemljevid (Priloga 3) in jim povejte, da so na njem države, v katere se ta proizvod uvaža in uporablja:

Vir: SASI Group (Univerza v Sheffieldu) in Mark Newman (Univerza v Michiganu) www.worldmapper.org

• Učencem dajte še nekaj namigov. Če ne uspejo priti do odgovora, jim povejte, da gre za orožje. Pojasnite jim, da

države vlagajo ogromne količine denarja v vojaško industrijo in da tudi izvažajo te izdelke v druge države, kjer se odvija vrsta vojn in nemirov. Povejte jim tudi, da te slike prikazujejo tudi število žrtev vojnih spopadov (več informacij najdete v kotičku za informacije).

• Zdaj proizvajalcem naročite, naj vzamejo dva obroča 'vode' od potrošniške skupine. • Spet predvajajte glasbo in učenci naj se spet sprehajajo/plešejo v svojem delu razreda/igrišča. Čez nekaj časa spet ustavite glasbo in počakajte, da vsi najdejo svoj prostor v obročih.

Četrti krog

• Ko se vsi postavijo v obroče, zastavite skupini potrošnikov naslednje vprašanje: -- Kakšno darilo bi kupili nekomu za rojstni dan?

• Učenci naj znotraj skupine izmenjajo ideje (med odgovori so ponavadi cvetje, čokolada, nakit, elektronske naprave itd.).

• Pojasnite jim, da se boste v naslednjem delu aktivnosti osredotočili samo na cvetje. Z učenci iz obeh skupin se

pogovorite o tem, koliko vode se porabi pri gojenju cvetja. Povejte jim, da je cvetje v cvetličarnah v večini primerov gojeno v Keniji, Kolumbiji ali Ekvadorju (več informacij najdete v kotičku za informacije).

• Nato se osredotočite na čokolado in začnite razpravo o otroškem suženjstvu in nizkih odkupnih cenah kakava (več informacij najdete v kotičku za informacije).

• Zatem naj potrošniki skupini proizvajalcev ponovno vzamejo enega ali dva obroča. Spet predvajajte glasbo, in ko jo ustavite, naj vsi spet najdejo svoj prostor.

RAZMISLEK / 20 min.

• Učencem naročite, naj ostanejo, kjer so. Vprašajte jih, ali mislijo, da je možno ponovno uporabiti vodo, ki je bila

porabljena pri izdelavi določenega izdelka. Če je po vsej verjetnosti šlo za pitno vodo, jih vprašajte, ali menijo, da jo je možno ponovno uporabiti za oskrbo gospodinjstev. Po krajši razpravi jim povejte, da je takšna voda najverjetneje tako onesnažena, da je ljudje ne morejo uporabljati. Voda je omejena dobrina in onesnažene vode ne more nadomestiti nova. Vsa voda, ki jo imamo na voljo, je tukaj, in če jo onesnažimo, ni druge vode, ki bi jo lahko uporabljali.

• Zaradi tega simbolično vzemite vso 'vodo' (niti), ki so si jo skupine izmenjale med krogi (tj. skupno 8 obročev),

jo dajte na stran in jim razložite, da je bila voda, ki ste jo odstranili, med igro uporabljena za proizvodnjo in da je zdaj ne morejo več uporabljati.

• Zdaj učencem povejte, da se ne bodo več delili v dve skupini, temveč se bodo morali skupaj soočiti s pomanjkanjem vode na Zemlji. Najti morajo način, kako rešiti situacijo tako, da bodo vsi preživeli oz. našli svoj prostor


181

• Ponovno predvajajte glasbo, vendar tokrat odstranite en obroč, medtem ko glasba igra. Ko glasbo ustavite, počakajte, da vsi najdejo svoj prostor. Tako nadaljujte in v naslednjih krogih odstranjujte po en obroč, dokler na tleh ne ostane zgolj en obroč. Med igro učence spodbujajte, da na ustvarjalen način pridejo do rešitve problema, tako da vsi nadaljujejo z igro. Več obročev jim boste odvzeli, težje bodo našli prostor za obe stopali znotraj obroča. Spomnite jih, da je prepovedano sošolce izrivati iz igre ali se prostovoljno izločiti iz igre. Vsi morajo ostati v igri do samega konca. Če učenci ne uspejo najti prostor, tako da lahko stojijo, pustite glasbo ugasnjeno in jim dajte čas, da ga najdejo. Če rečejo, da to ni možno, jim odvrnite, naj se potrudijo.

• Aktivnost spodbuja učence k iskanju ustvarjalnega pristopa reševanju situacije razmišljanju izven običajnih okvirjev. Prav tako je zelo pomembno, da učenci sodelujejo in si medsebojno pomagajo, ker jim drugače ne bo uspelo. Rešitev je naslednja: Če je v igri več kot en obroč, se lahko več niti poveže skupaj v večji obroč. Če je v igri samo en obroč, je rešitev npr. da se vsi posedejo v krog okoli obroča in imajo v njem samo stopala.

foto: Zuzana Labašova

• Če se sami ne domislijo rešitve, jim jo lahko razkrijete, nato pa jo lahko poskusijo uporabiti.

Osnovnošolske učiteljice na seminarju Svet v nakupovalnem vozičku, Izobraževalno središče Zaježová

• Čisto na koncu se lahko z učenci pogovorite o njihovih vtisih glede aktivnosti. Pogovor spodbudite z vprašanji, kot so: -----

Kaj vas je najbolj presenetilo? Kako ste se počutili v svojih vlogah? Kaj bi lahko storili glede take situacije? Kako lahko vsak od nas prispeva k spremembam?


182 Kotiček za informacije 50 milijonov najbogatejših ljudi iz Evrope in Severne Amerike zasluži toliko kot 2,7 milijarde revnih ljudi na svetu (po raziskavi Svetovne banke iz leta 2002). Slovenija sodi med trideset držav z najvišjim BDP na svetu. Milijarda ljudi na svetu nima dostopa do pitne vode. OZN ocenjuje, da bo do leta 2025 približno dve tretjini svetovnega prebivalstva imelo težave z vodno oskrbo. Težave pri oskrbi s pitno vodo bi se lahko povečale ne samo zaradi podnebnih sprememb, temveč tudi zaradi našega lahkotnega odnosa do vode. Grozi nam, da bo voda postala dragocena kot nafta in povod za bodoče vojne. Virtualna voda je voda, ki se porabi v neki dejavnosti ali proizvodnji. Z drugimi besedami, ta izraz se nanaša na količino vode, ki se uporablja pri proizvodnji dobrine na kraju proizvodnje. Npr. skodelica jutranje kave ne vsebuje le nekaj požirkov vode, temveč 140 litrov vode, ki je bila porabljena za gojenje, obiranje, pakiranje, prevoz in pripravo aromatičnih zrn. 90 % soje, pridelane v Južni Ameriki, se uproablja za krmo živine v gospodarsko privilegiranih državah. Ostalih 10 % se proda potrošnikom ali uporablja kot emulgator. Za pridelavo takšne količine soje je potrebno intenzivno poljedelstvo, ki zavzema velike obdelovalne površine. Sojine plantaže zasedajo površine, kjer je prej rasel deževni pragozd; zaradi tega ta prst ni dovolj rodovitna, kar povzroča povečano uporabo umetnih gnojil, pesticidov in namakanja. Za proizvodnjo enega kilograma mesa se porabi količina vode, ki potrebam povprečnega gospodinjstva zadostuje za 10 mesecev (če vsak član porabi 50 litrov vode na mesec). Severna Amerika in Evropa porabita 45 % vseh bombažnih izdelkov, čeprav zajemata le 13 % svetovnega prebivalstva. Voda se uporablja pri vsaki fazi izdelave oblačil. Uporablja se za prenos kemikalij (barvil) v tkanine in za izpiranje pred naslednjim korakom. Voda se tako onesnaži s kemikalijami in kot odpadna voda odteka v kanalizacijski sistem, kar dodatno obremenjuje okolje. Večina vseh rož, ki jih kupimo v Sloveniji, je uvoženih. Dražje sorte se gojijo na Nizozemskem; večina cenejših vrtnic, nageljnov, gerber in drugih sort prihaja iz vzhodne Afrike ali Južne Amerike. Za to je več razlogov: primerne podnebne razmere, medtem ko so rastline v Evropi v obdobju mirovanja, pa tudi poceni delovna sila in ohlapni okoljski in delovnopravni standardi. Negativni učinki gojenja cvetja v državah izvoznicah: • • • •

gromna obremenitev za okolje (cvetje se prevažajo z letalom) o slabi delovni pogoji za delavce uporaba vode na področjih, kjer je že tako ni dovolj onesnaževanje vode s kemikalijami potrebnimi za gojenje cvetja (gnojila, pesticidi)

Življenja 50 milijonov ljudi po vsem svetu so odvisna od pridelave kakavovih zrn. Do 70 % kakava na svetu prihaja iz vzhodne Afrike; ostanek se pridela v Južni Ameriki in Aziji. Od zneska, plačanega za tablico čokolade, dobi pridelovalec kakava manj kot 7 %. Ocene pravijo, da v Slonokoščeni obali na kakavovih plantažah dela do 280.000 zasužnjenih otrok. Zaradi velikega povpraševanja po čokoladi v bogatih državah je bilo v Slonokoščeni obali od leta 1960 posekanih 8 milijonov hektarov pragozda (površina štirih Slovenij) za pridobivanje obdelovalnih površin za plantaže kakavovca.


183 Priloga 1

izvoz oblačil

UVoz oblačil

Vir: SASI Group (Univerza v Sheffieldu) in Mark Newman (Univerza v Michiganu) www.worldmapper.org


184

Vir: SASI Group (Univerza v Sheffieldu) in Mark Newman (Univerza v Michiganu) www.worldmapper.org


185

DALEČ IN BLIZU Prevedeno in prirejeno po priročniku Svět do všech předmětů čeških nevladnih organizacij NaZemi in ARPOK Cilji:

- Učenci spoznajo pridelke, ki jih najpogosteje uvažamo v Slovenijo – zakaj jih uva- žamo in od kod. - Analizirajo informacije, namenjene potrošnikom, ki so označene na ovitkih različ- nih izdelkov. - Izoblikujejo argumente za in proti uvozu dobrin (prehrambnih izdelkov), pri če- mer izoblikujejo svoje mnenje. - Spoznajo zemljevid sveta.

Povezave z učnim načrtom: geografija, gospodinjstvo Starost: 14+ Trajanje:

45 minut

Prostor:

učilnica

Učni pripomočki:

- plakat z informacijami o pridelkih (Priloga 1) - ovitki različnih prehrambnih izdelkov – vsak učenec s seboj prinese ovitek, kjer je označeno poreklo izdelka (npr. embalaže od kave, čaja, riža, keksov, testenin, jogurta, sokov, marmelade, posušenega sadja, čokolade, sira, sladkarij, mrežasta vrečka od pomaranč itd.) - za vsakega učenca nema karta sveta (Priloga 2)

• Začnite s vprašanjem: Kaj ste danes zajtrkovali? Kaj boste imeli za malico? Imate radi čokolado? In eksotično sadje? Ali vaši starši pijejo kavo?

• Razdelite jih v majhne skupine (načine sestavljanja skupin najdete v uvodu priročnika). Njihova naloga je, da

sestavijo seznam čim več uvoženih prehrambnih izdelkov ter pijač, ki se jih v dveh minutah lahko spomnijo, in pri tem imenujejo tudi morebitno poreklo izdelka. Ko čas poteče, učenci predstavijo svoje ideje. Na tej stopnji jih še ne popravljajte, ampak raje pustite, da se diskusija in domneve razvijejo same od sebe. Namen naloge je ugotoviti, da veliko izdelkov in pridelkov, ki jih pogosto jemo, prihaja od zelo daleč.

UVODNA MOTIVACIJA

Postopek

prinesli s seboj na delavnico. Priporočamo, da učenci sestavijo natančen seznam vseh izdelkov in pridelkov, za katere boste na delavnici potrebovali ovitke. Učenci nadaljujejo z delom v skupini. Vsaka skupina dobi list papirja in preriše s table v TABELO 1 (spodaj).

• Skupine imajo nekaj minut časa, da pregledajo ovitke. Med tem jim vi razdelite neme karte sveta. S pomočjo informacij na tabli učenci na zemljevid narišejo smer poti nekega izdelka od države porekla (ne države proizvajalke!) do Slovenije. Lahko si pomagajo z zemljevidom sveta. Sami naj spoznajo, da informacije, ki so zahtevane na tabli, na ovitkih niso vedno označene, in da o poreklu proizvoda ne moremo sklepati z izdelka samega.

• Pustite, da se v skupini razvije diskusija:

-- Kaj ste ugotovili? Od kod prihajajo izdelki in pridelki? Kaj se vam je zdelo zanimivo? Kaj vas je presenetilo? Ste na ovitkih našli vse potrebne informacije? Če niste, zakaj mislite, da je tako? Vam je aktivnost porodila kakšno vprašanje? Obstaja še kaj, kar bi o izdelku ali pridelku radi izvedeli? Morebitna vprašanja zapisujte na tablo in učencem razložite, da boste na njih odgovorili pozneje. Odgovori bodo podani v naslednjem delu aktivnosti ali pa se dogovorite, da bodo odgovore našli sami.

SPOZNAVANJE POMENA

• V naslednjem delu delavnice se osredotočite na posamezne prehrambne izdelke (pridelke), ki so jih učenci


186

• Povejte jim, da bodo izvedeli več o 6 pridelkih, ki sodijo med tiste, ki jih v Sloveniji uvažamo v velikih količinah.

SPOZNAVANJE POMENA

Spodbudite jih, da jih poskušajo našteti (riž, čaj, kokos, kava, banana, pomaranče). Zalepite plakate s slikami in informacijami o pridelkih (Priloga 1). Skupine hodijo po razredu, berejo informacije na plakatih in dodajajo nove pridelke v svojo tabelo. Vsak učenec vzame list papirja in svinčnik in zapiše zanimive informacije s plakatov. Ko to končajo, narišejo novo smer na nemi karti sveta (Priloga 2). Dovolj je, da narišejo vsaj 3 smeri za vsak pridelek (ni potrebno risati smeri iz vseh držav, ki so omenjene na plakatih). Svoje neme karte primerjajo z drugimi skupinami.

TABELA 1:

Kaj?

Pridelano kje? Od kod prihaja pridelek?

Proizvedeno v?

Kupljeno v?

• Učenci naj razmislijo, zakaj so nekateri pridelki, ki jih redno uživamo, proizvedeni v Sloveniji, drugi pa prihajajo od tako daleč. Vprašanje: Zakaj so pridelki uvoženi v Slovenijo od tako daleč?

-- Kako pridelke uvažajo? S kakšnimi prometnimi sredstvi? Za naše prednike je bila večina prehrambnih izdelkov eksotična in nepoznana, zakaj je danes drugače? Kakšni so razlogi za to spremembo? Naloga učencev je, da spoznajo, da ti pridelki v naši državi ne morejo uspevati zaradi podnebnih in naravnih pogojev pa tudi zaradi pravil svetovne trgovine, ki so zastavljena tako, da se jih finančno bolj izplača uvažati.

• Za zaključek vsak ustvari svojo T-shemo: pod naslovom "Uvoz prehrambnih izdelkov" narišejo velik T. V levo RAZMISLEK

vrstico (leva stran črke T) zapišejo 2–4 argumente za uvoz in v desno vrstico (desna stran črke T) 2–4 argumente proti uvozu prehrambnih izdelkov.

• Pomembno je, da zapišejo tako argumente za kot proti, ne le argumentov, v katere verjamejo sami. Tako spoznajo različne argumente, povezane s to temo. Poudarite, da morajo biti vsi argumenti zapisani v obliki stavka.

• Ko izpolnijo T-shemo, v paru ali skupini skupaj diskutirajo o argumentih. Če kdo v paru ali skupini izrazi kakšen

zanimiv argument, ga vključijo v svojo T-shemo. Če je čas, se skupine zamenjajo in ponovno diskutirajo o argumentih. Lahko pa tudi hodijo po razredu in se o argumentih pogovarjajo z "mimoidočimi" (igranje mestnega trga).

• T-shema in izmenjava mnenj učencem pomaga, da na problem gledajo z drugimi očmi, da se naučijo poslušati druge in sprejemati druga mnenja.

• Na koncu še enkrat preberite vse argumente. Vsak učenec naj izbere tistega, ki zanj najbolj velja. Če bi radi ponazorili njihove ideje, razpolovite učilnico z navidezno črto – na primer: območje pred tablo predstavlja močan argument za uvoz in prostor zadaj v učilnici močan argument proti uvozu. Učenci se postavijo v ustrezni del glede na argument, ki ga zastopajo.

Viri: 3muhe: Pravična trgovina - kava. [na spletu] Dostopno na: http://www.3muhe.si/?subpageid=75 (dostop 8. 8. 2012). WCF: World Cocoa Foundation. [na spletu] Dostopno na: http://www.worldcocoa.org/ (dostop 8. 8. 2012). BananaLink: All about bananas. [na spletu] Dostopno na: http://www.bananalink.org.uk/allaboutbananas (dostop 8. 8. 2012). FAO: For a World Withou Hunger. [na spletu] Dostopno na: www.fao.org (dostop 8. 8. 2012). Atlas sveta za osnovne in srednje šole (Založba Mladinska knjiga, 2007).


187 Priloga 1 Pomaranče

• Izvirajo iz južne Kitajske, Vietnama in severozahodne Indije. • Največje pridelovalke so trenutno Brazilija, ZDA (Florida in Kalifornija), Mehika,

Indija, Kitajska, Indonezija, Španija, Iran, Italija (vir: FAO, 2007). • Pomarančni sok je najbolj prodajani sadni sok. • Iranske različice pomaranč, ki so bile v 11. stoletju prinešene v Italijo, so bile grenkega okusa; v 15. stoletju so jih nadomestile sladke pomaranče iz Indije. • Vsebujejo veliko vitamina C, ki znižuje krvni pritisk in stopnjo holesterola v krvi. • Vsebujejo magnezij in pektin (ki spodbuja prebavo). • Vsebujejo 87 % vode. • Pomarančevci so lahko tudi okrasna drevesa. • Uporabljajo jih pri proizvodnji parfumov – eterično olje iztisnejo iz njihovih listov, vodo iz cvetov dodajajo kremam in losjonom za telo. • Iz njihovih listov delajo čaj. • Posušeni olupek pomaranče odganja polže in vešče.


188 banane

• Prve banane se pojavijo okoli 5000 let p. n. št. na Novi Gvineji. • Prvi nasad banan so uredili l. 200 na Kitajskem . • Okoli l. 650 so banane islamski prebivalci prinesli v Palestino, kasneje pa arabski

trgovci v Afriko. • Leta 1502 so zasajene prve plantaže banan na Karibskem otočju in v Srednji Ameriki. • Največje izvoznice banan so Uganda, Kitajska, Brazilija in Indonezija (za lokalni trg se izvaža samo del proizvodnje). • Je zdravilna rastlina, zraste tudi do 16 m visoko in spada med najvišje rastline na svetu (razen dreves). • Je sorodnica orhideje. • Banane rastejo v šopu, ki lahko tehta do 60 kg. • Sadeži divjih banan so neužitni. • Banane vsebujejo veliko magnezija, umirjajo prebavo in pomagajo ohranjati normalen krvni pritisk. • Banane so lahko rdeče, zelene ali vijolične barve. • T. i. zelene banane pridelajo še nezrele in jedo kuhane, pečene ali ocvrte.


189 RIŽ

• Žito, ki izvira iz Tajske (prvič se omenja l. 4000 pr. n. š.). • V zahodno Azijo in Grčijo jo je prinesel Aleksander Veliki in njegova vojska (okoli 300 pr. n. št.).

• V času rimskega imperija so riž gojili okrog Mediteranskega morja, v južni Evropi in

Afriki ter Egiptu, vseeno pa je bil pridelek tam manjši kot v Indiji in na Kitajskem. • Značilna riževa polja so nastala na Kitajskem, kjer so namakalni sistemi preprečili, da bi okoli riža zrasel plevel, zato se lahko riž bolje razvije. • V 16. st. so evropski kolonisti prinesli riž v Severno Ameriko. • Obstaja več vrst riža – glede na območje, kjer raste in kjer je sajen; najbolj znani so jasminov, divji ali basmati ter arborio riž. • Ločimo bel, neoluščen in rjav riž pa tudi dolgozrnat, srednjezrnat in okroglozrnat riž. • Največje pridelovalke riža so Kitajska, Indija, Indonezija, Bangladeš, Vietnam, Tajska, Burma, Filipini in Japonska, zunaj Azije pa ZDA ter Brazilija, v Evropi je daleč največja proizvajalka riža Italija (iz katere riž uvažamo tudi v Slovenijo). • Vsebuje pomembne vire beljakovin in blagodejno vpliva na trebušne težave. • V nekaterih kulturah predstavlja simbol plodnosti, zaradi česar naj bi tudi mladoporočencem metali riž.


190 KAVA

• Kavna zrna so semena temno zelenih listov z rdečimi plodovi in belimi cvetovi. • Na povprečnem grmičku kavovca zrase 2000 zrn kave na leto (to je okoli 1 kg). • Največji porabniki kave so Švedi, ki letno porabijo 11 kg kave. • Ena od legend o odkritju kave pravi, da je pastir iz Etiopije opazil, kako so njegove

koze, ki so se pasle ob plodovih grmov kavovca, vselej postale živahne in vesele. • Do konca 18. stoletja je kava uspevala le na Arabskem polotoku. • Približno 25 milijonov kmetovalcev, večinoma iz gospodarsko neprivilegiranih držav, živi od pridelave kave. • Kava sorte arabica je grmičasto drevesce, ki zraste do 3 metre visoko in prvič obrodi 3 leta po zasaditvi. Drevesca uspevajo še 30 let, odvisno od pogojev, kjer rastejo in drevesne podvrste. Zrna sorte arabica so visoke kakovosti, glavne pridelovalke pa so Brazilija, Indonezija, Etiopija, Kolumbija, Mehika, države Srednje Amerike in Peru. • Kava sorte robusta obrodi 2 leti po zasaditvi, njeni plodovi rastejo čez celo leto, ta sorta pa lahko uspeva tudi na nižjih višinah, zrna vsebujejo več kofeina kot zrna sorte arabica; največji proizvajalci kave sorte robusta so Vietnam, Indija, Brazilija, Slonokoščena obala in Uganda.


191 KAKAVOVEC

• Je zimzeleno drevo, ki izvira iz tropskih območij Mehike. • Je posebnost v kraljestvu rastlin, ker njegovi cvetovi rastejo na velikih vejah neposredno pri deblu.

• Kakavovec se je pojavil že pred 3000 leti. • Prvotni prebivalci Srednje Amerike so kakavovec imeli za hrano bogov; Maji in Azteki so ga uporabljali za pijačo, pa tudi kot način plačila in za izdelovanje zdravil.

• V Evropo je kakavova zrna pripeljal španski konkvistador Hernan Cortés. • Ob koncu 19. stoletja so kakavovec spoznali v Afriki, ki je postala največja pridelo-

valka kakavovih zrn. • Leta 1847 so naredili prvo čokolado. • 70 % kakavovih zrn pridelajo v Zahodni Afriki, največ na Slonokoščeni obali (40 %), druge proizvajalke kakavovca pa so še Indonezija in Gana (vsaka predstavlja okoli 15 % svetovne proizvodnje), Brazilija, Nigerija in Kamerun. • Kakavova zrna uporabljajo za izdelavo kakava in čokolade, mesnati ovoj okoli zrna pa se utekočini (nekatere države tekočino uporabljajo pri destilaciji alkohola). • Ko sadeži kakavovca dozorijo, jih z upognjenimi noži na dolgih palicah posekajo z debla in vej grma . • Od 6000 cvetov dozori samo 20 plodov (to je okoli 10 kg, od česar 2 kg kakavove mase izločijo).


192 ČAJ

• Čaj pridobivamo s predelavo čajnih lističev. • Čajevec je zimzeleni grmiček, ki zraste 5–15 m visoko; na plantažah jih vzdržujejo na višini okoli 1 m.

• Čajevec rodi okoli 25 let in živi več kot 100 let. • Na Kitajskem in v Tibetu uspeva več kot 5000 let. • V Evropo so ga prinesli leta 1610. • Največje proizvajalke čaja so Kitajska in Indija, Šrilanka,Tajvan, Japonska, Indonezija, Turčija, Vietnam, Argentina in Kenija.

• Čaj je najpopularnejša pijača na svetu, njegova največje porabnica pa je Velika Britanija – 2,3 kg na osebo letno. • Pomembno opravilo pri pridelavi čaja je obiranje lističev čaja, s čimer začnejo po 4–6 letih posaditve. • Čajni lističi se pobirajo večkrat na leto, v nekaterih delih po svetu pa čez celo leto. • Pridelava čaja še vedno narašča, kljub temu da lističe obirajo na roko (razen na Japonskem). • Čaj običajno delimo glede na stopnjo fermentacije. Tako poznamo nefermentiran zeleni čaj, rahlo fermentiran beli čaj, polfermentiran čaj oolong, polno fermentiran črni čaj in postfermentiran čaj pu erh.


193

Odkritja in trgovina Prevedeno in prirejeno po priročniku Svět do všech předmětů čeških nevladnih organizacij NaZemi in ARPOK Cilji:

- Učenci  znajo razložiti pomen gospodarske globalizacije in našteti razloge za in proti. - Učenci razmišljajo o zgodovinskem kontekstu ekonomske globalizacije. - Učenci dojamejo sebe kot del svetovnega gospodarskega sistema.

Povezave z učnim načrtom: državljanska in domovinska vzgoja ter etika, zgodovina, geografija Starost: 14+ Trajanje:

45 minut

Prostor:

učilnica

Učni pripomočki:

-

zemljevidi (Priloga 1 ) – po eden za vsakega posameznika besedilo za vsako skupino (Priloga 2 ) – po eno za vsako skupino časovni trak iz papirja (ali sestavljen iz več listov papirja) zemljevid sveta šolski atlas sveta

Postopek

• Za začetek vprašajte: • "Kaj ste danes zajtrkovali? Ali je bila hrana, ki ste jo jedli, slovenskega porekla? Če ne, morda veste, od kod pri-----

Od kod prihajajo stvari, v katere ste danes oblečeni?" "Ali mislite, da so npr. Angleži že v 15 st. pili čaj?"(Odgovor je da) "Ali mislite, da bi si lahko naredili kakav?" (Ne) "Ali bi lahko za kosilo jedli krompir?" (Ne)

• Pripravite časovni trak iz papirja že pred začetkom ure. Predstavljal bo obdobja od prazgodovine do sedanjosti, za enoto vzamemo stoletje (namesto dolgega papirja lahko na tleh učilnice skicirate črto in ob njej postavite liste papirja, ki predstavlja stoletja). Učencem naročite, naj določijo obdobje ali stoletje, ko naj bi se po njihovem mnenju začela razvijati mednarodna trgovina, vsak naj odgovor zapiše na svoj list papirja. Vprašajte jih, kako dobro razumejo mednarodno trgovino. Razložite, da v tem kontekstu razumemo vsako trgovino med regijami, ne glede na to, kako definiramo nek narod.

• Učenci položijo svoj list papirja na časovni trak in se postavijo zraven. Položaj, na katerem stojijo, tudi pojasnijo:

-- "Zakaj ste izbrali to obdobje? S čim so ljudje takrat trgovali? Kaj je omogočalo nadaljnji razvoj (npr. katere iznajdbe)?" Ne komentirajte njihovih odgovorov. Zapisujte jih na tablo.

UVODNA MOTIVACIJA

hajajo stvari, ki ste jih pojedli?


194

• Nato pokažite pot svetovne trgovine s pomočjo ArchAtlasa (glej vir). Če nimate možnosti, da bi podatke projiSPOZNAVANJE OMENA

cirali s projektorjem ali interaktivno tablo, pripravite fotokopije poti svetovne trgovine s spleta. Pripravite jih za diskusijo.

-- ArchAtlas (http://www.archatlas.dept.shef.ac.uk/Trade/Trade.php) prikaže razvoj poti trgovine od 3500 pr. n. št. do l. 1500. Zastavite naslednji vprašanji: -- "Kako se po vašem mnenju razvoj nadaljuje na tem območju? Kako je potekalo trgovanje v drugih delih sveta?"

• Oblikujte 5 skupin – Amerika, Afrika, Azija, Evropa in Avstralija. Razdelite zemljevide – Priloga 1 (na vsakega

učenca) in besedila glede na kontinent – (Priloga 2). Njihova naloga, je da si zamislijo nadaljevanje razvoja trgovine za svoj kontinent. Imajo 10 minut časa, potem pa predstavijo rezultate ostalim.

• Vprašajte:

-- "Katera odkritja so pospešila razvoj mednarodne trgovine?" Učenci naštevajo odkritja. Naredite seznam. Če je potrebno, jim pomagajte – razvoj tiskanih medijev, prehod ladij na parni pogon, razvoj železnice, gradnja prekopov (Sueški in Panamski), razvoj letalstva, razvoj radio-telekomunikacij, razvoj medijev (radio, TV, splet itd.) in socialni pojavi, ki spremljajo globalizacijo (mednarodna trgovina, vojne, svetovna politika, spremenjen načina življenja – turizem, migracije).

• Nadaljujte z vprašanji:

-- "Kaj pomeni koncept globalizacije? Katere so njene prednosti in slabosti?"

RAZMISLEK

Učenci v paru ali skupini razmišljajo o prednostih in slabostih, na voljo imajo nekaj minut časa. Skupaj preglejte njihove ideje in dopolnite ugotovitve z več informacijami iz kotička z informacijami. Opomba: Za domačo nalogo ali v razredu, če vam ostane čas, lahko napišejo esej na temo: Kakšen bi bil vaš vsakdanjik brez mednarodne trgovine?

Viri: www.archatlas.dept.shef.ac.uk/Trade/Trade.php – Andrew Sherratt's maps: Arch Atlas, Januar 2008, Izdaja3. Greengrass, Mark et al. (1998): Atlas objevů. Praha: Knižní kubl Balios. Parker, G. (1999): Atlas světových dějin. Praha: Knižní klub Balios. Aktivnost prevedena in prirejena po priročniku Svět do všech předmětů, NaZemi, ARPOK Brno 2009.

Kotiček za informacije Zadnjih 60 let predstavlja globalna trgovina eno najpomembnejših tem, menjava med državami pa je obstajala že dolgo nazaj. Ena izmed najstarejših menjav med regijami je bilo trgovanje z vulkansko kamnino, podobno steklu, ki so jo izvažali iz tisoč kilometrov oddaljenega področja današnje Turčije 14.000 let pr. n. št. (pozna ledena doba). Razvoj trgovskih poti je vplival na nastanek mestnih središč in iznajdb, ki so omogočale lažjo menjavo blaga in trgovanje. Nekatera pomembna obdobja v zgodovini trgovine: 4000 let pr. n. št.: Prve poti povezujejo mesta v območju t. i. rodovitnega polmeseca, tj. območje današnjega Iraka, Sirije, Libanona, Izraela, Jordanije in Egipta, kjer se je razvilo prvo kmetijstvo. Mezopotamija (današnja vzhodna Sirija in Irak) je bila del tega območja, kjer so izumili kolo in lončarski kolovrat. 2000 let pr. n. št.: Egipčani so pluli predvsem po Nilu in ob obalah Rdečega morja, od koder so uvažali luksuzne predmete – slonovino, ebenovino, zlato, kadila, miro, redki les, tudi živali – pavijane. 1100 let pr. n. št.: Feničani so bili odlični morjeplovci in so prepluli Sredozemlje in obale Afrike. Njihov dom je bilo ozemlje današnjega Libanona. Od 1000 let pr. n. št. do n. št. Niso imeli prave konkurence, odkrili so veliko morskih pristanišč, od katerih je bilo najpomembnejše Kartagina. Prišli so tudi do Britanskega otočja, od koder so uvažali kositer za svoje orožje. 700-200 let pr. n. št.: Tudi Grki so pluli po Sredozemskem morju in so bili dobri trgovci. Uvažali so vsakdanje prehrambna živila – pridelke, itd. Pluli so ob obalah zahodne Evrope, z njimi pa so bili tudi filozofi in geografi.


195 Jantarjeva pot (200 let pr. n. št. do l. 400) je vodila od severne Evrope in baltske obale skozi srednjo Evropo do Italije, Grčije in Egipta. S severa so najbolj uvažali jantar, pa tudi med, krzno in sužnje, z juga pa izdelke sredozemskih proizvajalcev, bron, stekleno posodo ter umetniške izdelke. Svilna cesta (začetek 4. stoletja pr. n. št., zaton 10.–13. stoletje, konec 17. st.) je bila ena najpomembnejših in najtrajnejših notranjih poti, ki so povezovale Daljni vzhod (Indija in Kitajska) s Sredozemljem, preostankom Evrope in severno Afriko. Njena pot se je začela v kitajskem mestu Sian in je vodila skozi Malo Azijo do Sredozemskega morja v skupni dolžini 8000 km. Potovanje iz Azije do Evrope je trajalo od 18 mesecev do dveh let. Trgovci so trgovali s svilo pa tudi z dragimi oblekami in zlatom. Ta trgovina je vzpostavila vezi med kulturami, religijami in filozofijami in povzročila trgovski deficit v rimskem imperiju in kasneje t. i. črno smrt. Svojo pomembnost je Svilna cesta izgubila, ko se je razvila morska plovba. L. 1000: Prvi Evropejci, ki so pluli po obalah Amerike, so bili vikinški avanturisti. Od 12. st. do 17. st.: Nemška trgovska organizacija Hanzeatska liga začne s trgovino na daljavo. 15. st.: Središči evropske trgovine postaneta mesti Benetke in Genova. Hitra rast trgovine spodbuja prednosti plovbe, saj to omogoča odkrivanje novih držav (l. 1488 so Portugalci osvojili Rt dobre nade), še posebej odkritje Amerike, s katero se začne kolonizacija novega sveta. Poti so povezovale Španijo, Portugalsko in Južno Ameriko. 1 02: Nastanek Nizozemske vzhodnoindijske družbe, ki je bila prvo javno mednarodno podjetje. S svojimi 150 trgovskimi ladjami in 50.000 zaposlenimi je bila l. 1669 najbogatejše podjetje na svetu. Njene interese je ščitila zasebna mornarica z 10.000 vojaki in 40 bojnimi ladjami. 1784: Monopolist Nizozemska vzhodnoindijska družba prevzame britansko podjetje Britansko vzhodnoindijsko družbo, ki je pridobilo pravice za trgovanje z vzhodno Indijo. 17–19. stoletje: Trikotna trgovina: Afrika – zahodna Evropa – ZDA. Evropejci (sprva Britanci) so orožje, tekstil, drag nakit in alkohol nosili v Afriko, kjer so jih menjavali za sužnje. Sužnje so kot poceni delovno silo tovorili v Ameriko. Drage kovine, kakav, kavo itd. so iz Amerike prinašali v Evropo. Ta trgovina je prinašala veliko denarja (kapitala), ki so ga vlagali v razvoj prvih strojev in tovarn, kar je omogočilo industrijsko revolucijo, postavila pa je tudi temelje sužnjelastniški družbi v ZDA ter opustošenje afriških družb. L. 1804 nastane v Angliji nastane prva parna lokomotiva, l. 1883 prvi tramvaj in električna železnica. L. 1859 v Pensilvaniji (ZDA) izvrtajo prvo vrtino za črpanje nafte. L. 1896 izumijo prvi avto na dizelski pogon. L. 1903 brata Wright opravita prvi neprekinjen in nadzorovan polet z motornim letalom. L. 1913 otvorijo Panamski prekop, ki povezuje Atlantski in Tihi ocean. K boljši integraciji in globalizaciji pripomore nastanek institucij Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad l. 1946. 50. in 60. leta prejšnjega stoletja zaznamuje val dekolonizacije. Zapuščina kolonizacije je stanje, v katerim je nekdanjim kolonijam vsiljen položaj proizvajalk surovin in izdelkov z nizko dodano vrednostjo. Gospodarsko izkoriščanje se tako nadaljuje. L. 1947 dosežejo Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT). To je večstranski dogovor, ki izpostavi pravila za upravljanje mednarodne trgovine. L.. 1950 se začne evropska integracija, postopoma nastaja skupen evropski trg, sledi mu ekonomska in monetarna unija, to je bila največja gospodarska integracija do takrat. L. 1988 začnejo za komercialne namene uporabljati internet, l. 1992 se poveča krog uporabnikov, l. 1996 se začne projekt svetovnega spleta "www.". L. 1995 ustanovijo Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), ki nadomesti GATT. Podpišejo Splošni sporazum o trgovini s storitvami (GATS) in Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS). Danes se tako trguje z vrednostnimi papirji, valutami in virtualnim denarjem kot tudi z običajnimi dobrinami. Trgovske transakcije so zahvaljujoč internetu in hitrejšemu prevozu zelo hitre. Pošiljanje dobrin med celinami v največji meri poteka prek ladijskega prometa (80 %), saj je letalski promet (20 %) neprimerljivo dražji. Še vedno prevladuje kopenski transport. Dejstvo je, da je katerikoli izdelek, ki danes obstaja, dostopen povsod po svetu. Viri: Sherratt, A. (2004): Trade Routes: the Growth of Global Trade. ArchAtlas, Izdaja 3 [Na spletu] Dostopno na www. archatlas.org/Trade/Trade.php.(dostop 30. 9. 2009). Buckman, G. (2005): Global Trade. Past Mistakes, Future Choices. London: Zed Books


196 Priloga 1


197 Priloga 2

EVROPA Pred odkritji Evropske države so trgovale predvsem med seboj: Francija – Velika Britanija – Španija – Avstrija. Svilna cesta je več kot 2000 let povezovala Azijo in Evropo in bila druga najpomembnejša trgovska pot. Raztezala se od Kitajske prek Srednjega vzhoda do Sredozemskega morja. Pomembna je bila tudi trgovina med Španijo in Marokom. V 18. stoletju Evropejci so osvojili vse dele sveta. Odkrili so poti do severa, Srednje in Južne Amerike in tako so kolonije, nastale ob obalah novega kontinenta, začele trgovati s svojimi sosednjimi državami. Trgovina med Evropo in Azijo se je hitro širila, še posebej med Veliko Britanijo in Indijo. Portugalci so ustanovili svoje prve kolonije na zahodnih obalah Afrike, od koder so prevažali sužnje v Srednjo Ameriko in Brazilijo, skupaj z drugimi bogatimi in močnimi državami. Evropski morjeplovci so odkrili Avstralijo, kamor so kmalu iz Velike Britanije začeli pošiljati svoje kaznjence. Konec 19. in 20. stoletja Evropejci so utrdili svoj položaj v svetu. Aktivno so trgovali med seboj, imeli pa so tudi kompleksne trgovske odnose s svojimi kolonijami v Afriki (npr. Velika Britanija na območju današnje Južne Afrike, Zambije in Bocvane, Francija na območju današnje Alžirije, Maroka in Zahodne Afrike; Nemci na območju današnje Namibije, Kameruna in Tanzanije). Trgovali so tudi s svojimi kolonijami v južni in jugovzhodni Aziji (npr. Velika Britanija – Indija in Hongkong, Francija – Indokina). Tudi odkritje zlata v Avstraliji je privabilo njihovo pozornost. AFRIKA Pred odkritji Severni in vzhodni del Afrike so nadzorovali muslimanski trgovci, ki so ustvarili trgovsko pot skozi Saharo in pristanišča na vzhodni obali Afrike. Maroški trgovci so trgovali s Španci. V 18. stoletju Evropske države so postopoma kolonializirale Afriko in sužnji so postali njihova najpomembnejša dobrina. V enem tipu trgovine so jih Portugalci, Britanci, Nemci, Francozi in Italijani z zahodnih obal Afrike prevažali do Južne in Srednje Amerike. Trgovina s sužnji je postala del znamenite trikotne trgovine med Amerikama, Evropo in Afriko. V drugem tipu trgovine pa so Afričane ugrabljali islamski trgovci iz središča celine in jih prek Sahare pripeljali za prodajo v Azijo. Konec 19. in 20. stoletja To je vrhunec kolonializacije. Evropske države med seboj tekmujejo za prevlado za posamezne predele. Trgovina poteka v največji meri med domačimi državami in njihovimi kolonijami, npr.: • Velika Britanija je trgovala s kolonijami na območju današnje Južne Afrike, Zambije in Bocvane; • Francija s kolonijami na območju današnje Alžirije, Maroka in z državami Zahodne Afrike; • Nemčija s kolonijami na območju današnje Namibije, Kameruna in Tanzanije. Trgovske poti so potekale tudi med območji današnjih držav v vzhodnih delih Afrike (Kenija, Tanzanija) in Indija. AZIJA Pred odkritji Spori in vojne med državami so preprečevale mednarodno trgovino. Vendar je tukaj že obstajala Svilna cesta. Vodila je iz Kitajske v Evropo prek Srednjega vzhoda do Sredozemskega morja. Svilo in porcelan so v Evropo prevažali iz Kitajske, medtem ko so zlato in srebro iz Evrope in Srednjega vzhoda nosili na vzhod. V 18. stoletju Južno Azijo so postopoma kolonializirale vplivne evropske države. Trgovina med Evropo, Indijo in Kitajsko je hitro naraščala. Od evropskih držav sta bili državi z največ kolonijami Španija in Portugalska, kasneje še Velika Britanija, Francija in Nizozemska. Evropske države so trgovale tudi z otoki jugovzhodne Azije in Indokine. Izdelki so še vedno prihajali po Svilni cesti, ki je povezovala vzhodni in zahodni del Rusije. V tem času je bila zanimiva dežela tudi Japonska, kjer so omejili vse stike s tujino, vključno s trgovanjem. Konec 19. in 20. stoletja Evropejci so se tolažili s položajem v južni in jugovzhodni Aziji, trgovina je najbolje potekala doma in s kolonijami (Velika Britanija – Indija in Hongkong, Francija – Indokina). Trgovina je potekala tudi med vzhodnimi obalami Afrike in Indije. Tudi Japonska je začela z mednarodnim trgovanjem, vendar so se še uporabljale notranje poti.


198 AMERIKA Pred odkritji Imperija Aztekov in Majev sta bila na območju Mehike, obsežen inkovski imperij na področju Peruja. Vendar ni podatkov, da sta kraljestvi trgovali med seboj ali z drugimi državami. Od 16.–18. stoletja Evropejci so zavzeli vzhodno obalo Srednje Amerike in obalo Južne Amerike. Obstajala sta dva tipa trgovanja: trgovski stiki med novo nastalimi kolonijami in Evropo, kot na primer Severna Amerika in Velika Britanija ali Brazilija in Portugalska. Drugi tip stikov pa je bilo trgovanje s sužnji, ki so jih Evropejci uvažali z zahodne obale Afrike (iz Senegala v Južno Afriko) do Brazilije ali Karibskih otokov. Konec 19. in 20. stoletja ZDA začne predstavljati globalno gospodarsko moč. Trgovina poteka med ZDA, Veliko Britanijo in Francijo. V Južni Ameriki države trgujejo med seboj, so pa v stiku tudi z Evropo: predvsem s Španijo, Portugalsko, Francijo in Veliko Britanijo. AVSTRALIJA Pred odkritji Na tem kontinentu so živeli samo aborigini, ki čezmorsko niso trgovali. Država je bila izolirana od tuje trgovine. Konec 18. in 19. stoletja Avstralija je predstavljala naselbino za kaznjence iz Velike Britanije, aborigini so protestirali in tako upočasnili kolonizacijo. Velika Britanija in Avstralija sta trgovali samo s tjulnjevino in sandalovino. Konec 19. in 20. stoletja V Novem Južnem Walesu (jugovzhodna Avstralija) so našli zlato, v Novi Zelandiji so začeli z ovčerejo in s trgovino z volno. Trgovina med Veliko Britanijo in Avstralijo se je okrepila. Razvile so se tudi trgovske poti med Avstralijo, Novo Zelandijo in otoki jugovzhodne Azije.


... da osebno izkusijo posamezno temo.


201

Stopite korak naprej, če imate radi čokolado Iz priročnika za delavnico Grenki okus čokolade Cilji:  -

Učenci razmislijo o svojem odnosu do dela. Učenci se postavijo v vlogo otrok, ki delajo na različnih koncih sveta. Učenci iz besedila podoživijo zgodbe otrok po svetu in opišejo različne oblike otroškega dela. Učenci predstavijo nekaj razlogov za otroško delo in opišejo njegov vpliv na otro- ke, njihove družine in celotno družbo. Učenci ocenijo neenakost možnosti v svetu.

Povezave z učnim načrtom: geografija, sociologija, državljanska in domovinska vzgoja ter etika Starost: 10+ Trajanje:

45 minut

Število sodelujočih:

najmanj 10

Učni pripomočki:

- kartice z opisom vlog/zgodbe o otrocih, ki delajo (ena za vsakega) (Priloga 1) - CD-predvajalnik s CD-jem s sproščujočo glasbo.

Opomba:

Delavnico je možno izvesti tudi z manj vlogami.

• Z učenci prediskutirajte, kaj so v svojem življenju že delali. Njihove odgovore lahko zapišete na tablo. Najprej ne določite, kaj naj razumejo pod izrazom 'delo'. To prepustite njim.

• Potem ko svoja dela naštejejo, jih vprašajte, zakaj so opravljali ta dela. Najverjetneje bodo odgovorili, da zaradi

nagrade/denarja/zaslužka. Vprašajte jih, ali je morda obstajal še kakšen razlog. Verjetno so bili drugače motivirani takrat, ko so pomagali prijateljem, kot pa takrat, ko so delali domačo nalogo. Vprašanja zastavljajte glede na starost učencev in čas, ki vam je na voljo: Ste ta dela radi opravljali? Ste se zaradi opravljenega dela počutili dobro? Ste bili kdaj primorani delati ali ste morali delati neprostovoljno? Je za ljudi vaše starosti drugod po svetu običajno, da delajo? Zakaj?

ZBIRANJE IDEJ / 5 min.

Postopek

• Bi raje delali ali se učili? • Ustvarite mirno ozračje. Učencem povejte, da si bodo skušali predstavljati, kako je biti otrok, ki mora delati. • Vsem izročite karto z napisano vlogo/zgodbo. Naročite jim, naj vsebino ohranijo zase in karte nikomur ne kažejo, ampak naj se preprosto udobno namestijo in preberejo vsebino karte.

• Potem jim naročite, naj se poskušajo vživeti v svojo novo vlogo. Predvajajte tiho glasbo ali pa učencem pre-

prosto naročite, naj bodo mirni. Naročite jim, naj zaprejo oči, razen če jim je ob tem neprijetno. Da bi bolje razumeli, kakšna so življenja otrok v zgodbah, učencem, ko se ti vživljajo v zgodbe, zastavljajte vprašanja. Po vsakem vprašanju napravite premor, da si lahko sami ustvarijo lastno sliko o sebi in svojem življenju (poudarite, da si morajo zamislite položaj otroka na karti in da naj se postavijo v kožo tega otroka. Naj si ne predstavljajo pogojev, v katerih živijo sami, temveč le tiste, v katerih živi ta otrok).

• Vzorčna vprašanja: V kakšni hiši živite? Kakšna je vaša družina? Kakšno službo imajo vaši starši? Koliko zaslužite? Je to veliko ali malo? Kaj počnete v prostem času? Imate kaj prostega časa? Kaj počnete med počitnicami? Kaj vas zanima? Česa se bojite? Kaj vas spravlja v dobro voljo.

MOTIVACIJA / 5-10 min.


202

• Potem ko preberete vsa vprašanja, naročite učencem, da počasi odprejo oči in v ravni črti stojijo drug ob drugem (kot na štartni liniji). Vsi naj bodo tiho.

• Učencem povejte, da boste prebrali izjave, ki opisujejo različne situacije ali dogodke. Vsakič ko se z izjavo strinjajo, naj napravijo korak naprej. Če se ne strinjajo, naj ostanejo pri miru.

• Počasi preberite posamezne izjave. Med njimi napravite premor in vsem namenite dovolj časa, da se odločijo, napravijo korak naprej, se razgledajo in primerjajo svoj položaj z drugimi.

• Seznam izjav/situacij (lahko jih izberete toliko, kot jih potrebujete, odvisno od situacije in prostora, ki vam je na IGRA / 15 min.

voljo): ------------------

Vaša družina ni nikoli zašla v resne finančne težave. Živite v hiši skupaj s svojo družino. Imate lastno sobo ali vsaj lastno posteljo. Vse vaše pravice so spoštovane. Ne bojite se, da bi vas kdo oropal ali kakor koli poškodoval. Če je to potrebno, imate na voljo osebo, ki jo lahko prosite za pomoč ali nasvet. Če se ne počutite dobro, lahko ostanete doma ali obiščete zdravnika. Svoj prosti čas lahko preživljate s prijatelji. Vsak dan imate dovolj hrane, tako da se vam ni treba bati lakote. Pred vami je lepa prihodnost. (Redno) obiskujete šolo. Z družino in prijatelji praznujete vaše rojstne dneve. Vsaj enkrat mesečno si lahko kupite nova oblačila. Telesno se dobro počutite in ste zdravi. Vsak dan najdete vsaj nekaj časa, da počnete to, kar vas zanima. Na splošno ste zadovoljni s svojim položajem in trenutnim življenjem. Ne bojite se prihodnosti.

•  Na koncu naročite učencem, da se razgledajo in primerjajo svoj položaj z drugimi. Potem se usedite v krogu,

tako da vsak vidi vsakega. Pred naslednjim pogovorom učencem namenite nekaj časa, da stopijo iz lastne vloge.

•  Na vrsti sta analiza in ocena, v nadaljevanju je nekaj vzorčnih vprašanj. Najprej učence vprašajte, kako so se

počutili med aktivnostjo. Nato odgovorite na vprašanja, ki jih je porodila aktivnost, in ugotovite, kaj so se iz njih naučili učenci.

-- K ako so se učenci počutili, ko so stopali naprej? In kako, ko so stali pri miru? -- Kdaj so učenci, ki so pogosto stopali naprej, opazili, da se drugi ne pomikajo tako hitro? Kako so se počutili zaradi tega? -- Učence, ki so igro končali pred vsemi, vprašajte, ob katerih izjavah so obstali pri miru, tiste, ki so ostali zadaj, pa, kdaj so vendarle stopili naprej. -- Lahko učenci uganejo vloge drugih učencev?

• Zdaj lahko vsi razkrijejo svoje vloge. A pazite, da bodo povedali zgodbo, ki jo imajo na svoji karti. Naj je ne beRAZMISLEK / 20 min.

rejo, temveč povedo z lastnimi besedami; tako bodo drugi bolj prisluhnili zgodbi.

• Poskusite zastavljati vprašanja in učence pripeljati do tega, da naštejejo vzroke za položaj posameznega otroka in njegove družine ter tudi posledic. Pomembno je, da opise vlog na kartah dobro poznate. Dejavnike zapišite na tablo, uporabili jih boste lahko pri zadnjem delu aktivnosti (npr.: nizka cena fižola, dolg, nespoštovanje pravic, ni možno hoditi v šolo).

-- Se je bilo lahko ali težko postaviti v kožo drugega človeka? Kako so si učenci predstavljali otroka? Na osnovi katerih informacij so si zamislili svojo vlogo? -- Kakšne oblike otroškega dela so bile izpostavljene med samo aktivnostjo (v kmetijstvu, tovarnah, suženjsko delo, gospodinjska pomoč, delo v marketingu)? Na kakšen način to delo omejuje otroke in njihove družine (izobrazba, stiki z družino, delo staršev)? -- Na kakšen način je aktivnost zrcalila resnično situacijo?

• Na koncu se lahko sklicujete na seznam različnih opravil na tabli. Kaj učenci mislijo o svojih izkušnjah z delom, potem ko so izvedeli za zgodbe v aktivnosti. Bi radi še enkrat opravili to svoje delo?.

• Čisto na koncu naj vsak pove, kar koli želi deliti s skupino. Kar koli mu pade na pamet, kar je bilo najbolj zanimivo ... ni pa jim na vsak način treba nekaj povedati. Uporabite lahko kakršen koli predmet in z njim ponazorite navidezen mikrofon – govori le oseba z mikrofonom, vsi ostali poslušajo.


203 Alternativna možnost za velike skupine (več kot 15 učencev):

• Pri tej alternativni možnosti boste potrebovali dve posamezni karti/zgodbi (ali še več kopij, odvisno od števila učencev). Polovico kart zaznamujte s piko ali z drugačnim znamenjem.

• Po delu aktivnosti, pri katerem se poskušajo učenci postaviti v kožo otrok v svojih dodeljenih vlogah, učencem

naročite, naj še enkrat pogledajo svojo karto. Tisti, ki imajo na njih narisano znamenje, se postavijo v črto (kot pri štartni črti). Učenci brez zaznamovane karte opazujejo. Vsi so tiho.

• Učencem povejte, da boste prebrali izjave, ki opisujejo različne situacije ali dogodke. Vsakič ko se z izjavo strinjajo, naj napravijo korak naprej. Če se ne strinjajo, ostanejo pri miru.

• Vsem povejte, da so tisti, ki stojijo, dejansko pari tistih, ki opazujejo, saj si delijo iste zgodbe/situacije. Opazovalci naj spremljajo, kdo bo stopal naprej in kdo ostajal zadaj, na podlagi tega pa bodo skušali ugotovi, kdo ima isto karto kot oni. Istočasno naj razmislijo, ali bi tudi oni sami v tej situaciji stopili naprej ali ostali pri miru. Lahko si delajo tudi zapiske.

• Pri analizi ne pozabite tudi na opazovalce – vprašajte jih, kaj si mislijo. So se strinjali s potezami svojega 'para'? Je

prišlo do situacije, ko sami ne bi stopili naprej, njihov par pa je – ali pa je bilo kdaj ravno obratno? Jih je karkoli presenetilo? Kaj so opazili?

• Ob pripovedovanju zgodb naj pripovedujejo tisti opazovalci, ki bodo do tedaj bolj pasivni. Njihovi pari lahko dodajo informacije, ki se jim zdijo pomembne.

Viri: Chatrná, Michala; Ježková, Michaela (2007): Hořká chuť čokolády. Manuál z cyklu Svět v nákupním košíku. Brno: Společnost pro Fair Trade.


204 Kotiček za informacije Otroško delo

•  Otroško delo zajema "vse oblike dela, ki ga opravljajo otroci, mlajši od 14 let, in vse oblike dela, ki ga opravljajo otroci, mlajši od 18 let, in škodi njihovemu fizičnemu ali psihičnemu zdravju ter razvoju ter jim preprečuje, da bi obiskovali šolo, ne glede na to, ali prejemajo plačilo ali ne" (Svetovna organizacija za delo, 2006).

• Ni vsako delo, ki ga opravljajo otroci, sramotno in negativno. Z delom se otroci na naraven način naučijo osnovnih družbenih in drugih spretnosti. Od pogojev pa tudi od vrste in količine dela je odvisno, ali ima delo pozitivno vlogo, pomemben dejavnik pa je tudi, ali delo dopušča dovolj časa za učenje in igro.

• Leta 2004 je bilo na svetu okoli 306 milijonov otrok delavcev, starih med 5 in 17 let. To pomeni, da je takrat

delal vsak sedmi otrok v tej starostni skupini. Kljub globalnemu padcu števila otrok delavcev, ki ga je nedavno zaznala statistika, pa je leta kar 126 milijonov otrok opravljalo nevarna dela, ki so ogrožala njihovo zdravje in varnosti.

• Večina teh otrok dela v kmetijstvu (70 %), sledijo pa predelava hrane, prodaja, transport, hoteli in resta-

vracije. Drugi otroci delajo na ulicah ali pa so vpleteni v protizakonite aktivnosti. Problem otroškega dela najbolj zadeva Azijo, kjer mora delati 61 % otrok, sledita Afrika in Latinska Amerika, medtem ko je najmanj problematična celina Evropa.

• Kot vzrok za otroško delo se največkrat navaja revščina. A za otroško delo kriviti revščino (in jo celo upošte-

vati kot edini razlog) je močno prenagljeno. Revščina in otroško delo skupaj tvorita začaran krog in enega ni mogoče razumeti – kaj šele odpraviti! – brez drugega. Otroško delo dejansko ni le razširjena posledica revščine, temveč jo pogosto tudi pomaga širiti – otroško delo ni rešitev, kot je morda videti na prvi pogled. Družine otrok delavcev pogosto trdijo, da njihovi otroci morajo delati, četudi njim samim to ni všeč, saj je njihov prihodek edini način, da lahko vzdržujejo bolne starše ali mlajše brate ali sestre. Čeprav ni mogoče oporekati temu, da družina kratkoročno pridobi nekaj dodatnih finančnih sredstev, je otroško delo na dolgi rok prav eden od vzrokov za revščino. Otroško delo je cenejše, saj se otroci težje zaščitijo pred zlorabami in izjemno nizkimi plačami. Objektivno so pri delu tudi manj učinkoviti, tako da prejmejo manj denarja, poleg tega pa ustvarjajo tudi večjo konkurenco in močan pritisk na plače na celotnem trgu dela, tako da otroško delo prinaša posledice za celotno družbo.

Viri: NaZemi (2007): Bitter Taste of Chocolate, priročnik iz serije World in a Shopping Cart. Brno: NaZemi. Na Zemi (2010): World in a Shopping Cart. Študija o učinkih potrošnje na države v razvoju. Brno: NaZemi. ILO (1999): R190 Worst Forms of Child Labour Recommendation. [Na spletu] Dostopno na: http://www.publichealthreports.org/userfles/120_6/120594.pdf (Dostop: 13. 8. 2007). ILO (2006): The end of child labour: Within reach. [Na spletu] Dostopno na http://www.ilo.org/public/english/ standards/relm/ilc/ilc95/pdf/rep-i-b.pdf (Dostop: 13. 10. 2012).


205 Priloga 1

Sunmankar, 6 let, Gana

Marc Yao Kwame, 13 let, Slonokoščena obala

Tvoja družina, ki ima v lasti nasad kakava, je pred nekaj meseci morala sprejeti težko odločitev. Lahko bi bodisi šel v šolo v upanju na boljše življenje v prihodnosti bodisi ostal doma in pomagal na kmetiji. Tvoja družina je zelo revna: ti in tvoja brata pogosto nimate dovolj hrane. Raje bi ostal doma, saj se ti zdi, da od šole ni nobene koristi. Veliko tvojih prijateljev je ostalo doma. Čez dan pomagajo pri delu, zvečer pa se skupaj igrate. Veš pa tudi za druge otroke – njihovi starši sodelujejo v nečem, kar se imenuje kooperativa, in vsi ti otroci hodijo v šolo. Tudi v šoli se igrajo razne igre in to bi ti bilo gotovo všeč. Vendar tvoji starši zelo trdo delajo in rad bi jim pomagal. Če bi šel v šolo, ti za druge stvari ne bi ostalo veliko časa. Povrh tega izobrazba ni zastonj in tvoji starši nimajo veliko denarja. Zato pomagaš doma na kmetiji – 8 do 12 ur, kolikor je pač potrebno. Tvoja mama ti včasih omeni, da bi nekoč šel v šolo, toda ti nisi preveč nezadovoljen s svojim življenjem.

Ko si bil star 11 let, te je trgovec s sužnji zvabil na delo v Slonokoščeno obalo. Rekel ti je, da boš dobil kolo in da boš lahko svojim staršem vsak mesec poslal 150 dolarjev. A v resnici je vse skupaj precej drugače. Vsak dan delaš od šestih zjutraj do pol sedmih zvečer. Vmes imaš petnajst minut časa za malico. Visok si komaj 120 cm in vreče kakava, ki jih moraš prenašati, so pogosto večje od tebe. Da bi jih lahko nosil, ti jih mora nekdo drug natovoriti na glavo. Ker so tako težke, pogosto klecneš pod bremenom. Lastnik te potem pretepe in vpije, da moraš delati kot je treba. Pogosto si lačen; hrana, ki jo dobiš, ni dovolj izdatna za naporno delo, ki ga opravljaš. Svoje noči preživljaš v zaklenjeni skupni sobi s še osemnajstimi drugimi sužnji. Čeprav živiš v težkih pogojih, se bojiš pobegniti. Vsi, ki so poskusili, so bili brutalno pretepeni; nekatere od njih so pretepli celo do smrti.

Alcina, 9 let, Brazilija

Shama Ismael, 9 let, Indonezija

Tvoja družina ima v lasti majhno kmetijo, na kateri gojite kakav. Toda že tri leta nisi videla svoje družine, saj živiš pri ljudeh, katerim tvoji starši dolgujejo denar. V slabem obdobju tvoji družini ni uspelo prodati nič kakava, zato ste si morali izposoditi denar. Sedaj delaš, da bi pomagala odplačati dolg. Opravljaš razna hišna opravila, kuhaš in skrbiš za male otroke. Nihče te ne spoštuje. Če spregledaš kak madež na tleh ali če ne pripraviš čaja točno tako, kot jim je všeč, te pretepajo. Nimaš nikakršnega stika s svojimi starši in ne veš, kako dolgo boš še morala služiti.

Tvoja družina ima v lasti majhno kmetijo, na kateri gojite kakav. Kadar je veliko dela, jim pomagaš, toda večino leta moraš delati kje drugje, saj tvoji starši niso zaposleni. Delaš v nezakoniti tovarni obutve in zaslužiš približno 40 evrov na mesec. Ves denar prineseš domov. Vsak dan delaš po 14 ur. Za kosilo imaš eno uro časa in ta odmor ni plačan. Vsak dan se s kolesom odpelješ 11 kilometrov do te tovarne. Če bi hotel pobegniti iz tovarne in iti v šolo, bi te tvoj oče pretepel in poslal nazaj na delo.


206 Priloga 1

Christian, 8 let, Nemčija

José Pedro, 8 let, Mehika

Oba tvoja starša delata kot trgovska potnika za podjetje Kraft Foods (Milka). Njuno delo je zelo zahtevno; delata po ves dan od jutra do večera in včasih tudi ob vikendih. Zaslužita veliko denarja: tebi in tvoji dve leti starejši sestri ni nikoli primanjkovalo ničesar. Vajini starši vama lahko kupijo vse, česar si zaželita. Oba hodita v osnovno šolo in obiskujeta še nekaj obšolskih dejavnosti. Tvoji starši zaposlujejo pomočnico, ki skrbi za gospodinjstvo. S sestro večino časa preživita z Lenko – dekletom, ki pomaga v hiši. Kadar se vajini starši vrnejo domov, so pogosto zelo utrujeni in le redko so razpoloženi za igro ali pogovor. Tudi kadar sta doma, pogosto govorita o svojem delu. Pogrešaš ju – Lenka je dobra prijateljica, a ne more nadomestiti mame. Rad igraš računalniške igrice, toda če bi bili tvoji starši doma, ti verjetno ne bi pustili preživljati toliko časa za računalnikom. Lenke ne ubogaš.

Vsako jutro greš v šolo in popoldne delaš na nasadu kakava, ki je v lasti tvojega strica. Zvečer si pogosto zelo utrujen, zato greš naravnost v posteljo. Rad bi pustil šolo, toda tvoji starši vztrajajo, da je bolje hoditi v šolo, saj upajo, da ti bo nekoč šlo bolje, kot gre njim. Toda ti vidiš, da so nekateri otroci v šoli popoldne prosti in da imajo tudi čas za igro, saj jim ni treba ves čas delati. Tudi ti bi se rad kdaj igral in ne samo delal in se učil.

Quttubud, 10 let, Dominikanska republika

Paul, 12 let, Kenija

Od šestega do devetega leta starosti si obiskoval šolo. Učil si se pisati in računati, kar ti je bilo kar všeč. Včasih ste se prijatelji tudi igrali kakšno igro. Letos je tvoj oče nenadoma umrl, kar pomeni, da si ti postal glava družine in da moraš skrbeti za vaš nasad kakava. Nimaš časa, da bi še hodil v šolo. Čeprav si tako mlad, moraš najemati delavce za pobiranje kakava in se pogajati s trgovci. Pogrešaš čas, ko si imel manj obveznosti in si še hodil v šolo ter se v prostem času igral. Toda po drugi strani si zadovoljen, ker ti uspeva voditi družino in jo preživljati. Zaslužil si celo toliko denarja, da ti je uspelo poslati tvojega mlajšega brata v šolo.

Ko je pred dvema letoma tvojo družino prišel obiskat trgovec s sužnji, je rekel, da ti ponuja delo v tekstilni tovarni, kjer boš lahko zaslužil 200 dolarjev na mesec, in da boš ta denar lahko pošiljal svojim staršem, saj bo za hrano in prenočišče poskrbljeno. Tvoji družini takrat ni šlo preveč dobro, oče je prodajal zelenjavo z vrta na tržnici, mama je bila brezposelna in skrbela za svoje štiri otroke. Tvojim staršem se je ponudba zdela zelo dobra, zato so te zaupali v njegove roke, čeprav nisi hotel iti. Tik preden si odšel, so ugotovili, da ga sploh niso vprašali, kam te vodi. Tudi ti ne veš, kje si se znašel. Vse od takrat nisi bil v stiku s svojimi starši. Namesto delavca v tovarni si postal suženj na plantaži kakava. Delaš ves dan, brez vikendov, kadar si utrujen, te pretepajo, kadar jim rečeš, da bi rad šel domov, se ti le smejijo. Rad bi poskušal pobegniti, toda videl si, kako so ubili nekoga, ki mu ni uspelo.


207 Priloga 1

Miguel, 12 let, Kolumbija

Tilen, 11 let, Slovenija

Delaš na družinski kmetiji, kjer gojite kakav. Do desetega leta si hodil v šolo, toda sedaj si starejši in močnejši in starši potrebujejo tvojo pomoč na kmetiji. Mama ti občasno omeni, da kdaj pa kdaj le pojdi v šolo, saj je to dobro za tvojo prihodnost. Eno leto si poskušal početi oboje: delati na kmetiji in hoditi v šolo. Toda potem si s tem prenehal, ker si ti ni zdelo prav, da bi sedel za mizo v šoli, medtem ko tvoji starši delajo na plantaži. Odvisno od sezone delaš tudi do 10 ur na dan. Svoj prosti čas preživljaš s prijatelji, pogosto v kakšnem lokalu. Tvoja družina ni revna, imaš vse kar potrebuješ. Ker pomagaš na kmetiji, ne potrebujete drugih delavcev, ki bi jih morali najeti.

Obiskuješ 6. razred osnovne šole. Skupaj s starši in sedemletnim bratom živiš v blokovskem naselju. Ponavadi prideš iz šole domov najkasneje ob treh popoldne, domača naloga pa ti vzame še kakšno uro in pol časa. Doma moraš tudi pomagati staršem, po večerji pospraviš posodo, enkrat na teden pa moraš pospraviti in posesati svojo sobo. Sesanja res ne maraš. Zdi se ti nepravično, da tvojemu bratu ni treba početi ničesar. Ne zdi se ti tako majhen, da ne bi mogel pomagati. Vsak teden dobiš 10 € žepnine, ki jo večinoma porabiš za čokolado, včasih pa greste s prijatelji v kino.

Veronika Lukášová, 7 let, Češka republika

Aly Diabate, 12 let, Ekvador

Pred tremi leti si zmagala na natečaju za otroke igralce, ki ga je organiziralo znano podjetje, ki prodaja čokolado. Od takrat si redno nastopala v reklamah in od časa do časa si se celo pojavila v nekaterih oddajah na televiziji. Tvoji starši so zaprosili za program individualnega šolanja, zato v šolo hodiš le poredko. Večino časa preživiš pred filmskimi kamerami in svojih sošolk in prijateljic ne vidiš prav pogosto. Največ si v družbi s svojo materjo, ki je nate zelo ponosna, veliko pa se družiš tudi z režiserji, scenskimi delavci, fotografi in drugimi igralci. Zaslužiš veliko denarja, toda sedaj še ne moreš odločati, kaj bi rada z njim storila.

Tvoja družina ima v lasti majhno kmetijo, kjer gojite kakav. Ob vikendih moraš pomagati na kmetiji, med tednom pa hodiš v šolo. Vaša kmetija je del kooperative, ki skrbi za to, da lahko pod boljšimi pogoji prodajate kakav. Ko boš velik, bi rad živel v ZDA, toda ne verjameš, da bi lahko zbral dovolj denarja za pot. Čeprav tukaj živite skromno, je tvoje življenje kar udobno. Toda ti veš, da bi si lahko v ZDA kupil vse, kar si želiš.


209

grenak priokus kave Prirejeno po priročniku Močna kava Češke organizacije nazemi Cilji:

- Učenci poskušajo razumeti težave ljudi, ki so udeleženi v procesu vzgoje, pridela- ve in prodaje kave. - Učenci interpretirajo izkušnje iz igre in iščejo vzporednice v resničnem svetu trgovanja s kavo. - Učenci pojasnijo, katere težave so povezane z vzgojo kave in kako sta moč ter dobiček razdeljena znotraj tržnega sistema. - Učenci interpretirajo razlike v življenjskih pogojih običajnih pridelovalcev kave in tistih, vključenih v pravično trgovino. - Učenci spoznajo koncepta relativne in absolutne revščine.

Povezave s šolskim načrtom: sociologija, geografija Starost: 14+ Trajanje:

45 minut

Število učencev:

najmanj 14

Učni pripomočki:

- 7 velikih kosov zavijalnega papirja, ki jih uporabite kot »oglasne deske«, lepilni trak ali lepilne pike, zemljevid sveta - barvne zastave za vse države (Priloga 1) - vloge posameznih družin (Priloga 2) - žetvene karte, ki sovpadajo z vrženim številom pik (Priloga 3) - kocka - 7 stroškovnih seznamov

Priprava:

 atisnite vse priloge. Zastave in stroškovni seznami morajo biti natisnjeni barvno. N Prerežite stroškovne sezname na kartice in kartice za posamezne države obdržite ločeno.

Postopek

• Vprašajte učence, v katerih državah popijejo največ kave. Označite pet največjih potrošnic z lepilnimi listki na zemljevidu. Potem vprašajte učence, katerih 5 držav je največjih proizvajalk. Označite jih na zemljevidu (države so navedene v kotičku za informacije). Sedaj si lažje predstavljate povezave med različnimi deli sveta.

• Kava je druga najbolj prodajana dobrina na svetu, takoj za nafto. Več kot 100 milijonov ljudi se ukvarja s pridelavo, predelavo in prodajo kave. Zdaj bomo mi postali ti ljudje, pridelovali, prodajali in predelovali bomo kavo.

UVODNA MOT. / 5 min.

opozorite, da bodo družino predstavili drugim.

• Potem ko vse skupine preučijo besedilo, drugim predstavijo posamezne družine. • Najbolje je, da določite vidno točko v ospredju razreda in družinam naročite, da se tam skupaj predstavijo. Tako so učenci bolj motivirani in razigrani pri predstavitvi. Med predstavitvami naj se različni predstavniki posamezne države predstavijo zaporedoma, tako da je kontrast med njimi bolj očiten.

• Pazite na to, da je pri vseh predstavitvah omenjeno, kje je družina zaposlena oziroma koga zaposluje – učenci se bodo tako zavedli odnosov med družinami.

igr a / 25 min.

• Vsaki od skupin izročite besedila o družinah (Priloga 2). Naj si izberejo barvo svoje države (Priloga 1). Vnaprej jih


210

• Medtem ko učenci predstavljajo družino Huilo s Kostarike, je nujno omeniti, da so člani kooperative, ki je vključena v pravično trgovino.

• Učencem povejte, da so vsi udeleženi v procesu trgovanja s kavo in pričakujejo plačilo za svoj celoletni trud.

Pojasnite jim, da je cena kave, poleg ostalih dejavnikov (ponudba, povpraševanje, kakovost pridelka), odvisna tudi od tega, kakšno ceno bo postavila borza.

• Vsem družinam izročite karto "metanja kock" (Priloga 3) in jim dajte nekaj časa, da si jo ogledajo. • A sledeči dogodki so odvisni zgolj od vplivnih oseb iz vsake države; tudi prihodki ostalih so odvisni od njih. Predstavniki družin, ki imajo več vpliva na sprejemanje odločitev, mečejo kocko eden za drugim. Revnejša družina iz ustrezne države mora upoštevati vrženo število pik.

• Potem ko vse družine izvejo, kakšen je njihov prihodek, vsaki izročite "oglasno tablo" (velik kos zavijalnega

papirja), lepilne pike in karte s slikami, ki predstavljajo letne izdatke posamezne družine. Vsaka od družin izbere fotografije, ki predstavljajo različne izdatke med letom, tako da jih lahko spravijo v svoj letni proračun. Na tablo zapišite kategorije: stanovanje, energenti, hrana, prevoz, voda, oblačila, zabava. Vsaka družina si mora izbrati najmanj eno stvar iz vsake kategorije. Preostali denar lahko porabijo za dodatne stroške, ki jih predstavlja karta z narisano injekcijo, ki je tudi edina karta brez navedenega stroška. Če kdo vpraša, zakaj zdravstvena oskrba nima navedene cene, razložite, da je zanjo težko določiti ceno, saj je ta odvisna od posameznega zdravstvenega problema. Namen je, da vidite, ali in koliko denarja bodo družine namenile in privarčevale za ta strošek, če do njega pride.

• Vsem družinam naročite, naj drugim povedo, kakšno je bilo leto, koliko so zaslužili, kaj so si lahko privoščili.

Pokažejo naj poster s prilepljenimi slikami. Ponovno naj se dve družini iz iste države predstavljata ena za drugo, tako da bo razlika med njima očitnejša. Kot zadnja se predstavi družina Huilo, ki je vključena v pravično trgovino.

• Navedene prihodke zapišite na tablo pod ustreznim imenom vsake družine. To je lahko dobro izhodišče za poznejši razmislek. Na primer.

Brazilija

Družina Domingues

Družina Fiorentino

Koliko so zaslužili: Koliko so privarčevali:

Koliko so zaslužili: Koliko so privarčevali:

• Potem ko se predstavijo vse družine, jih povprašajte po povratnih informacijah. Naj vsaka družina izrazi svoje

r azmislek / 20 min.

mnenje. Zastavljajte vprašanja po naslednjem vzorcu: ------

Kako ste se počutili? Kakšna so razmerja med družinami? Katera družina je bila po vašem mnenju (s stališča vaše družine) bogata? Kako se razlikuje revščina med družinami v različnih državah? Katere družine so revne in zakaj? Kakšne posledice to predstavlja zanje ? (Glede na prihodek za enako uspešno letino so družine po bogastvu razporejene takole, od najbogatejše do najrevnejše: Domingues, Quintin-Smith, Green, Aran, Huilo, Fiorentino, Margan.) Bi rekli, da so Greenovi revni? Zakaj (ne)?

• Izpostavite različne vidike revščine. S primerjanjem položajev družin znotraj države in med njimi vodite učence, da bodo pri sebi razjasnili pojma absolutne in relativne revščine, ali pa pojma razložite sami. -- Kaj bi lahko revne družine storile, da bi zaslužile več? -- Kdo vpliva na ceno, za katero kmetovalec proda svoj pridelek kave?

• Vprašajte učence, kakšna je razlika med družino Huilo in drugimi družinami. Na primer, to je edina revnejša družina, ki lahko sama meče kocko.

-- Ste že kdaj slišali za pravično trgovino (PT)? Ste se naučili kaj o razlikah med PT in običajnim trgovanjem?

Namig

• Družinski prihodki dobro ponazarjajo BDP ali razmerje družbenih razlik v posamezni državi, vključeni v indeks človekovega razvoja (HDI).


211

Kotiček za informacije ... kava je druga najbolj prodajana dobrina na svetu, takoj za nafto. ... s pridelavo, predelavo in prodajo kave se ukvarja več kot 100 milijonov ljudi. ... največje proizvajalke kave so: Brazilija, Vietnam, Indonezija, Kolumbija in Indija. .... največje potrošnice so: ZDA, Nemčija, Italija, Japonska in Francija. ... od 1,2 evra, kolikor pri nas stane espreso v gostilni, dobi pridelovalec maksimalno dva centa. Kmetovalec Prodaja zeleno kavo brez informacij o ceni kave, na primer v Sloveniji. Nima nobenega vpliva na prodajno ceno.

Lokalni preprodajalec Ima avto, skladišče in informacije ter poskuša čim bolj znižati ceno.

Uvoznik Ima najpogosteje svoje podjetje v velikem pristanišču in kavo pošlje v državo porabnico. Tudi v njegovem interesu je, da je nakupna cena kave čim nižja.

Proizvodno podjetje Ima v lasti tovarne za praženje in pakiranje kave. To je najbolj dobičkonosni del celotne poslovne verige, saj se tukaj ustvarja največji dobiček od kave.

Izvoznik kave Pripravlja kavo za izvoz in jo pakira v vrečke. Vrečke nato naložijo v kontejnerje, te pa na ladjo.

Borza Cenovno razmerje med izvoznikom in posrednikom se določi tukaj. Pribitek na ceno se doda zaradi plačila bankirjem – akterjem na borzi.

Maloprodaja Prodaja neposredno strankam.

Kupec S svojim denarjem prispeva vsem členom v verigi, a le minimalno pridelovalcem kave. Kupci se povečini ne zavedajo, od kod je prišla kava in v kakšnih okoliščinah je bila pridelana.

Kavna veriga v tradicionalni trgovini Kako deluje borza? Borza je v resnici tržnica. Trgovske posle sklenejo borzni posredniki ali brokerji, ki se dogovorijo za ceno (še preden je kava sploh pridelana), ki jo plača predelovalec. Tako se predelovalci zaščitijo proti nihanju cen. Borza poleg tega privlači tudi t. i. špekulante: trgovci lahko vnaprej prodajo kavo, ki je še nimajo, v upanju na nižjo ceno, za katero bi lahko kupili kavo in izpolnili pogoje pogodbe z nižjimi stroški. Kava lahko tako navidezno preide med 150 lastniki. A vse to prispeva k nestabilnosti cen. Na borzah se ne trguje z vso pridelano kavo, a vsi posli vedno temeljijo na borzni ceni. Kaj je pri tem nepravičnega? Tisti, ki imajo dostop do tržišča in informacij, se lahko zaščitijo pred dviganjem in padanjem cen. Tveganje vseh vpletenih na koncu nosi pridelovalec, ki je na koncu verige in nima informacij ter dostopa do borze. Zaradi tega je možno, da dobički od prodaje kave rastejo, medtem ko se dohodki kmetovalcev nižajo. Učinki nizkih nabavnih cen Pridelovalci ne morejo vzdrževati družine, pošiljati otrok v šolo, plačevati zdravstvene oskrbe. Na plantažah delajo otroci. Pridelovalci prehajajo na gospodarsko bolj dobičkonosne pridelke – v dani situaciji so to na žalost mamila. Kmetovalci se selijo v mesta. Večina jih na žalost konča v negotovih pogojih v predmestnih revnih predelih. Pritisk na cene vodi tudi k vedno manj okolju prijazni pridelavi. Majhne nasade kave s senco dreves ali bananovcev zamenjajo velike plantaže s kavo kot monokulturo, izpostavljeno neposredni sončni svetlobi. Kje se torej teorija moti? Ekonomska teorija pravi, da ko se cena niža (pojav, ki je pri kavi zelo pomemben in tudi zelo pogost), povpraševanje raste – proizvajalec zato ne izgublja dobička, saj proda več. A to pri kavi ne drži. Ljudje, ki je ne marajo, je ne bodo začeli piti le zato, ker je cenejša. Uživalci kave jo po navadi uživajo v istih odmerkih. Teorija trdi tudi, da nizka cena proizvajalca prisili, da se loti nečesa, kar je v tem trenutku bolj dobičkonosno. A tovrsten premik ni zastonj in je večini pridelovalcev kave brez zunanje pomoči povsem nedosegljiv. Prav tako traja tri


212 do šest let, preden kavovec prvič obrodi. Zaradi tega pridelovalci ne morejo kakšno leto saditi česa drugega in se naslednje leto vrniti h kavi. Koncept pravične trgovine poskuša uravnotežiti nepravično ureditev mednarodnega trgovinskega sistema, kjer veliki akterji odločajo o usodah milijonov malih kmetovalcev. Države proizvajalke so bili prisiljene odpraviti svoje trgovske blokade, medtem ko tarife za uvoz predelanih surovih materialov v bogatejše države ostajajo. Pri pravični trgovini uvozniki kupujejo neposredno od pridelovalcev in se s tem izognejo nepotrebnim posrednikom in brokerjem. Tako se izboljša položaj pridelovalcev, obenem pa se poveča delež, ki ga dobijo od končne prodajne cene njihovih izdelkov.

Organizacija za pravično trgovino Pogosto skrbi za izvoz in predelavo. Sklepa dolgoročne pogodbe s pridelovalci in skrbi za to, da med delavci ni otrok, za pridelovalce organizira izobraževanje (na primer, o okoljsko primernejših metodah pridelave).

Kooperativa pridelovalcev Ima zagotovljeno minimalno ceno za svoje izdelke in prejema družbeno premijo za projekte skupnosti (vodnjaki, šole ipd.). Če se na borzi zviša cena, se zviša tudi cena znotraj pravične trgovine. Prodaja Najpogosteje gre za specializirane trgovine (ki jih včasih vodijo neprofitne organizacije), trgovine z zdravo prehrano, nekatere verige supermarketov in spletne trgovine.

Kupec Plača nekoliko več za visoko kakovost. Zlahka lahko ugotovi, od kod je kava prišla, in ve z gotovostjo, da je bila kava pridelana na okolju prijazen način, obenem pa so jo pridelovalci pridelali v sprejemljivejših pogojih.

Veriga proizvodnje kave pri pravični trgovini Viri: Chládková, Alena, Chmelař, Pavel, Malířová, Eva (2008): Silný kafe. Manuál z cyklu Svět v nákupním košíku. Brno: Společnost pro Fair Trade.

Priloga 1

Velika Britanija

Brazilija

Tanzanija

Kostarika


213 Priloga 2

Družina Huilo (Kostarika) Tonito in Vanessa Huilo sta člana kooperative, vključene v sistem pravične trgovine. Na svoji kmetiji pridelujeta kavo in banane. Bananovci zagotavljajo senco, tako da lahko v njej uspeva tudi kava. Živijo v dvonadstropni hiši s svojimi tremi otroki. Mlajša otroka obiskujeta lokalno osnovno šolo, najstarejši otrok, Cristina, pa se vozi do 50 kilometrov oddaljene srednje šole. A avtobus tod vozi le enkrat na teden, tako da je prisiljena med tednom ostati v mestu in se domov vračati med vikendi. Ko je cena kave leta 1989 strmoglavila, družina Huilo ni mogla šolati otrok. Podobno kot ostalim pridelovalcem kave v regiji so ameriški pražilci kave tudi njim obljubili visoke odkupne cene, ko pa je prišel čas žetve, so cene drastično znižali. Kooperativa COOCAFE je nedavno podpisala pogodbo z britanskim podjetjem, ki se ukvarja s pravično trgovino. Podjetje je obljubilo, da bo celotni pridelek odkupilo po pravični ceni, ki znaša skoraj dvakrat toliko kot tržna cena. To pomeni, da ima družina Huilo dostojen prihodek. Tonito in Vanessa pomagata v kooperativi, rada pa se tudi srečujeta s prijatelji v vasi.

Družina Fiorentino (Brazilija) Carlo in njegova žena Daphne delata kot sezonska delavca na eni od plantaž g. Dominguesa. Najamejo ju med sezono žetve za okoli tri tedne. Preostali čas je dela manj, tako da poskuša Carlo dodatno zaslužiti s pletvijo, ki traja več tednov. Živijo na robu manjšega mesta, 5 kilometrov od plantaže, v enosobnem stanovanju iz opeke. Imata pet otrok. Starejša otroka poskušata čez dan zaslužiti, kjer le lahko: s pranjem avtomobilov ter zbiranjem stare kovine in papirja za kasnejšo prodajo. Starejša otroka med žetvijo protizakonito pomagata na plantaži. Peti otrok je bolan, a si družina ne more privoščiti primerne zdravstvene oskrbe. Vsi otroci hodijo v šolo, a jih starši med sezono žetve vzamejo s seboj na plantažo. Najstarejši sin, Miguel, pogosto manjka v šoli, saj je ne mara in raje postopa po mestu, kjer poskuša nekaj zaslužiti z beračenjem in pranjem avtomobilov.

Družina Domingues (Brazilija) Antonio Domingues ima v lasti 30 kavnih plantaž v Braziliji. Zaposluje več sto ljudi, med njimi so tudi člani družine Fiorentino, na leto pa pridela več tisoč vreč kave. G. Domingues z družino živi v premožnem predmestju Sao Paula. Prebivajo v vili s petimi spalnicami, ogromno jedilnico, tremi kopalnicami, prestižnim dvoriščem in osupljivim vrtom. Zaposlujejo tudi številne hišne pomočnike, imajo pa še eno hišo v Rio de Janeiru. Antonio in žena Maria v svoji vili redno gostita politike, veleposestnike in gospodarstvenike. Sinova Eduardo in Pedro imata visoka položaja v očetovem podjetju, hči Marguerita pa je vplivna brazilska političarka.

Družina Margan (Tanzanija) Esi Margana dela na plantaži g. Arana. Pred tremi leti se je preselila v kilimandžarsko regijo s svojim možem, ki je delal kot škropilec pesticidov. Čeprav je prejemal relativno spodobno plačilo, je pustil službo zaradi bolečin in razdraženosti oči in pljuč zaradi pesticidov. Težave s pljuči ostajajo, njegovo zdravje pa se hitro slabša. Družina si ne more privoščiti obiska pri zdravniku. Bolezen preprečuje g. Marganu, da bi delal, tako da ne more prispevaati k družinskemu proračunu. Živijo blizu kmetije v dvosobni hiši iz glinenih opek s streho iz palmovih listov. Zemljišče ni Marganovo, tako da ga je prisiljena uporabljati protizakonito. Med žetvijo in pletvijo Esi Margana z drugimi delavci dela na kmetiji. Njen delež kavne žetve, ki je pogosto izjemno skromna, znaša eno tretjino. S tem denarjem mora preživeti vso leto, tako da njeni otroci ne hodijo v šolo. Njen 14-letni sin zasluži nekaj denarja s prodajo mrzle vode na ulici. 17-letna hčerka se je okužila z virusom HIV, ker je bila slabo obveščena – ni imela dostopa do osnovnih informacij. Zdaj išče službo, a za enkrat zaman.


214

Družina Aran (Tanzanija) George Aran ima kmetijo, veliko dva jutra. Prideluje kavo in najema delavce, da mu pomagajo pri žetvi. Njegova žena Grace del zemlje porabi za pridelavo sadja in drugih pridelkov za družino. Vsak teden gredo na tržnico in prodajajo pridelke in jajca. Imata tri otroke – dva sinova in hčerko – in čeprav je šola draga, jo obiskujejo vsi. Aranova sta prepričana, da če se njuni otroci izšolajo, lahko imajo boljšo prihodnost. Nočeta, da bi njuni otroci opravljali težaška dela na plantaži. Vseeno pa se vsako leto znova bojita, da bosta morala prekiniti šolanje otrok zaradi finančnih težav. Živijo v trosobni hiši, zgrajeni iz glinenih opek s streho iz valovitega železa. Elektrike nimajo.

Družina Green (Anglija) Angie Green je uslužbenka g. Quintin-Smitha v podjetju Royal Roasted Coffee. Dela v proizvodnji kave v Nottinghamu. Prejema zelo nizko plačo za dolgočasno in enolično delo – nadzoruje pakiranje kave v kavne vrečke. Skupaj z družino živi v najeti občinski hiši v sosednjem mestu. Njena dva otroka, Carl in Lauren, stara 14 in 16 let, obiskujeta lokalno šolo. Pred tremi leti je njun oče umrl zaradi delovne poškodbe, od takrat pa ima Angie zelo malo denarja. Kadar ni v službi, večino časa vzdržuje hišo in skrbi za otroka. Povečini nakupuje v lokalnem supermarketu. Avtomobila si ne more privoščiti.

Družina Quintin-Smith (Anglija) Cyril Quintin-Smith je glavni direktor podjetja Royal Roasted Coffee in tudi njegov največji delničar. Njegove odločitve vplivajo na številne zaposlene v vsej Veliki Britaniji in na delavce na številnih kmetijah in kooperativah po vsem svetu, od katerih podjetje odkupuje kavo. Cyril za svoje delo prejema visoko plačo, od svojih delnic pa prejema tudi dividende. Dela pet dni na teden in se udeležuje sestankov in konferenc po vsem svetu. Zakonca Quintin-Smith prebivata in delata v Londonu, čas pa rada preživljata tudi v njunih drugih domovih v Parizu in New Yorku. Imata sina in hči, oba pa imata direktorska položaja v podjetju. Cyril in njegova žena v svojih domovih pogosto prirejata zabave za druge bogate in slavne osebe. Oba igrata golf.


215 Priloga 3 Huilo Število vrženih pik: 1–2: zaslužek 22 Ker ste pridelali in prodali svojo žetev kave pod pogoji pravične trgovine, ste zanjo dobili dobro plačilo. Imeli ste zelo dobro leto. Poleg tega je kooperativa prejela finančno premijo, ki je močno pomagala tudi celotni skupnosti. Število vrženih pik: 3–4: zaslužek 21 To leto je bilo povprečno. Od kooperative pravične trgovine ste dobili dobro ceno, skupnost pa je prejela tudi finančno premijo. Število vrženih pik: 5–6: zaslužek 20 Za vami ni najboljše leto, saj vreme ni bilo naklonjeno pridelavi kave. V primerjavi z drugimi družinami, ki niso članice kooperative, pri vas zaslužek ni padel pod določeno minimalno vrednost. Finančna premija je ustrezala količini pridelane in prodane kave.

Domingues Število vrženih pik: 1–2: zaslužek 1200 Vlada vam je namenila sredstva za razvoj gensko spremenjene sorte kave. To bi lahko v prihodnosti privedlo do večjega pridelka na vaših plantažah. Število vrženih pik: 3–4: zaslužek 900 Vlada je obljubila sredstva za razvoj gensko spremenjene sorte kave, ki bi poskrbela za večji pridelek. A pogajanja so bila odpovedana zaradi protestov okoljevarstvenikov glede možnih vpliv teh novih sort kave na ljudi. Število vrženih pik: 5–6: zaslužek 600 Kljub intenzivni pridelavi kave na vaših plantažah je pridelane manj in manj kave. Vlada je obljubila finančno pomoč, a je še ni zagotovila.

Fiorentino Število vrženih pik: 1–2: zaslužek 10 Uspelo vam je dobiti majhno povišico, zahvaljujoč novim predpisom podjetja. Število vrženih pik: 3–4: zaslužek 8 Na plantaži se ni spremenilo nič. Število vrženih pik: 5–6: zaslužek 6 Ker plantaža zdaj pridela manj kave, so bili plače delavcev znižane.

Margan Število vrženih pik: 1–2: zaslužek 9 Vaš delodajalec se je odločil pridružiti pravični trgovini. Zaradi tega se je vaš prihodek povečal. Število vrženih pik: 3–4: zaslužek 8 Vašega delodajalca čaka negotova prihodnost, tako da plače letos ostajajo nespremenjene. Število vrženih pik: 5–6: zaslužek 6 Zmanjšanje prihodkov vašega delodajalca je vodilo k zmanjšanju plač delavcev na njegovi plantaži.

Aran Število vrženih pik: 1–2: zaslužek 38 Odločili ste se, da postanete člani kooperative pravične trgovine. Zaradi te odločitve je cena vašega pridelka zrasla. Število vrženih pik: 3–4: zaslužek 36 Imeli ste povprečno letino, tako da ste uspeli svojo kavo prodati za sprejemljivo ceno. Število vrženih pik: 5–6: zaslužek 29 Odločili ste se, da svoj pridelek prodate predstavnikom prekomorskega podjetja. Ti so vas ogoljufali, tako da ste pridelke prodali za zelo nizko ceno.

Green Število vrženih pik: 1–2: zaslužek 47 Ker podjetje Royal Roasted Coffee uspeva, delavci v podjetju prejmejo povišico. Število vrženih pik: 3–4: zaslužek 33 Vaša plača ostane nespremenjena. Število vrženih pik: 5–6: zaslužek 28 Ker podjetju Royal Roasted Coffee ne gre dobro, obstaja možnost nadurnega dela. Podjetje je zašlo v težave.


216 Quintin-Smith Število vrženih pik: 1–2: zaslužek 1000 Vaše podjetje je sklenilo dobičkonosne pogodbe s tujimi podjetji, zlasti iz ZDA. Uvedba novih tehnologij je močno zmanjšala vaše stroške. Cena delnice je visoka. Število vrženih pik: 3–4: zaslužek 850 Vaše podjetje je uspešno vstopilo na nove trge, a je konkurenca še vedno zelo močna. Cena delnice je stabilna. Število vrženih pik: 5–6: zaslužek 500 Zaradi govoric o računovodskem škandalu v vašem podjetju so vlagatelji vznemirjeni. Cena delnice je padla.


217 Kostarika

Priloga 4


218 Brazilija


219 Tanzanija


220 Velika Britanija


221

Ribice Cilji:

- Učenci kritično ocenijo izbiro vedenja, ki se razvije iz sodelovanja ali tekmovanja. - Izkusijo proces potrošnje (in najverjetneje pretirane potrošnje) skupnih virov. - Prepoznajo dejavnike, ki vplivajo na ta proces – bodisi osebne bodisi družbene. (Nekaj dejavnikov lahko najdete v poglavju Razmislek; skupina bo zagotovo ome- nila tudi kakšne druge).

Povezave z učnim načrtom: biologija, sociologija, ekonomski predmeti, okoljska vzgoja Starost: 12+ Število učencev:

3-30, glede na število delajo učenci samostojno ali v skupini

Trajanje:

45 minut

Učni pripomočki:

- igralna podlaga - predmet, ki predstavlja jezero (npr. krožnik) - predmeti, ki predstavljajo ribe (bonbončki, gumbi, fižolčki, kamenčki, modelčki rib ali iz papirja izrezane ribe); po 20 rib na jezero - predmet, ki ponazarja palico za ribolov (slamica ali palica s kavljem) - bela tabla ali velika pola rjavega papirja za tabelo (Priloga 1) + pisala

Priprava:

učilnica Ribe in ribiška palica: -- Učenci lahko pripravijo modelčke rib in palice za ribolov pri urah likovne vzgoje ali tehnike. Igra bo bolj zanimiva, če bo lovljenje rib zahtevalo vsaj kakšno vrsto spretnosti. -- Za ribe lahko uporabite tudi bombone ali fižolčke, ki jih »lovijo« npr. s slamico in prenesejo v svojo posodo (že vnaprej preverite, ali so slamice dovolj močne, in predmeti, ki predstavljajo ribe, dovolj lahki). Krožnik ali kakšen drug predmet predstavlja jezero. -- Še najbolj preprosto pa je, da ribe izrežete iz papirja, učenci pa jih z roko prenašajo iz označenega kroga. -- Postavite jezero z 20 ribami na vidno in vsem dostopno mesto. Narišite tabelo na tablo ali rjav papir (Priloga 1); vsaka vrstica v tabeli predstavlja 1 leto v življenju ribičev.

Ribnik

fotografija: Živica

Prostor:

fotografija: Živica

Ribe


uvodna mot. / 5 min.

222 Postopek

• Naloga tega dela je, da učenci postopoma pridobivajo vpogled v svoje vloge. Opišite njihov položaj: "Ste ribiška

družina, vaš edini vir prihodka je ribolov na jezeru. Prodajate ribe in vse, kar potrebujete, plačate z zaslužkom od prodaje rib (šolnina za otroke, zdravila itd.). Ob jezeru živita še dve drugi ribiški družini.".

• Sestavite tri skupine in jim dajte minuto časa, da si izmislijo imena za člane skupine/družine, ki jih vpišite v tabelo. To jim lahko pomaga, da se lažje in bolje identificirajo z vlogo v skupini.

• Vaša naloga je, da igro končate s čim večjim številom rib. Ne dajajte dodatnih pojasnil, saj lahko to vodi do raz-

ličnih interpretacij. Na vprašanje, kdaj se igra konča, odgovorite, da je to odvisno od tega, kako uspešni bodo pri lovljenju rib itd (zelo verjetno ne bodo igrali vseh 10 krogov).

IGRA / 20 min.

• Razložite vsa pravila, vključno z zaključkom (lahko jih napišete na tablo ali večjo polo in obesite na vidno mesto).

-- V jezeru je največ 20 rib. -- Igra traja 10 krogov/let. -- Vsako leto lahko ena družina ujame 0–3 ribe. Ob koncu vsakega kroga se v tabelo napiše število rib, ki jih je družina ujela v mrežo, ribe pa prenesejo v svojo posodo. -- Na koncu vsakega leta se ribe, ki so ostale v jezeru, razmnožijo in povečajo svoje število za 25 %, ne presežejo pa maksimalnega števila 20 rib na jezero. -- Vsak krog traja tako dolgo, dokler vsaka družina nima toliko rib, kolikor se jih je odločila uloviti.

• Če število rib ni deljivo s štiri, se po vsakem krogu porast rib izračuna tako, da število rib, ki so ostale v jezeru, zaokrožimo na najbližje deljivo število s štiri in nato to število delimo s štiri (na primer, če ostane 10 rib, dodamo v naslednji krog 2 ribi (8 delimo s 4), če ostane 11 rib, dodamo v naslednji krog 3 ribe (12/4). V primeru, da sta dva bližnja delitelja (npr. št. 10 ali zaokrožimo na 8 ali 12), zaokrožimo na nižjega. Že na začetku jasno postavite pravila za zaokroževanje za primere, kjer ni jasno, kateri delitelj uporabiti (10, 14, 18).

• Igra poteka tako dolgo, dokler so ribe v jezeru. Dovolite jim, da sami postavljajo dodatna pravila, če tako želijo: npr. da se dogovorijo o ulovu ipd.

• Če zmanjka rib, jih vprašajte: Kako boste preživeli v naslednjih letih? • V tem delu aktivnosti poljubno postavljajte vprašanja. Začnite z osnovnimi temami in jih podrobneje pojasnite. Najprej se posvetite vtisom, potem opisu igre in povzemite, kaj so se iz igre naučili. Izbirajte vprašanja glede na potek igre.

• Posedite se v krog za pogovor. • Najprej se posvetite vtisom in občutkom: Kakšni so vaši vtisi? Ali ste zadovoljni? Kako ste videli drugi dve skupini?

r azmislek / 15 min.

• Naj opišejo dogajanje: Kako je potekala igra? Kako ste sodelovali v skupini/družini in kako z drugimi družinami? • Pomagajte si s tabelo in spodbudite učence h komentiranju. Zapisujte si, kako je naraščalo število ujetih rib. Ali

lahko opazimo kakšen preobrat? Na podlagi česa ste se odločili, koliko rib boste ujeli? Ali ste imeli kakšno strategijo? Kako se je spreminjala med igro? Kaj je razlog, da se je število ujetih rib spreminjalo? Do kakšne mere so na vas vplivale odločitve ostalih dveh družin? Kako bi opisali odnose med družinami?

• Kakšna se vam je zdela igra? • Kdo je zmagal in kdo izgubil? Spodbujajte jih, da vsi sodelujejo in izražajo svoja mnenja. Če nihče ne pomisli na to, da vse družine izgubijo, ko v jezeru ni več rib (ali da vsi pridobijo, če ostane zadosti rib za ribolov v prihodnjih letih), jih vprašajte: Kako ste razumeli nalogo? Ali lahko obstaja še kakšna druga razlaga? Če nihče nima odgovorov, povejte, da njihova naloga ni bila, da pridobijo maksimalno število rib zase.

• Ena od možnih interpretacij navodil je, da je bistvo naloge zagotoviti maksimalno število rib. To pomeni tiste, ki

so jih ujeli, plus tiste, ki so ostale v jezeru. Nalogo je moč razumeti tudi tako, da jim lovljenje rib omogoča preživetje in da je ohranjanje rib v jezeru pomembno, saj se življenja ribičev po 10 letih še ne bodo končala. Idealno je, če učenci sami ugotovijo bistvo.

• Kaj bi spremenili, če bi igrali še enkrat in bi igrali 100 krogov? Ali se je možno dogovoriti o obsegu števila rib,

ki se jih lahko na leto ulovi? Ali bi jih opazovali? Pod katerimi pogoji? Katero je največje število ulovljenih rib, ki dopušča, da se ribe še vedno razmnožujejo? Da bi maksimalno povečali število rib (za 4) v drugem letu, morate v prvem letu uloviti samo 5 rib skupaj (15 je zaokroženo na 16, 25 % od tega je 4). To pomeni, da lahko 2 družini


223 ulovita 2 ribi in ena družina samo 1 ribo. V naslednjem letu bi lahko ulovili samo 4 ribe (populacija bi se povečala na 19) ali pa le 3, kar bi kasneje prineslo začetno število 20 rib.

• Kakšne podobnosti vidite med igro in resničnim življenjem? Vas je igra spomnila na kakšne izkušnje iz vašega

življenja? Pomislite še na kakšne druge podobne situacije? Zakaj ta primer ne kaže realne slike? Ali lahko poznamo pravo število rib v jezeru?

• Za zaključek vprašajte: Kaj ste pridobili s to izkušnjo? Če vam zmanjkuje časa, zapišejo svoje misli na listke, vsaj 3 učenci pa svoja mnenja delijo naglas.

Namigi

• Če imate večjo skupino, učence razdelite v manjše podskupine in uporabite več jezer, tako da na vsako jezero

pridejo 3 družine/3 skupine. Pravila ostanejo ista, skupine pa same naredijo tabelo. Skupino, ki prva konča, vprašajte: Kaj boste storili zdaj? Zanimivo bo videti, ali se bodo spomnili, da bi se združili z drugimi skupinami, ki še lovijo ribe, in ali bodo kradli ribe med krogi itd. Naj bodo samostojni, pri diskusiji pa njihove reakcije komentirajte.

• S starejšimi učenci lahko razpravljate tudi o dejstvu, da večina ekonomistov danes zagovarja neomejenost naravnih virov in ne priznava veljavnosti tega modela.

• Celotno aktivnost lahko uporabite za zbiranje idej za projektni dan, ki se nanaša na temo izrabe naravnih virov in njihovo obnovljivost.

Kotiček za informacije Pretirano izkoriščanje neobnovljivih virov uničuje naravno zmožnost virov, da se sproti obnavljajo. Ne gre samo za izrabo naravnih rezerv, ampak tudi za nepovratno uničenje posameznega vira. Tipičen primer za to je morski ribolov. Populacija najbolj lovljenih rib (tuna, polenovka) se je v zadnjih sto letih znižalo za 90 %. Druga težava leži v dejstvu, da so najbolj priljubljena vrsta rib mesojede ribe, ki so na vrhu celotne oceanske prehranjevalne verige. Prenaseljenost rastlinojedih rib lahko povzroči izumrtje populacije organizmov v nižji prehranski mreži, vključno s primarnimi proizvajalci, kot so planktoni in alge. Trajnostni ulov npr. modroplavutega tuna ne bi presegal meje 7500 ton, vendar jih kljub temu ulovimo do 60.000 ton letno. Prekomerno izkoriščanje naravnih virov močno ogroža svetovno biološko raznolikost.

Viri: Igra je priredba računalniške igre inštituta Cloud (www.cloudinstitute.org/fish-game).


leto 2

leto 3

leto 4

leto 5

leto 6

leto 7

leto 8

leto 9

leto 10

leto 2

leto 3

leto 4

leto 5

leto 6

leto 7

leto 8

leto 9

leto 10

3. skupina ime

leto 1

2. skupina ime

leto 1

1. skupina ime

1. skupina ime

2. skupina ime

3. skupina ime

224 Priloga 1


225

V slum? Cilji:

- Učenci prevzamejo vlogo malih pridelovalcev tropskih kmetijskih pridelkov in spoznajo probleme, s katerimi se ti soočajo. - Spoznajo določene dejavnike, ki prispevajo h krčenju deževnega pragozda in umiku prebivalstva iz poljedelstva in podeželja v mesta. - Na osnovi lastnih izkušenj učenci opišejo podobnosti med problemi naših kmetov in kmetov v tropskih krajih. - Spoznali bodo razloge za oblikovanje in obstoj koncepta pravične trgovine.

Povezave z učnim načrtom: geografija

Starost:

14+

Trajanje:

45 minut

Učni pripomočki:

- projektor - fotografska predstavitev (Priloga 1) - 4 x 11 časopisnih listov - 4 kocke - dva kompleta kartic: K reki (Prilogi 2 in 3) – dve tabli ali stojali z listi za vsak pridelek

Priprava:

 atisnite in izrežite kompleta kartic K reki in V mesto. V razredu pripravite 4 N lestvice, po katerih se bodo premikali učenci. Lestvice naj bodo razporejene čim bolj narazen. Npr. postavite liste časopisnega papirja v štiri vrste in na koncu vsake označite, kje je mesto in kje reka. Kupčke kartic postavite zraven lestvic. Poskušajte kartice premešati tako, da bodo v obratnem vrstnem redu (dve skupini učencev bosta uporabljale iste kartice; z obratnim vrstni redom boste poskrbeli, da učenci ne berejo istih besedil).

Opomba:

 čna ura se dotakne koncepta pravične trgovine, vendar ga ne razlaga. Zato je U dobro, če imajo učenci že določeno predznanje o pravični trgovini. Učna ura se lahko poveže z drugo, ki je osredotočena na sam koncept pravične trgovina (npr. Grenak priokus kave).

in V mesto (Prilogi 2 in 3)

• Naročite učencem, naj vstanejo (in se potem spet usedejo) tisti, ki:

-- osebno poznajo kmeta, -- imajo sorodnika, ki živi od kmetijstva (naj povejo, kaj si njihovi sorodniki mislijo o svojem položaju), -- so kdaj razmišljali o tem, da bi postali kmetje.

• Če kdo vstane, jih vprašajte, kakšne možnosti in prednost nudi to delo v primerjavi z drugimi. Zapišite njihove

odgovore na tablo. Če nihče ne vstane, pojdite pred tablo in naročite učencem, naj se poskušajo spomniti čim več razlogov, ki bi nekoga lahko privedli do odločitve, da "živi od zemlje", nato pa tudi razloge, zakaj si ne bi želeli biti kmetje.

• Da bi učence bolj motivirali, lahko uporabite metodo T-razpredelnice, kjer vsak učenec napiše prednosti in sla-

bosti kmetovanja kot poklica v dva ločena stolpca. Učenci se nato sprehodijo po razredu in izmenjajo svoje razloge z vsaj tremi sošolci. Mnenja drugih učencev lahko vključijo v svoje sezname. Na koncu na tablo zapišite pregled vseh razlogov.

uvodna motivacija / 10 min.

Postopek


226

• Učencem povejte, da bodo sedaj podrobneje spoznali položaj kmetov v drugem kontekstu in regiji. • Razdelite učence v štiri skupine. S projektorjem prikažite fotografije (Priloga 1), jih komentirajte in učencem

postavite vprašanja, tako da jim boste čim bolje predstavili položaj, v katerega naj bi se vživeli. V komentarjih uporabite argumente za in proti kmetijstvu, do katerih so učenci prišli v prejšnjem delu ure. Zdaj se boste postavili v vlogo štirih skupin kmetov, ki poskušajo preživeti s pridelovanjem različnih tropskih pridelkov. Dve skupini bosta pridelovali kakav, dve pa kavo. Vaši življenjski pogoji pa bodo podobni.

Projekcija

• Slike iz deževnega pragozda – slika 1 – slika 4

-- Od rojstva živite v bližini deževnega pragozda. Kje bi se lahko taka zgodba odvijala? Kje najdemo tropske deževne pragozdove?

• Zemljevid deževnih pragozdov – slika 5 • Slap – slika 6

-- Kakšen pomen ima za vas pridelovalce reka? V kmetijstvu delate od mladosti. Reka predstavlja čist, obnovljiv in skupen vir, vaš dom, identiteto, morda tudi samozadostnost in neodvisnost.

• Vaške in kmetijske dejavnosti – slike 7 – 14

-- Vedno imate vsaj nekaj možnosti za pridelavo ali nabiranje hranje, zdravilnih rastlin, morda tudi za rejo živali. (Ob prikazovanju slik rastlin, naj učenci ugibajo, za katere rastline gre.)

SPOZNAVANJE POMENA / 20 min.

• Pogled na mesto – slika 15

-- Zdaj pa se odločate, ali je čas za opustitev kmetovanja in selitev v mesto. Kaj bi to lahko povzročilo? Mesto prinaša priložnosti. Priložnost za pobeg od težaškega in slabo plačanega dela in vstop v bolj perspektivne gospodarske dejavnosti. Je tudi priložnost za vaše otroke – da pridobijo boljšo izobrazbo, morda tudi potujejo in priložnost za boljši življenjski standard z manj dela. Tu so tudi dostop do nekaterih storitev, npr. zdravnika, ki je v mestu mnogo boljši. -- Kljub temu pa je življenje v mestu dražje, na začetku bi si lahko privoščili le življenje v perifernih naseljih, t. i. slumih, in upali, da se vaš položaj izboljša. Kaj si predstavljate, ko slišite besedo slum?

• Slum Kibera (Nairobi, Kenija) – slika 16

-- Kakšni so tu pogoji življenja? Zakaj ljudje tukaj prihajajo in od kod? Kje na svetu jih lahko najdemo?

• Zemljevid, ki prikazuje delež urbanega prebivalstva, ki živi slumih – slika 17 • Slike iz slumov – slike 18 – 20

-- Ni se lahko odločiti. Slišali ste zgodbe tistih, ki niso uspeli, družin, ki so v slumih ostale dolga leta, vendar ste slišali tudi zgodbe s srečnim koncem, kjer je vsaj en član družine našel dobro službo.

• Na vaš postopek odločanja, ki ga simbolizira premikanje na lestvici Reka-Mesto, vpliva mnogo dejavnikov, o katerih boste izvedeli več med igro. Včasih ne gre toliko za odločanje kot za sprijaznjenje z usodo, naključja igrajo ključno vlogo ...

• Zdaj lahko preidete na razlago pravil. Pravila

• Na tleh je postavljena lestvica s polji, po katerih se bodo premikali med reko in mestom. Vsaka skupina se na

začetku razdeli v dve 'družini', če je možno, z dvema do štirimi člani, ki si razdelijo naloge: nekdo je 'figura' (premika se po listih časopisa), drugi pa delajo zapiske in se izmenjujejo pri metanju kock. Na začetku 'figure' iz obeh družin stojijo na sredinskem časopisnem listu.

• V vsakem krogu družina vrže kocko; če vržejo med 1 in 4, vzamejo vrhnjo kartico s kupčka K reki, če zadanejo kaj drugega, vzamejo kartico s kupčka V mesto.

• Vsebina kartic določa, kam se bo družina premaknila. Porabljene kartice dajte na stran. Vsaka skupina naj dela

zapiske, tako da lahko učenci približno obnovijo, kaj jih je pripeljalo do mesta ali reke. Kasneje lahko med razmislekom seveda pogledajo besedilo na karticah.

Igra

• Spremljajte skupine pri delu in jim, če kaj ni jasno, razložite kako in kaj. Če se določena vprašanja pojavljajo pogosteje, jih zapišite na tablo in se kasneje vrnite k njim.

• Igre je konec, ko se porabi eden od kupčkov kart ali ko družina pride do enega ali drugega konca lestvice. Igro lahko končate tudi, če menite, da izgublja ritem.


227

• Naj skupine, ki prve končajo, ocenijo: Kdo je zmagal? Zakaj? Ali je bolje biti bližje reki ali mestu? Zakaj menite

da se dve od šestih družin pomikata proti reki, medtem ko ostale gredo proti mestu? Kaj to ponazarja? Učenci naj odgovorijo na morebitna vprašanja, nato pa dopolnite odgovore in obrazložite, če kaj ni jasno. Ni potrebe, da čakate, da vse skupine končajo z igro. Če se igra preveč zavleče, jo lahko prekinete in postavite podobna vprašanja.

• Opozorilo: Igra je namenoma organizirana tako, da se več družin premika k mestu. To ponazarja splošen trend praznjenja podeželja in rasti prebivalstva v mestih.

se učenci morali spopasti v vlogi pridelovalcev. Pojaviti bi se morale naslednje stvari: odkupne cene, težave z obdelovalno zemljo v deževnem pragozdu – pritisk za širjenje obdelovalnih površin, pomanjkanje informacij, slab pogajalski položaj, konkurenca velikih plantaž, slabi delovni pogoji itd. Ni potrebno omenjati vsega, odvisno je od številk, ki so jih učenci dobili, in kartic, ki so jih brali. Vprašate jih lahko: Kateri od teh problemov so skupni obem pridelkom? Kateri so po drugi strani specifični za posamezen pridelek? Če so kartice za skupini z istim pridelkom v kupčku v obratnem vrstnem redu, bo verjetno omenjena večina problemov. Učenci naj imajo hkrati pred očmi začetni seznam razlogov, zakaj se redki pri nas odločajo za kmetijstvo in seznam problemov, s katerimi se soočajo mali tropski pridelovalci.

• Učence vprašajte:

-- Kateri so razlogi, zaradi katerih so se premaknili bližje reki? Ali se lahko natančno spomnijo? Kako točno bi lahko rešili vaše probleme? -- Kateri od naštetih problemov bi lahko kot kmetje sami rešili? Katere ne bi mogli rešiti, ker zahtevajo pomoč, sodelovanje ali preprosto dobro voljo s strani zunanjih akterjev? -- Kakšna vrsta pomoči od zunaj bi lahko prišla v poštev? -- Katere karte so omenjale neko vrsto povezave med deževnim pragozdom in življenjem majhnih pridelovalcev? -- Tudi tukaj si vzemite čas, da razjasnite nesporazume ali dodate kakšno informacijo. -- Ali je kateri od naštetih problemov podoben problemom naših kmetov ali razlogom, zaradi katerih ljudje niso preveč navdušeni nad poklicem kmeta?

Namigi

• Če imate več časa za razmislek, zapišite 4 vprašanja na 4 velike liste. Učenci naj se sprehajajo okoli njih in zapisujejo svoje odgovore, ki jih boste kasneje povzeli. Tudi to bo pomagalo, da se učenci bolj vživijo v aktivnost.

• Kateri od naštetih problemov bi lahko kot kmetje sami rešili? Katere ne bi mogli rešiti, ker zahtevajo pomoč, sodelovanje ali preprosto dobro voljo s strani zunanjih akterjev?

-- Kaj mislite, kaj pomeni koncept pravične trgovine? -- Kateri razlogi za selitev v mesto so enaki kot pri nas? -- Kako se položaj naših kmetov razlikuje od položaja tropskih kmetov?

• V pogovoru jasno ločite pojem malih pridelovalcev od velikih. Tako se omenjeni koncepti uporabljajo pri nas pa tudi drugod.

RAZMISLEK / 15 min.

• Na tabli ali velikem listu papirja na osnovi beležk iz igre skupaj sestavite seznam vseh problemov, s katerimi so


228

Kotiček za informacije S podeželja v mesto Leta 1950 je v mestih živelo 29 % svetovnega prebivalstva. Ta delež vztrajno narašča; leta 2009 je število prebivalcev urbanih področij (3,42 milijarde) prehitelo število prebivalcev podeželja (3,41 milijarde). Tako zdaj prvič v zgodovini človeštva več ljudi živi v mestih kot na podeželju. Ocene za leto 2050 govorijo o razmerju 70:30 v korist mest, kar je zrcalno nasprotje stanja iz leta 1950. Urbanizacija (rast urbanih naselij – bodisi z rastjo urbanega prebivalstva ali umikanjem prebivalstva z ruralnih območij) je neprimerljivo hitrejša v gospodarsko neprivilegiranih državah. Po ocenah OZN se bo levji delež bodoče rasti urbanega prebivalstva odvijal prav v teh državah, glede na to, da je leta 2008 od 3,3 milijarde ljudi, ki živijo na podeželju, tri milijarde ljudi živelo v gospodarsko neprivilegiranih državah. Med letoma 2005 in 2030 naj bi svetovno prebivalstvo naraslo za 1,7 milijarde ljudi. Večina rasti bo prihajala iz gospodarsko neprivilegiranih držav, povečalo pa se bo urbano in ne ruralno prebivalstvo (ruralno prebivalstvo bo dejansko upadlo). Te spremembe s sabo nosijo neslutene družbene in okoljske posledice. Leta 2007 je eden od treh urbanih prebivalcev živel v tako imenovanih slumih (skupaj več kot milijarda ljudi). Slum ali favelo se da opredeliti na različne načine; v vsakem primeru gre za del mesta ali naselje ob mestu, ki nima mestne infrastrukture (vodovodne napeljave, sanitarij, kanalizacije, zdravstvene oskrbe). Naselje je ponavadi nezakonito. Slumi niso novodobni fenomen; obstajali so tudi v mezopotamskih mestih. Tisto, kar je danes drugače, je hiter tempo njihove rasti. V Afriki na primer rast slumov v bistvu zajema vso rast urbanega prebivalstva (gre za t. i. psevdourbanizacijo). 72 % urbanega prebivalstva živi v slumih. Tri stranišča in en tuš na 250 gospodinjstev ni redkost, posebno v Podsaharski Afriki. V vzhodni Afriki dekleta in ženske npr. uro in pol dnevno porabijo v vrstah za vodo. V nekaterih primerih je preselitev v mesto stvar svobodnega izbora družine, v drugih pa je odločitev bolj verjetno sprejeta pod pritiskom. Dejavnikov, ki prispevajo k preseljevanju s podeželja v mesta, je več; v največji meri gre za revščino podeželskega prebivalstva, katerega poglavitni izvor prihodkov je kmetijstvo. Medtem ko le 5 % prebivalstva držav gospodarsko privilegiranih držav živi od kmetijstva, je v večjem delu neprivilegiranih ta delež veliko višji, v skrajnih primerih (Burundi, Burkina Faso) več kot 90 %. Težavnost življenja malih kmetov je po eni strani pogojena s postopno industrializacijo kmetijstva, po drugi pa z nizkimi odkupnimi cenami, ki jih je povzročila liberalizacija trgovine s kmetijskimi pridelki. Tudi nekateri razvojni programi Svetovne banke so imeli negativen učinek na vzdržnost afriških kmetijskih gospodarstev. V primerih, ko ljudje ne zapuščajo države, je opaziti napore za vzdrževanje drugega vira prihodkov, tako da družina ni odvisna le od kmetijstva. Krčenje gozdov Deževni pragozdovi se v različnih območjih uničujejo iz različnih razlogov. V Kongu so glavni dejavniki krčenja gozdov velik pritisk prebivalstva in krčenje zaradi pridobivanja obdelovalnih površin. Mnoge ljudi so v pragozd pognale pretekle vojne. Pridobivanje lesa za kurjavo je prav tako pomemben dejavnik. Selitev družin v mesta lahko predstavlja alternativo nadaljnjemu krčenju gozdov in obratno. V drugih predelih (Amazonija, Borneo, Papua Nova Gvineja itd.) dejavnosti majhnih kmetov prav tako prispevajo h krčenju gozdov, vendar je komercialno kmetijstvo veliko pomembnejši dejavnik. V Amazoniji gre večinoma za vzrejo goveda (do 80 % mesa se izvaža) in pridelavo soje (ki se povečini prav tako izvaža). Širjenje intenzivno obdelovane zemlje sili male kmete v obdelavo površin, ki so bile del pragozda, čeprav v Amazoniji ne gre ravno za takšen pritisk prebivalstva kot v Kongu. Pragozdove v JV Aziji in preživetje malih kmetov podobno ogrožajo nasadi palm, iz katerih se pridobiva olje za izvoz. Primeri, opisani na karticah te igre, so na nek način vzorčni primeri. Podatki so zbrani iz študij različnih področij. Kava, kakav in pravična trgovina Osnovni podatki o pridelavi kakava in kave so predstavljeni na karticah (Priloga 2, 3). Kavi in kakavu je skupno, da večji del pridelka proizvedejo mali kmetje. V obeh primerih je kakovost pridelka višja kot na plantažah. Čeprav kakavovec in kavovec naravno uspevata v senci drugih dreves, pridelava na plantažah z direktno izpostavljenostjo soncu daje večji pridelek ter je tako bolj poceni. To je eden od dejavnikov, ki svetovno ceno kave potiska navzdol (med drugimi dejavniki so npr. pridelava slabših sort kave v Vietnamu in vse večja priljubljenost instant kave, ki se lahko proizvede iz kave slabše kakovosti). Pri kakavu je situacija podobna. Kava se obira skozi celo leto, kakavova zrna pa se obirajo le enkrat ali dvakrat letno. Zato so predujmi razmeroma bolj pomembni za pridelovalce kakava kot za pridelovalce kave.


229 Eden od načinov za zmanjšanje vpliva mednarodne trgovine na male pridelovalce in okolje je koncept pravične trgovine (etične trgovine). Gre za trgovsko partnerstvo med organizacijami ali podjetji iz gospodarsko privilegiranih držav in pridelovalskih zadrug iz gospodarsko neprivilegiranih držav. Poudarja družbeno in okoljsko plat pridelave in trgovanja. Standardi pravične trgovine zagotavljajo npr. osnovne delavske pravice (primerno plačilo, ustrezni pogoji dela ...) ali okolju prijaznejše načine pridelave (čeprav gre za nekoliko milejše pogoje od tistih za certificirano ekološko kmetijstvo). V kontekstu deževnega pragozda pravila pravične trgovine izrecno določajo, da se primarni gozdovi ne smejo krčiti (tj. pridelek rastlin, ki rastejo na tako pridobljeni površini, se ne sme prodajati kot izdelek pravične trgovine). V izjemnih primerih, ko pridelovalci lahko dokažejo, da niso imeli drugega načina, da si zagotovijo preživetje, se lahko krčenje gozda v čimvečji meri kompenzira s sajenjem novih dreves. Spoštovati je treba zaščitna območja okoli gozdov (primarnih in sekundarnih), virov pitne vode in vseh vodnih teles. Organizacije pridelovalcev morajo prav tako dokazati, da podpirajo raznovrstnost kmetijstva, pri svojih članih nadzorujejo porabo lesa na kmetijah in spodbujajo sajenje dreves na primerno zemljo. Tako lahko rečemo, da pravična trgovina prispeva k zmanjšanju pritiska na tropske deževne pragozdove. Viri o urbanizaciji: UN Department of Economic and Social Affairs (2005): World Urbanization Prospect: The 2005 Revision. [na spletu] Dostopno na: http://www.un.org/esa/population/publications/WUP2005/2005wup.htm (dostop: 6. 9. 2011). UN Department of Economic and Social Affairs (2009): World Urbanization Prospect: The 20059Revision. Highlights. [na spletu] Dostopno na: http://esa.un.org/unpd/wup/Documents/WUP2009_Highlights_Final.pdf (dostop: 17. 9. 2011). United Nations Population Fund: People in Cities: Hope countering Desolation. [na spletu] Dostopno na: http:// web.unfpa.org/swp/2007/english/chapter_2/index.html (dostop: 6. 9. 2011). Delež prebivalstva, ki dela v kmetijstvu: Reinöhlová, Eva: Zemědělství rozvojových zemí. Industrializace vs. udržitelnost. [na spletu] Dostopno na: http:// prg.xf.cz/kniha/kap5.htm (dostop: 6. 9. 2011). Kmetijstvo v Afriki: Bryceson, Deborah Fahy (2002): The Scramble in Africa: Reorienting Rural Livelihoods. World Development, Vol. 30, No. 5, pp. 725–739. [na spletu] Dostopno na: http://intranet.ukzn.ac.za/geog/ugrad/level1/wc_human_ env/pdf/2011/scramble%20for%20africa%20rural%20livelihoods.PDF (dostop: 6. 9. 2011). Glede vprašanja krčenja deževnih pragozdov: Mongabay: Deforestation in the Congo Rainforest. [na spletu] Dostopno na: http://rainforests.mongabay.com/ congo/deforestation.html (dostop: 6. 9. 2011). Mongabay: Amazon Destruction: Why is the rainforest being destroyed in Brazil? [na spletu] Dostopno na: http:// rainforests.mongabay.com/amazon/amazon_destruction.html (dostop: 6. 9. 2011). Butler, Rhett: Borneo. [na spletu] Dostopno na: http://www.mongabay.com/borneo.html (dostop: 6. 9. 2011). Viri informacij o pridelkih in konceptu pravične trgovine: Malířová, Eva – Chládková, Alena - Chmelař, Pavel (2009): Silný kafe. Manuál z cyklu Svět v nákupním košíku. Brno: Society for Fair Trade Mrázková, Barbora – Ruferová, Zuzana (2008): Komu chutná prales. Manuál z cyklu Svět v nákupním košíku. Brno: Society for Fair Trade. Chatrná, Michala – Ježková, Michaela (2009): Hořká chuť čokolády. Manuál z cyklu Svět v nákupním košíku. Brno: Society for Fair Trade.


230

Tanzanijski deževni pragozd, 2010

fotografija: Eva Malířová

fotografija: Eva Malířová

Priloga 1

fotografija: Jana Škubalová

Lijane, 2010

vir: mongabay.com

Deževni pragozd - detajl, 2010

fotografija: Eva Malířová

fotografija: Eva Malířová

Tanzanijski deževni pragozd, 2010

Slap, Mali, 2010

Vas, Dominikanska republika, 2005

fotografija: Petra Krylová

fotografija: Pavla Začalová

Zemljevid deževnih pragozdov

Bananovec, Kostarika, 2007


Moški ob kakavovcu, Dominikanska republika, 2005

fotografija: Petra Krylová

fotografija: Pavla Začalová

231

Ravno zasejano polje, Tanzanija, 2010

Perutnina, Kolumbija, 2007

Bamako, prestolnica Malija, 2010

fotografija: Eva Malířová

fotografija: Jana Škubalová

Krave, Dominikanska republika, 2005

fotografija: Eva Fraňková

fotografija: Pavla Začalová

Sadike kavovca, Kolumbija, 2007

fotografija: Eva Malířová

fotografija: Eva Fraňková

Ženska ob kavovcu, 2007

Slum Kibera v bližini mesta Nairobi, Kenija, 2010


vir: UN Habitat report

fotografija: Eva Malířová

232

Delež urbanega prebivalstva, ki živi v slumih

Detajl iz sluma Kibera , 2010

fotografija: Eva Malířová

fotografija: Eva Malířová

Slum Kibera, 2010

Detajl iz sluma Kibera, 2010

Zemljevid slumov-vir: Podatki iz Davis, Mike (2006): Planet of Slums. [na spletu] dostopno na: wikimedia.org (navedba z dne 17. 9. 2011).


233 Priloga 2a–b KAVA – K reki

K reki Zahvaljujoč pomoči neke nevladne organizacije ste pridobili sredstva za nakup orodja za obdelavo kavnih zrn. To pomeni, da vam ni potrebno prodajati surovih kavnih zrn, temveč lahko zdaj prodajate olupljena in posušena zrna, s katerimi boste zaslužili več denarja. Premaknite se za dve polji proti reki.

K reki Udeleženi ste v projektu, ki promovira t. i. divjo kavo v evropskih državah. To pomeni, da boste obirali kavo, ki naravno uspeva v pragozdovih. Obirali boste samo naravni prirastek, tako da se lahko kavovci razmnožujejo. Čeprav je kava, pridobljena na ta način, draga, je nekaterim potrošnikom zamisel všeč in kava se kar dobro prodaja. Vaš namen je zaščititi pragozd, tako da lahko kavovci tam naprej rastejo. Premaknite se za eno polje proti reki.

K reki Spoznali ste, da se lahko kavna zrna kompostirajo in uporabijo kot gnojilo. Tako lahko zmanjšate uporabo umetnih gnojil. To pomeni, da boste imeli nižje proizvodne stroške in tudi, da se lahko, če se uspete popolnoma odpovedati umetnim gnojilom, potegujete za certifikat ekološkega pridelovalca in pridobite več sredstev za svojo pridelavo. Razmislite o tem in se premaknite za eno polje proti reki.

K reki Postali ste član kmetijske zadruge, ki je del sistema pravične trgovine, tj. etične trgovine. To med drugim pomeni, da ste pristali, da ne boste krčili primarnega gozda za širjenje svojih obdelovalnih površin. V to vas tudi nič ne sili, saj se preživljate brez večjih težav. Poglavitni razlog za vključitev v pravično trgovino je višja odkupna cena za vašo kavo. Premaknite se za dve polji proti reki.

K reki Organizacija majhnih pridelovalcev iz Nikaragve je na vašem področju organizirala serijo seminarjev o izobraževanju pridelovalcev. Izmenjali ste svoje izkušnje in se naučili veliko novega o problemu erozije in hitrem izčrpavanju hranilnih snovi v prsti iz nekdanjih gozdnih površin. Odločili ste se za različne ukrepe proti eroziji, da bi povečali življenjsko dobo vaših polj. Ostanite, kjer ste.

K reki Povodje vaše reke je bilo predvideno za prevzem in krčenje gozda. To bi zmanjšalo pretok reke in celo ogrozilo vaša življenja. Zaradi publicitete in uspešne mednarodne spletne kampanje se je vlada znašla pod pritiskom z več strani in projekt je za zdaj ustavljen. Ostanite, kjer ste.

K reki Združili ste se z nekaj ducat družinami, ki so v podobnem položaju kot vi. Ustanovili ste zadrugo, v kateri prodajate svojo kavo skupaj. Zdaj imate boljši pogajalski položaj pri posrednikih, poleg tega pa ste pridobili možnost za udeležbo v pravični trgovini. To pomeni, da boste svojo kavo prodajali direktno ameriški organizaciji za pravično trgovino, za zajamčeno ceno. Tako ste se znebili posrednikov in pridobili veliko višji delež cene kave. Premaknite se za eno polje proti reki.


234 KAVA – V mesto

V mesto Nekdo vam je povedal, da bodo, če boste kavo gojili na neposredni sončni svetlobi, zrna hitreje zorela in da bo skupni pridelek večji. Zaradi tega ste pred nekaj leti posekali bananovce in jelše, ki so rasli ob vaših nasadih. Na žalost pa je cena kave letos precej padla in začeli ste čutiti posledice izgube drugih prednosti, ki jih je imelo gojenje kavovca v senci drugih rastlin (banane za lastno potrošnjo in delno tudi za prodajo, les za kurjavo). Premaknite se za eno polje proti mestu.

V mesto Vaši kavovci so stari prek 30 let. To pomeni, da bodo dajali plod le še nekaj let. Šele pred kratkim ste spoznali, da bi bilo možno podaljšati življenjsko dobo vaših kavovcev z boljšo skrbjo za prst. Zdaj je prepozno in kmalu boste morali zapustiti svoj nasad. Krčenje dela gozda za pridobitev nove obdelovalne površine vas lahko reši odhoda v slum. Ostanite, kjer ste.

V mesto Poskusili ste z pridelavo kave višje kakovosti, ki raste v senci, kar vam je za nekaj časa zagotovilo višjo odkupno ceno. Na žalost se v zadnjih letih v Evropi in ZDA predeluje tudi kava najnižje kakovosti, zaradi novih tehnologij proizvodnje instant kave (povpraševanje po njej narašča). To je ceno kave na splošno potisnilo navzdol, kar je prizadelo tudi vas. Premaknite se za eno polje proti mestu.

V mesto Nezmožnost preživljanja s pridelavo kave vas je prisilila v sajenje rastlin za proizvodnjo droge – koko in mak. Vaši prihodki so se zvišali, vendar živite v stalnem strahu pred posledicami. Ostanite, kjer ste.

V mesto Od mnogih ljudi slišite, da bi morali s kave presedlati na nekaj bolj dobičkonosnega in pridelovati kavo samo v obdobjih, ko je njena cena visoka. To je lahko reči – vendar kakavovci dajejo plod šele 3–6 let po sajenju, poleg tega pa ste morali v njih vložiti sredstva, tako da nimate več ne sredstev ne znanja za gojenje drugih pridelkov. Premaknite se za dve polji proti mestu.

V mesto Ker z lastno proizvodnjo kave niste uspeli zaslužiti dovolj za preživetje, je vaša žena začela delati kot obiralka kave na bližnji plantaži. Zdaj je lastnik plantaže obiralce odslovil, ker je kupil stroje za obiranje. Niste jezni nanj (trudi se zmanjšati stroške tako kot vsi, stroji poškodujejo drevesa, vendar so cenejši od ročnega obiranja), vendar to pomeni, da se premaknete za dve polji proti mestu.

V mesto Namenili ste se, da boste kot že mnogkrat doslej posekali približno pol hektara gozda. Prvič, nekje morate posaditi svoje nove kavovce, drugič, potrebujete les za gradnjo, kurjavo in morda ga boste uspeli del tudi prodati. Vendar je bilo območje pred pol leta razglašeno za naravni rezervat. To pomeni, da se morate preživljati od svojih trenutnih obdelovalnih površin, ki so dodobra izčrpane. Premaknite se eno polje proti mestu.

V mesto Zelo ste zaskrbljeni za svojo reko in druge vodne vire v vašem kraju. Malce navzgor po toku reke se bodo velike površine gozda krčile zaradi pridelave soje. Soja je genetsko modificirana za odpornost na herbicide. Predvideva se, da se bodo herbicidi intenzivno uporabljali, tako da bodo verjetno onesnažili to področje. Premaknite se za eno polje proti mestu.


235

V mesto Pri vas ne dežuje, temveč lije – zaradi povečanega povpraševanja po palmovem olju se je vaš premožnejši sosed odločil, da bo zasadil plantažo oljnih palm. Te plantaže zgolj spominjajo na gozdove, a povzročajo veliko vodno erozijo zaradi udarjanja dežnih kapljic v prst. Razpršena prst verjetno konča v reki. Niso le delci prsti, ki kalijo vodo – na plantažah oljnih palm se uporabljajo velike količine pesticidov, ki lahko onesnažijo reko. Premaknite se za eno polje proti mestu.

V mesto Podatek o tem, koliko potrošnik plača za skodelico kave v kavarni, vas je šokiral zaradi neznatnosti vašega deleža v tej ceni. Padate v depresijo in začenjate verjeti, da je preživetje od kmetovanja brezupna borba. Morda so v mestu boljše priložnosti. Premaknite se za dve polji proti mestu.

V mesto Samo dva posrednika odkupujeta kavo na vašem območju. Vsakič jih zaman sprašujete, kakšna je cena kave na svetovnem trgu. Vsakič s sestanka odidete jezni in vsakič se vrnete in sprejmete njihovo smešno nizko ponudbo, čeprav se vam zdi, da bi lahko dobili veliko več. Kljub temu pa nimate sredstev za prevoz kave do luke, kjer bi iztržili dobro ceno. Premaknite se za eno polje proti mestu.


236 Priloga 3a–b Kakav – K reki in V mesto

K reki Odkar ste postali člani zadruge, ki posluje v sistemu pravične trgovine, dobite poleg višje odkupne cene za vaš kakav tudi tako imenovano družbeno premijo. Točneje, ne dobite je le vi – pošlje se v skupni sklad in skupaj z drugimi člani zadruge odločate o skupnih projektih, ki jih boste financirali s temi sredstvi. Vsem članom je všeč zamisel o gradnji šole, tako da otrokom ne bo treba dve uri pešačiti v mesto. Premaknite se za eno polje proti reki.

K reki Svoja kakavova zrna zdaj s certifikatom prodajate organizaciji za pravično trgovino, ki vam po potrebi izplača tudi predujem. Zdaj se vam med odkupi ni treba več zadolževati po visokih obrestnih merah. Vaša finančna situacija je veliko boljša. Premaknite se za eno polje proti reki.

K reki Spet ste začeli saditi kakavovce v senci drugih rastlin – predvsem bananovcev. To prinaša mnoge prednosti: tako pridelan kakav je boljše kakovosti, tako da ga lahko prodate po višji ceni, poleg tega pa imate banane za lastne potrebe, prodajate pa jih lahko tudi na krajevni tržnici. Premaknite se za eno polje proti reki.

K reki Sosednja zadruga, ki posluje v sistemu pravične trgovine, vas že dolgo noče oz., kot pravijo, ne more sprejeti med člane. Pravijo, da je povpraševanje po kakavu iz pravične trgovine prenizko. Na srečo se je zavedanje o problemih konvencionalne pridelave kakava v Evropi povečalo, to pa je povečalo povpraševanje po ekološkem kakavu in kakavu iz pravične trgovine. Predstavniki zadruge so vas povabili, da se včlanite, ker se je njihova prodaja povečala. Premaknite se za dve polji proti reki.

K reki Dlje časa ste bili zaskbljeni zaradi potrebe po sekanju mladih dreves v pragozdu za kurjavo. Zdaj je zadruga odobrila nakup grelcev vode na sončno energijo iz sklada družbene premije (iz prihodkov od pravične trgovine, ki se odtegne pri odkupu vašega kakava), kar bo znatno zmanjšalo vašo porabo lesa za kurjavo. Premaknite se za eno polje proti reki.

K reki Kljub dejstvu, da cena kakava na svetovnem trgu še naprej niha, vaše preživetje ni več ogroženo. S tem, ko ste se pridružili sistemu pravične trgovine, ste dobili zagotovljeno minimalno ceno, ki pokriva vaše stroške in zagotavlja dostojen življenjski standard vaši družini. Če se cena kakava na trgu zviša, tudi vaša odkupna cena zraste, vendar pa nikoli ne pade pod zajamčeni minimum. Premaknite se za dve polji proti reki.

K reki Po posvetu z nevladno organizacijo ste vpeljali različne protierozijske ukrepe, začeli uporabljati kompostno gnojilo in bolje skrbeti za rodovitnost prsti. Tako ste podaljšali življenjsko dobo kakavovcev, ki so stari prek 20 let, vendar še vedno obrodijo razmeroma dober pridelek. Za zdaj vam ni potrebno razmišljati o novih obdelovalnih površinah. Ostanite, kjer ste.

V mesto Posrednik, ki od vas kupuje kakavova zrna, vam zanje nudi še manj kot lansko leto. Pravi, da je to zaradi padca cene kakava na svetovnem trgu. Čeprav je možno, da je to res, ker cena kakava precej niha, tega ne morete preveriti, kar vas že dolgo spravlja v slabo voljo. Premaknite se za eno polje proti mestu.


237 KAKAV – V mesto

V mesto Odkup kakava ponavadi poteka dvakrat letno. Med ostankom leta nimate nobenih drugih prihodkov, saj posrednik ne plačuje vnaprej. Če se pojavijo nepričakovani izdatki, npr. za zdravnika, morate najeti posojilo po izjemno visoki obrestni meri, ki jih s težavo uspete odplačati šele po naslednjem odkupu kakava. Zaradi stiske vam grozi, da boste morali prodati zemljo, da bi odplačali dolgove, ter se preseliti v slum. Premaknite se za eno polje proti mestu.

V mesto Vaši kakavovci so stari prek 20 let. To pomeni, da obrodijo zrna slabše kakovosti. Kaj lahko storite? Najlažje je najti druge obdelovalne površine in se premakniti tja. Morali boste izkrčiti še en del gozda. Ostanite, kjer ste.

V mesto Šli ste delat na sosednjo plantažo kakava. Plače so bile zelo nizke, vendar je zdaj še huje – lastnik plantaže vas noče več zaposliti, raje najema otroke, ker jim lahko plača še manj. Premaknite se za eno polje proti mestu.

V mesto Pridelava kakava na drobno ni prav dobičkonosna. Pri tem ne pomaga, da je vaš kakav višje kakovosti od tistih na drugih plantažah – vaši proizvodni stroški so toliko višji. Ali ne bi bilo bolj preprosto dvigniti roke od vsega skupaj in poiskati dela v mestu? Premaknite se za eno polje proti mestu.

V mesto Pred časom vam je nekdo svetoval, da združite nekaj obdelovalnih površin. Odstranili ste visoka drevesa, ki so dajala senco kakavovcem in neposredna sončna svetloba je res dala večji pridelek. Velike monokulture na žalost zahtevajo več kemikalij za zaščito pred škodljivci in boleznimi. To pomeni dodatne izdatke pri krajevnemu trgovcu. Za katere nimate sredstev. Premaknite se za dve polji proti mestu.

V mesto Nizki dohodki od prodaje kakavovih zrn so vas prisilili, da sprejmete sosedovo ponudbo in pošljete vaše hčerke, da delajo kot služabnice pri njegovi hiši. To vam je prineslo dodaten dohodek, vendar ste prepričani, da sosed situacijo izkorišča in grdo ravna z vašimi otroki. Domov se vračajo po temi in vedno so slabe volje. Če se situacija ne izboljša, se boste preselili v mesto. Upate, da se bodo otroci tam lahko šolali ... Premaknite se za eno polje proti mestu.

V mesto Ko je bila cena kakava višja, ste vložili kar nekaj denarja v sajenje novih kakavovcev. Zdaj, deset let kasneje, so začeli roditi kakavova zrna visoke kakovosti, vendar je cena kakava na žalost pod vrednostjo, ki bi pokrila vaše stroške. Poleg tega ste se za nakup sadik zadolžili, zdaj pa dolga ne morete odplačati. Premaknite se za dve polji proti mestu.

V mesto Nedavno je ob požiganju deževnega pragozda zaradi pridobivanja novih obdelovalnih površin požar ušel nadzoru. Večina vaših na novo zasajenih kakavovcev je v njem zgorela. Premaknite se za dve polji proti mestu.


239

IGRA Z BISERI Cilji:

- Učenci izkusijo neenakost pri dostopu do dobrin in informacij, ki določi možnost preživetja in obliko gospodarskih ciljev. - Učenci analizirajo prednosti in slabost sodelovanja in tekmovanja.

Povezave z učnim  načrtom: državljanska in domovinska vzgoja ter etika, ekonomija, sociologija Starost: 14+ Trajanje:

45 minut

Število učencev: 15–30 Prostor:

dovolj velik za gibanje – učilnica, šolsko dvorišče, travnik...

Učni pripomočki:

- embalaža (ovojnice, papirnate vrečke) - majhen zvonec - barvaste kroglice – 6 barv, približno140 kosov vsake barve; če je igralcev več, mora biti toliko več kroglic - navodila za skupine (Priloga 1) in posameznike (Priloga 2) - podroben opis števila kroglic, ki se delijo v embalažo (Priloga 3)

Priprava:

 ripravite embalažo za vsakega učenca in jo označite z začetno črko imena skupiP ne, kateri pripada učenec (gl. spodaj). V vsako embalažo vstavite naslednje: navodila za vse učence v posamezni skupini (Priloga 1), cilj, ki naj bo za vsakega učenca drugačen (Priloga 2) in primerno število kroglic (kot je opisano v Prilogi 3). V prostoru pripravite tri točke, označene z enakimi črkami, kjer se bodo posamezne skupine pozneje zbrale.

Opozorilo:

 elež učencev v skupinah (B – bogati, P – povprečen življenjski standard, R – revni) D ustreza dejanski razdelitvi bogastva na svetu. Če je več kot 23 igralcev, je treba ohraniti razmerje (podvajanje ciljev v skupinah ni problematično).

• Učencem povejte, da se boste šli igro, a jim ne zaupajte, o čem bo igra govorila. Prav tako jim ne povejte, kaj po-

menijo črke na posamezni embalaži. Vsakemu učencu izročite po eno. Povejte jim, da jo lahko odprejo le, ko jim vi dovolite. Ko učence delite v skupine, dobro razmislite, kateri učenci bodo šli v katero skupino. Enega od bolj aktivnih učencev postavite na položaj z manj moči – torej v skupino R. Tako boste zagotovili, da bo ura potekala hitro, učenci si bodo izkušnjo bolj zapomnili, vi pa boste dobili več idej za poznejšo analizo igre.

• Potem učencem naročite, da se razdelijo v skupine na podlagi črk na njihovi embalaži; sami morajo poiskati svoje soigralce v skupini.

• Če je to v posamezni skupini možno, naj igra poteka brez besed. Vpeljete lahko tudi kazni – kdorkoli spregovori,

izgubi kroglico. Igra v tišini simbolizira jezikovne, družbene in kulturne ovire. Če mislite, da skupina tega ni zmožna, lahko govorjenje dovolite, a učenci ne smejo članom drugih skupin izdati ničesar o svojih ciljih.

• Učencem povejte, da imajo na voljo pet minut, da odprejo svojo embalažo in preberejo navodila. Če bo igra

potekala v tišini, naj bo to zadnja priložnost za vprašanja. Vsaka skupina ima nekoliko drugačna navodila. Bolj kot je skupina revna, bolj so navodila nejasna. Zaradi tega bo imela skupina revnih najverjetneje največ vprašanj – a ne povejte jim več, kot je v navodilih. Pravil vam v resnici ni treba razlagati, saj so razložena v navodilih.

UVODNA MOTIVACIJA / 10 min.

Postopek


IGr a / 20 min.

240

• Pozvonite za začetek prvega kroga. Vsak krog traja 3 minute. Med posameznimi krogi lahko učenci svobodno

menjajo kroglice. Po treh minutah spet pozvonite, saj je konec kroga. Po vsakem krogu mora vsakdo izročiti eno rumeno in eno rdečo kroglico. Ko vsi izročijo svoje kroglice, pozvonite za začetek naslednjega kroga.

• Če kdo ne more vplačati kroglic, so v igri umrli in počakajo na konec igre. • Priporočeno število vseh rund je šest. Če mislite, da igra izgublja ritem, jo lahko končate tudi po 5. krogu. Igro končate z znatno daljšim zvonjenjem. Igralci namenoma ne vedo, koliko krogov je v igri.

RAZMISLEK / 15 min.

• Vprašajte učence:

–– Kakšna se vam je zdela ta igra? So se vaši vtisi med igro spreminjali? Kako je bilo delati v vaši skupini in kako v interakciji z drugimi skupinami? Ste uspeli doseči svoj osebni cilj? Kaj pa ostali v vaši skupini? Opišite, kako je potekala igra. Ste vedeli, kaj je treba početi v igri? Kaj ste imeli v svoji ovojnici na začetku igre? Kako in kje ste dobili vse potrebne kroglice? –– Kako sta se odražali sodelovanje in tekmovanje? Ste uspeli sodelovati s komer koli v vaši skupini? Ste uspeli sodelovati s komer koli zunaj vaše skupine? Je kdor koli kradel ali goljufal? Kako so se skupine razlikovale? (informacije, število članov, število kroglic)? Zakaj so imele nekatere skupine podrobnejše informacije, druge pa manj podrobne? Zakaj je bilo število članov v posamezni skupini takšno, kot je bilo? Kako so se osebni cilji znotraj skupine razlikovali? Zakaj je igra potekala v tišini –– Kako je igra zrcalila resničnost? Kaj določa možnosti ljudi, da dosežejo svoje cilje, zadovoljijo svoje potrebe (rdeče in rumene kroglice)? Kaj določa vrste ciljev, ki jih imajo različni ljudje? –– Kateri skupini po vašem mnenju pripadate vi? Kdo pripada drugim skupinam? Kaj ste se naučili o sebi?

Kotiček za informacije Informacijski prepad Hipoteza o informacijskem prepadu trdi, da rast masovnih medijev povečuje razliko v obveščenosti med privilegiranimi in neprivilegiranimi družbenimi razredi; z drugimi besedami, ljudje z višjim socioekonomskim statusom pogosteje dobijo informacije masovnih medijev, to pa ustvarja informacijski prepad – neprivilegirani potem tonejo v informacijsko revščino. Informacijska revščina je prav tako povezana z mlajšim in širšim konceptom "digitalnega prepada", ki ga je definiral Kofi Annan v svojem uvodnem nagovoru svetovnega vrha o informacijski družbi leta 2003. Ta koncept opisuje razliko med ljudmi, gospodinjstvi, podjetji ali regijami pri njihovem dostopu do informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Digitalni prepad zajema razlike v fizičnem dostopu do tehnologij kot tudi zmožnosti in znanja za uporabo teh tehnologij. Digitalni prepad tudi vpliva na svetovno trgovino in posledično poudarja gospodarsko neenakost. Kofi Annan, nekdanji generalni sekretar Združenih narodov, je omenil naslednji primer: "E-trgovina vedno bolj povezuje nekatere države in podjetja. Za druge pa obstaja nevarnost nadaljnje marginalizacije." Viri: Tichenor, Philip J. et al (1970): Mass Media Flow and Different Growth in Knowledge. American Association for Public Opinion Research. Herbermann, Jan Dirk (2003): „Digitální propast" mezi chudými a bohatými zeměmi se stále zvětšuje. [na spletu] Dostopno na: http://hn.ihned.cz/c1-13742390-digitalni-propast-mezi-chudymi-a-bohatymi-zememi-se-stale-zvetsuje (dostop 17. 9. 2011). Anan, Kofi (2003) Uvodni nagovor na svetovnem vrhu o informacijski družbi, 2003, Ženeva. [na spletu] Dostopno na: http://www.itu.int/wsis/geneva/coverage/statements/opening/annan.html (dostop: 17. 9. 2011).


241 Priloga 1

NAVODILA – SKUPINA A Pripomočki: V svoji ovojnici boste našli barvne kroglice. Te boste uporabljali med celotno igro. Cilj: Do konca igre poskušajte zbrati določeno število kroglic. Tudi drugim v vaši skupini lahko pomagate doseči njihove cilje. Zvonjenje: Igra se bo odvijala v krogih. Kratko zvonjenje zaznamuje začetek ali konec posameznega kroga. Po vsakem krogu bo mentor prinesel škatlo, vi pa morate vanjo dati eno rdečo in eno rumeno kroglico. Če teh kroglic nimate in vam nihče ne pomaga, vam bo mentor vzel vse vaše kroglice. S tem ste izločeni iz igre in jo spremljate kot opazovalec. Ne veste, koliko krogov bo trajala igra. Igre je konec, ko zaslišite daljše zvonjenje. Namen igre je menjava kroglic v zameno za dosego vašega osebnega cilja, morda tudi cilja vaše skupine. V tej igri sta dve ravni ciljev – osebni in skupinski cilji. Vaša naloga je, da najprej dosežete vse vaše osebne cilje. Ne pozabite: igra poteka v popolni tišini!

NAVODILA – SKUPINA C Pripomočki: V svoji ovojnici boste našli hjlhvcfcxrexc kroglice. Cilj: Do konca igre morate zbrati določeno kbhbbilk kroglic. Pomagate lahko tudi drugim v vghyyk skupini, da dosežejo liážrftrx cilje. Zvonjenje: Igra bo žfvjbvčsh v krogih. Kratko zvonjenje pomeni konec kroga. Prenehajte z vsem in obstojte na mestu. Po vsakem krogu bo mentor prinesel krkkbvdeaw, vi pa morate vanjo dati eno rdečo in eno rumeno lkgdsreu kroglico. Če ju nimate in vam nihče ne pomaga, vam mentor pobere vse kroglice. V igri ste tako 'mrtvi'. Ne pozabite: igra poteka v popolni tišini!

NAVODILA – SKUPINA B Pripomočki: V svoji ovojnici boste našli barve kroglice. Te boste uporabljali med celotno igro. Cilj: V ovojnici boste našli tudi seznam kroglic za vsako barvo. To je vaš cilj: do konca igre morate zbrati določeno število kroglic. Vsi imajo svoj cilj, ki ga bodo poskušali doseči z menjavo kroglic. Tudi drugim članom vaše skupine lahko pomagate pri doseganju njihovih ciljev Zvonjenje: Igra poteka v krogih. Kratko zvonjenje naznanja začetek ali konec kroga. En krog traja tri minute. Med krogom se lahko pomaknete kamor koli v prostoru in kroglice menjate s komer koli. Na koncu vsakega kroga bo mentor prinesel škatlo, v katero boste morali dati eno rumeno in eno rdečo kroglico. Ko zaslišite naslednje kratko zvonjenje, lahko začnete ponovno menjavati. Če vam zmanjka kroglic, da bi jih položili v škatlo, in vam nihče ne priskoči na pomoč. vam bo mentor odvzel vse kroglice. Potem ste z igro končali in jo le še opazujete. Igre je konec, ko zaslišite dolgo zvonjenje. Namen igre je menjava kroglic, zato da dosežete svoj osebni cilj in morda tudi cilj svoje skupine. V igri sta dve ravni ciljev – osebni in skupinski. Vaša naloga je, da najprej dosežete osebne cilje. Nekaterih kroglic je manj kot drugih, zato so bolj dragocene, saj vam zagotavljajo preživetje med igro. Vsi igralci nimajo istega števila kroglic ali kroglic iste barve kot vi, prav tako imajo vsi različne cilje. Ne pozabite: igra poteka v popolni tišini!


242 Priloga 2 Opozorilo: Če vam ne uspe pridobiti kroglic v omenjenih barvah, je potrebno spremeniti priloge.

B1 Vaš cilj je, da imate na koncu igre naslednje število kroglic:

rdeča 9

rumena 8

lesena 4

bela 3

vijolična 3

rožnata 4

B2 Vaš cilj je, da imate na koncu igre naslednje število kroglic:

rdeča 8

rumena 8

lesena 4

bela 6

vijolična 1

rožnata 3

B3 Vaš cilj je, da imate na koncu igre naslednje število kroglic:

rdeča 10

rumena 8

lesena 3

bela 5

vijolična 4

rožnata 4

B4 Vaš cilj je, da imate na koncu igre naslednje število kroglic:

rdeča 10

rumena 7

lesena 2

bela 3

vijolična 1

rožnata 4

P1 Vaš cilj je, da imate na koncu igre naslednje število kroglic:

rdeča 5

rumena 4

lesena 6

bela 2

vijolična 4

rožnata 7

P2 Vaš cilj je, da imate na koncu igre naslednje število kroglic:

rdeča 6

rumena 5

lesena 4

bela 2

vijolična 2

rožnata 5

P3 Vaš cilj je, da imate na koncu igre naslednje število kroglic:

rdeča 4

rumena3

lesena 2

bela 2

vijolična 1

rožnata 3

P4 Vaš cilj je, da imate na koncu igre naslednje število kroglic:

rdeča 5

rumena 6

lesena 2

bela 1

vijolična 1

rožnata 2

P5 Vaš cilj je, da imate na koncu igre naslednje število kroglic:

rdeča 5

rumena 5

lesena 2

bela 2

vijolična 1

rožnata 2

P6 Vaš cilj je, da imate na koncu igre naslednje število kroglic:

rdeča 4

rumena 6

lesena 1

bela 2

vijolična 2

rožnata 3


243

R1 Vaš cilj je, da imate na koncu igre naslednje število kroglic:

rdeča 2

rumena 2

lesena 2

bela 2

vijolična 2

rožnata 2

R2 Vaš cilj je, da imate na koncu igre naslednje število kroglic:

rdeča 1

rumena 2

lesena 3

bela 2

vijolična 3

rožnata 1

R3 Vaš cilj je, da imate na koncu igre naslednje število kroglic:

rdeča 1

rumena 2

lesena 3

bela 2

vijolična 3

rožnata 1

R4 Vaš cilj je, da imate na koncu igre naslednje število kroglic:

rdeča 3

rumena 1

lesena 2

bela 1

vijolična 2

rožnata 1

R5 Vaš cilj je, da imate na koncu igre naslednje število kroglic:

rdeča 2

rumena 1

lesena 2

bela 2

vijolična 1

rožnata 3

R6 Vaš cilj je, da imate na koncu igre naslednje število kroglic:

rdeča 1

rumena 2

lesena 3

bela 2

vijolična 3

rožnata 1

R7 Vaš cilj je, da imate na koncu igre naslednje število kroglic:

rdeča 2

rumena 2

lesena 2

bela 2

vijolična 2

rožnata 2

R8 Vaš cilj je, da imate na koncu igre naslednje število kroglic:

rdeča 1

rumena 2

lesena 3

bela 2

vijolična 3

rožnata 1

R9 Vaš cilj je, da imate na koncu igre naslednje število kroglic:

rdeča 4

rumena 1

lesena 1

bela 2

vijolična 2

rožnata 3

R10 Vaš cilj je, da imate na koncu igre naslednje število kroglic:

rdeča 2

rumena 2

lesena 2

bela 2

vijolična 2

rožnata 2

R11 Vaš cilj je, da imate na koncu igre naslednje število kroglic:

rdeča 3

rumena 1

lesena 2

bela 1

vijolična 2

rožnata 1

R12 Vaš cilj je, da imate na koncu igre naslednje število kroglic:

rdeča 2

rumena 3

lesena 2

bela 2

vijolična 3

rožnata 2


244 Priloga 3 Število kroglic, ki jih vsak igralec prejme na začetku Razdelite kroglice po spodnjem razporedu in vstavite določena števila v ovojnice glede na skupine. Bodite pozorni, ko namenjate število kroglic za ustrezni cilj.

igralec

RDEČA

RUMENA

LESENA

BELA

VIJOLIČNA

ROŽNATA

B1

13

17

1

2

1

2

B2

14

16

2

2

2

2

B3

18

14

5

0

3

1

B4

19

15

7

2

3

0

P1

8

9

3

1

1

2

P2

10

5

0

1

1

5

P3

6

6

1

1

2

7

P4

4

9

1

0

1

6

P5

10

10

1

4

0

8

P6

9

10

1

1

1

8

R1

1

4

4

5

1

1

R2

2

0

6

5

1

1

R3

0

3

4

3

2

0

R4

2

1

8

2

1

1

R5

2

2

2

8

2

1

R6

1

1

7

6

3

0

R7

4

1

3

5

1

1

R8

3

3

4

5

1

1

R9

5

4

0

1

1

5

R10

1

2

6

5

1

1

R11

2

3

4

2

1

1

R12

3

3

3

1

1

5

R13

3

2

4

5

1

1


… da razmislijo o sebi in svojem življenjskem slogu.


247

brez dela ni jela Delavnica ob svetovnem dnevu dostojnega dela (7. oktober)

Cilji:

- Učenci razmišljajo o odnosu med delom in zadovoljstvom, oblikujejo svoje pred- stave o dostojnem delu.

Povezave z učnim načrtom: državljanska in domovinska vzgoja ter etika, sociologija Starost: 12–15 let Trajanje: 40-45 minut Učni pripomočki:

-

velike pole papirja (za vsako skupino: ena + ena dodatna) kopije fotografij (Priloga 1) kopije opisov pod fotografijami pogovorni oblački lepilni trak

Opozorilo: Učna ura temelji na diskusiji. Za uvodno motivacijo si izmislite nekaj ključnih besed, ki so povezane z delom (npr. zaslužek, odgovornost, sreča, suženjstvo) ali vrsto zaposlitve. Določite skupine, vsak v skupini s pantomimo prikaže eno od besed, ostale skupine pa ugotavljajo, za katero besedo gre. Pazite, da igra ne vzame preveč časa in da se ne izgubi bistvo ure.

Pantomima (5 minut)

• Učence razdelite na 4–5 skupin. Vsaka skupina dobi listek z eno od besed povezanih z delom oz. zaposlitvijo.

Skupine besedo odigrajo ostali pa poskušajo ugotoviti za katero besedo gre. Učencem predhodno ne povejte, kaj bo tema te ure. To storite šele v naslednjem koraku, ko je konec uvodne igre

Kaj je po mojem mnenju dobra služba? (15 minut)

• Povejte učencem, da se boste pogovarjali o temah delo in služba. Vsaka od skupin iz prejšnje aktivnosti dobi večji list papirja.

• Spodbudite jih k razmišljanju z vprašanjema:

-- Kaj je po mojem mnenju dobra služba? -- Kakšno mora biti delo, ki bi ga bili pripravljeni opravljati.

UVODNA MOTIVACIJA / 10 min.

Postopek

Delo s fotografijami (15 minut)

• Skupine ostanejo skupaj, vi pa vsaki razdelite po eno sliko (Priloga 1) in jih usmerite, da razmišljajo o naslednjih vprašanjih:

-- Kaj oseba na sliki najverjetneje dela? -- Kako se počuti? Kaj jo lahko veseli glede službe? -- Česa ne mara, kaj jo moti? Kaj bi osebo na sliki vprašali, če bi jo lahko?

• Vprašanja lahko napišete na tablo ali pa jim razdelite kopije vprašanj. Med razmišljanjem o slikah naj napišejo tudi opazke, ki se jim porajajo v zvezi s sliko, pa tudi, kaj bi radi izvedeli o situaciji oseb na sliki.

• Naredite krajši pregled skupaj s celim razredom. Če imate čas, si lahko ogledajo tudi slike drugih skupin (slike potujejo po razredu, tako da jih vidijo postopoma). Začnite diskusijo o tem, kakšne težave bi lahko imele osebe na slikah.

SPOZNAVANJE POMENA / 15 min.

• Imajo10 minut časa za diskusijo, potem pa svoje ideje predstavijo.


248 R azmislek / 15 min.

Dobra služba

• Ob koncu ure na vidno mesto (recimo na tablo) nalepite velik kos papirja, na katerega napišete stavek: "DOBRA

SLUŽBA JE TISTA, KI … ", potem razdelite govorne oblačke, po možnosti naj bodo barvni. Naročite jim, da dokončajo stavek. Uporabijo lahko svoje ideje z začetka ure ali pa uporabijo informacije, ki so jih izvedeli med debato.

• Ko končajo, naj nalepijo govorne oblačke na polo papirja, ki ste jo zalepili na vidno mesto. Dajte jim čas, da preberejo dokončane stavke ostalih, potem pa polepljen plakat izobesite v učilnici. Lahko poveste še kaj o dostojnem delu.

• Če vam ostane čas, uporabite opise učencev o tem, kaj je za njih dobro delo za nadaljnjo debato o slikah, pri tem pa uporabite spodnja navodila.

Namigi Katera vprašanja DA/NE?  Začnite z vprašanji kot "Povejte nekaj več o osebi na sliki" ali "Kaj se na sliki dogaja"?  Spodbudite jih, da si zapisujejo podrobnosti o slikah in postavljajo tudi dodatna vprašanja, kot na primer "Kakšna je temperatura v službi? ali "Koliko je stara ženska na sliki?"?  Pogovarjajte se tudi o vtisih in občutkih: "Kako mislite, da se osebe počutijo?" Kako je delati v takšnih pogojih? Česa se po vašem mnenju bojijo?  Pozitivno se odzovite na vse komentarje in vprašanja. Posredujte določene informacije, če je potrebno, oz. jih usmerite, kje lahko najdejo informacije.  Ne razkrijte preveč informacij o slikah in ne razlagajte bistva slik namesto njih.  Ne poskušajte preprečiti nesoglasij in ugovorov. Bodite pozorni na vse komentarje in jih poskušajte razumeti.

Kotiček za informacije "Dostojno delo" je pojem, ki ga je Mednarodna organizacija za delo (ILO) vpeljala leta 1999. Plačano delo samo po sebi še ne zagotavlja dostojnega plačila, ki presega prag revščine. Zagotavljanje dostojnega dela po svetu je glavna agenda organizacije ILO in predstavlja enega od najbolj učinkovitih načinov v boju proti revščini. Dostojno delo, krepitev pravic pri delu, človekovo dostojanstvo, primerno plačilo, socialna zaščita in varnost so temeljne pravice vsakega zaposlenega. Nekatere konvencije ILO o dostojnem delu: -- Konvencija št. 131 o minimalnih plači (1970) -- Konvencija št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju (1981) -- Konvencija št. 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih (1958) -- Konvencija o varstvu materinstva, št. 3 (1919), št. 103 (1952) in št. 183 (2000) -- Konvencija št. 138 o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja (1973) -- Konvencija št. 182 o prepovedi najhujših oblik dela otrok in takojšnjem ukrepanju za njihovo odpravo (1999) -- Konvencija št. 29 o prisilnem ali obveznem delu (1930) -- Konvencija št. 106 o tedenskem počitku v trgovinah in uradih (1957) -- Konvencija št. 97 (1949) in št. 143 (1975) o delavcih migrantih -- Konvencija št. 87 (1948) o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic -- Konvencija št. 98 (1949) o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja


Zdravniki, Francija

Fizično delo, Burma

Barvanje bombaža Oranje polja, Indija

V tovarni tekstila

Zdravniški pregled fotografija: Wikimedia Commons

Obiranje čaja, Srí Lanka

fotografija: Wikimedia Commons

fotografija: Wikimedia Commons

fotografija: SwedWatch

fotografija: Wikimedia Commons

fotografija: Wikimedia Commons

fotografija: Wikimedia Commons

Rudarji pred premogovnikom, Indija

fotografija: SACOM

Tovarna plišastih igrač

fotografija: Gisela Brukhardt

fotografija: Wikimedia Commons

Prebiranje kavnih zrn

fotografija: Still Picture

fotografija: Wikimedia Commons

Tovarna igrač

fotografija: Wikimedia Commons

fotografija: Wikimedia Commons

fotografija: Wikimedia Commons

fotografija: Wikimedia Commons

fotografija: Aktion Fair Spielt

249

Priloga 1

Vojaška vaja, ZDA

Medicinska sestra

Zidanje hiše

Čiščenje naftnega razlitja

Škropljenje bombaža s pesticidi

Proizvodnja elektronike


251

Zgodba o deklici Min Cilji:

- Učenci s svojimi besedami pojasnijo, kako razumejo pojem "bistvena odločitev v življenju". - Vživijo se v vlogo deklice njihovih let, ki živi na drugem delu sveta (na Kitajskem) in se odloča o svojem delu. - Razmišljajo in debatirajo o tem, kaj vpliva na svobodo pri sprejemanju odločitev, upoštevajoč posamezne dele sveta.

Povezave z učnim načrtom: sociologija Starost: 12–16 let Trajanje:

45 minut

Učni pripomočki:

- ilustrirana predstavitev Zgodbe o deklici Min - projektor in prenosni ali namizni računalnik - 2 poli papirja (A4) z napisom STRINJAM SE in NE STRINJAM SE

Prostor: učilnica

• Najprej se z učenci pogovarjajte o "pomembnih odločitvah v življenju". Naj naštejejo čim več različnih idej in primerov, vi pa jih zapisujte na tablo. Potem jih vprašajte, ali so se sami že srečali s podobnimi odločitvami.

• Naloga vsakega je, da razmisli o neki bistveni odločitvi v svojem življenju in sestavi seznam kriterijev, na podlagi

katerih je odločitev sprejel. Učenci lahko opišejo svoje primere ali pa samo navedejo kriterije za sprejemanje odločitev. Poskrbite, da boste imeli čim več obravnavanih primerov, vendar ne silite učencev, da svoje osebne izkušnje delijo z drugimi, če tega ne želijo. Pomagajte si z naslednjimi vprašanji: -- Na podlagi česa ste sprejeli svojo odločitev? -- Kaj vam je pomagalo? -- Kaj je bilo za vas pomembno? Kaj je bilo najtežje?

• Postavite vprašanja:

UVODNA MOTIVACIJA / 10 min.

Postopek

-- Ali mislite, da imajo ljudje po svetu enake možnosti, ko sprejemajo neke odločitve? -- V čem se možnosti razlikujejo? -- Ali ocenjujete, da so bistvene odločitve v življenju, ki smo jih prej našteli, enako pomembne za ljudi po svetu?

• Povejte učencem, da si boste skupaj pogledali zgodbo. Prikazani bodo prizori iz življenja osebe, ki je približno istih let, kot so sami, in živi na drugem delu sveta, na Kitajskem.

• Ko so vsi udobno nameščeni, začnite s predstavitvijo. Delajte premore za vsako sliko in poskrbite, da imate dovolj časa za diskusijo, postavljanje vprašanj ali predvidevanja, kaj se bo zgodilo v nadaljevanju.

• Posvetite se vsaki sliki in diskutirajte o njej. Njihovo dojemanje zgodbe podprite s postavljanjem čim več vprašanj, ki zadevajo življenje Min in predstavitev. Lahko postavite tudi svoja vprašanja: -- Kaj bi naredili, če bi bili na njenem mestu? -- Kako je Min prišla iz svoje domače vasi na jugu Kitajske?

SPOZNAVANJE POMENA / 20 min.

Zgodba o Min


252

• Proti koncu predstavitve jih vprašajte, kako se bo po njihovem mnenju zgodba končala. Povejte tudi, da je

zgodba resnična in da so jo ustvarili na podlagi resničnega intervjuja iz knjige 'Factory Girls' (Tovarniške deklice) kitajsko-ameriške avtorice Leslie T. Chang. Poudarite, da je to le ena zgodba izmed mnogih.

• Ko končate s predstavitvijo (z zgodbo), učenci opišejo svoje vtise in občutke o zgodbi.

Postavite naslednja

vprašanja: -----

Katero odločitev Min bi označili za bistveno? Kaj imate vi osebno skupnega z Min? Ali bi lahko tudi v vaši državi prišli v podobno situacijo? Ali ste v zgodbi opazili kakšne pozitivne vidike? Naštejte, katere?"

RAZMISLEK / 15 min.

• Povejte, da imate za konec pripravljene tri izjave, za katere bodo morali izraziti svoje stališče. Uporabite učilnico

in jo razdelite na dva različna dela – eden predstavlja SE STRINJAM in drugi SE NE STRINJAM. Za vsako prebrano izjavo se učenec postavi v ustrezni del, glede na to, ali se z izjavo strinja ali ne. Poudarite, da odgovori kot " se delno strinjam ali ne strinjam" ali pa "odvisno od …", itd. niso možni. Vsaka stran tudi pojasni odločitev strinjanja ali nestrinjanja. Med diskusijo si lahko učenci tudi premislijo, če jih druga stran prepriča s svojimi argumenti. Na ta način se pogovorite o naslednjih izjavah: -- Vsi ljudje na svetu imajo enake pogoje, ko sprejemajo svoje odločitve. -- Min se vedno odloča svobodno. -- V Sloveniji se tudi lahko svobodno odločamo.

• Na koncu vsak učenec na samolepljiv listek dokonča naslednji stavek: Svobodno se lahko odločam, dokler … • Listke nalepite na vidno mesto, kjer jih lahko vsi preberejo. Odgovarjajo lahko tudi ustno, v tem primeru jim dajte nekaj minut časa za premislek.

Namigi

• Kadarkoli lahko razložite predstavitvene slike in jim še enkrat preberete vprašanja, če je to potrebno. • Pred uro natisnite predstavitev, da se seznanite z zgodbo. • Ne pozabite na vtise učencev ob koncu predstavitve. Njihovo mnenje o zgodbi in občutki, ki jih zgodba zbudi v njih, so zelo pomembni.


253 Priloga 1


255

Pozor! Razprodaja! delavnica za 'dan brez nakupov' (27. november)

Cilji:

- Učenci razmišljajo o tem, kakšno vlogo ima nakupovanje v njihovih življenjih. - Pridobijo znanja o praksah poslovanja na trgu - Spoznajo idejo o dnevu brez nakupov.

Povezave z učnim sociologija, državljanska in domovinska vzgoja ter etika, načrtom: ekonomski predmeti, trženje Starost: 13+ Trajanje:

45 minut

Učni pripomočki:

-

tabla, kreda/flomastri pisalo za vsakega učenca slika 1, 2 za vsako skupino (Priloga 1, 2) list z besedilom "Zvijače supermarketov" za vsakega učenca (Priloga 3)

Pozor! Razprodaja! (3 minute)

• Razdelite liste s sliko 1 ali sliko projicirajte na platno. • Skupino vprašajte, kakšne občutke in asociacije jim vzbuja slika; naj odgovarjajo prostovoljno. Nakupovalec (7 minut)

• Učence razdelite v majhne skupine (po 2 ali 3). • Vprašajte jih, v koliko trgovinah so bili v preteklih tednih (naj govorijo o tem 3–5 minut). Upoštevajte vsako trgovino, ki so jo obiskali. Koliko časa so porabili v trgovini skupaj?

• Povratna informacija: vprašajte jih, kakšno številko so dobili. Zapišite rezultate na tablo (tako najvišje kot naj-

UVODNA MOTIVACIJA / 20 min.

Postopek

nižje).

Urnik razprodaje (15 minut)

jih izvajajo podjetja. Za temo lahko uporabijo nekaj, kar so doživeli sami (božične razprodaje, poletne razprodaje), lahko pa si kaj izmislijo.

• Pokažite koledar celi skupini in preberite vse oglase. Tabelo s koledarjem lahko tudi prerišete na tablo, ki jo izpolnijo učenci.

• So oglasi pokrili celo leto? Kako študenti razmišljajo o oglasih? Jih sami iščejo? Jim verjamejo? Kakšne prednosti prinašajo potrošnikom? Kaj to pomeni za zaposlene?

Ujetniki supermarketov (10 minut)

• Razdelite list z besedilom 'Zvijače supermarketa' in jim dajte dovolj časa, da ga v miru preberejo. • Diskusija v razredu – kaj je učence v besedilu najbolj presenetilo? Kaj jih zadeva bolj in kaj manj? • Diskutirajte o delovnih pogojih v supermarketih: Kaj pomenijo neprestane razprodaje in druge akcije za zaposlene? Je že kdo delal v supermarketu? Kako dolgo? Kakšne so njegove izkušnje?

SPOZNAVANJE POMENA / 30 min.

• Razdelite liste s koledarjem (Priloga 2). • Razložite, kako trgovine privabljajo pozornost kupcev, torej nas vseh, z različnimi razprodajami in oglaševanjem. • Vsak učenec naj na listu s koledarjem izpolni polja posameznih mesecev z neko temo za oglas ali razprodajo, ki


256 Dan brez nakupovanja (5 minut)

• Seznanite jih z idejo dneva brez nakupov (glej Kotiček za informacije). Izpostavite, da gre za simbolično pobudo, ki opozarja na problem nakupovanja, in ne za vsesplošen bojkot nakupovanja.

• Diskusija v razredu – Kako bodo učenci preživeli dan, če ne bodo nakupovali? Kaj bodo počeli? Bodo kaj pogreRAZMISLEK / 5min.

šali? Bodo na takšen dan zadovoljni?

Pozor! Razprodaja! (5 minut)  Vrnite se k sliki 1.  Kakšne občute in asociacije jim slika zbuja sedaj? Se je kaj spremenilo? Spet odgovarjajo prostovoljno.  Čisto na koncu naj si vsak od udeležencev zamisli trenutek ali informacijo, ki se mu zdi zanimiva in jo deli z drugimi. Pri tem sodelujejo vsi.

Kotiček za informacije Dan brez nakupov (Buy nothing day) Dan brez nakupov je mednarodni protest proti pretiranemu potrošništvu, ki obstaja že 16 let. Z njim želijo opozoriti na prekomerno in nesmiselno potrošništvo, ki privablja toliko ljudi. Glavna ideja dogodka je, da se na ta dan ne nakupuje. Dan brez nakupov je simboličen umik od nenehnega potrošništva in prav gotovo osebni preizkus za vsakega izmed nas. Prvi dan brez nakupov (Day Without Shops) je leta 1992 vpeljal Kanadčan Ted Dave, ki je delal za neko oglaševalsko agencijo. Organiziral je kolektivni protest proti nenehnemu pritisku oglaševalskih agencij, ki so zahtevale, da se proizvaja več, kot potrebujemo. Njihov moto je bil: "Kar je preveč, je preveč". Dan brez nakupov praznujejo po celem svetu in ljudje pa naj na ta dan ne bi nakupovali. Nakupovanje zajema velik del njihovega časa in veliko denarja se porabi brez pomena. Prekomerno potrošništvo ima veliko negativnih družbenih in okoljskih posledic. V letu 2011 je dan brez nakupovanja potekal v soboto, 26. novembra.


257

autor: Jan PlĹĄek

Priloga 1

Priloga 2


258 Priloga 3

Zvijače supermarketov Cenejše na levi, dražje na desni

Ob vstopu v trgovino praviloma pogledamo na levo (pri večini ljudi je leva je šibkejša stran, tudi pišemo pretežno z desno), potem pa bolj podrobno pogledamo na desno. Zato so cenejše stvari praviloma postavljene na levo, medte m ko so dražje in bolj ekskluzivne na desni.

Razprodaje, razprodaje ...

Skoraj vedno ko pridemo v supermarket ali hipermarket, je kakšna razprodaja. Ni dneva brez razprodaj.

Poplesavanje med prehodi

Glasba v trgovini ni vedno naključna. Medtem ko počasnejši ritmi vodijo do počasnega koraka, hitrejša glasba nakupovanje spodbuja. Tako pogosto med številnimi oglasi slišimo počasno umirjajočo glasbo.

Poslastica na koncu

Postavljene stvari pri blagajni so samo še ena izmed zvijač prodaj alcev, ki praznijo naše denarnice. Stranke, ki čakajo v vrsti na blagajni, se bodo le stežka uprle sladkarijam in dobrotam, ki so postavljene naokoli.

Najrajši polnimo prazno košaro

Sveže stvari postavijo takoj pri vhodu, da se jih hitro proda. V vseh supermarketih so zelenjava in sadje postavljeni na začetek. Tudi bolj drage in mamljive stvari najdemo tam, ker na začetku še ne razmišljamo toliko, kaj in koliko bomo kupili. Zadržimo se šele, ko imamo v košari že polno stvari.

Dolga pot od kruha do moke

Osnovne potrebščine so vedno postavljene daleč stran druga od druge. Niso tako zelo drage, ampak ta taktika podpira možnost, da bo tudi največ ji nezapravljivec kupil več, kot je načrtoval, ko bo med potjo po supermarketu opazil stvari, ki jih ni zapisal na listek.

Nakupovalni vikend

Več časa ko preživite v nakupovalni središčih ob sobotah in nedeljah, večjo možnost imajo hipermarketi, da boste kupili tudi stvari, ki jih sprva niste hoteli. Večji kot je nakupovalni center in bolje kot je opremljen s kavarnami, slaščič arnami, otroškimi kotički, igralnicami, več boste zapravili v njem.

Zaradi njih bomo počepnili ...

Dražje stvari so vedno dobro vidne, medtem ko je treba cenejš e iskati skoraj čisto pri tleh.


259

Moč prepričevanja Cilji:

- Učenci spoznajo bodo različne medijske/trženjske kanale. - Poskušajo razmišljati izven danih možnosti določene skupine ljudi in se domisliti novih metod množičnega sporočanja. - Razisujejo metode propagande in se pogovorili o tem, katere so učinkovitej- še in zakaj. - Preučujejo, kako so pogledi na svet družbeno-politično tvorjeni.

Povezave z učnim načrtom: medijski predmeti, jeziki, sociologija, dr. in domovinska vzgoja ter etika Starost: 15+ Trajanje:

45 minut

Učni pripomočki:

- veliki listi papirja (plakati) - flomastri - različni predmeti v razredu

Opomba:

Aktivnost predstavlja tematiko različnih sredstev, ki so na voljo za prenašanje preprostega sporočila. Opozarja na to, da imajo različne skupine ljudi dostop do različnih sredstev sporočanja in so zato bolj ali manj učinkovite v svojih prizadevanjih. Aktivnost predstavi tudi problem dominantnih diskurzov v družbi in načine, s katerimi so postali dominantni.

Sporočilo, ki ga boste uporabljali pri aktivnosti, je lahko kakršno koli – nekaj ne- vtralnega ali nekaj, kar je usmerjeno na specifičen problem, o katerem se boste kasneje pogovarjali. Predlogi za obe različici so predstavljeni spodaj. Pri izboru posamezne različice obstajajo pomembne razlike v poudarku.

Glavni cilj aktivnosti je pogovor o možnostih in sredstvih sporočanja, ki so na voljo različnim skupinam ljudi. Opozarja na raznolikost pristopov in različne načine, na katere lahko določeno sporočilo vpliva na občinstvo. V pogovoru obravnavajte tudi načine, na katere imajo lahko različne dejavnosti kumulativni učinek.

• Učence prosite, naj razmislijo o zadnji stvari, ki so jo naredili nenamerno. O nečem, kar so storili, vendar tega niso želeli ali pa se niso zavedali svojega dejanja. Kdo jih je napeljal, da določeno stvar storijo ali razmišljajo na določen način. Ali so bili to njihovi starši, sorodniki, prijatelji, mediji? Zakaj je bilo njihovo sporočilo prepričljivo?

• Zberite odgovore na zadnje vprašanje na tabli in se na kratko pogovorite o njih. • Ali je kakšna razlika med tem, če vas za določeno stvar prosijo starši ali prijatelji? Ali uporabljajo različne načine prepričevanja? Ali se na različne načine prepričevanja v različnih okoliščinah odzivate različno?

• Zdaj razredu razložite, da se boste pogovarjali o manipulaciji in vplivanju na dejanja in misli drugih ljudi. Ogledali si boste, kako ti mehanizmi delujejo in kje so prisotni.

uvodna mot. / 5 min.

Postopek


260

• Učence razdelite v štiri- ali petčlanske skupine. Predlogi za skupine:

-- Znanstveniki, politiki, umetniki, novinarji, aktivisti, učitelji. Seveda lahko dodate tudi druge možnosti ali zmanjšate število skupin, če je razred premajhen.

spoznavanje pomena / 25 min.

 Razdelite plakate in flomastre, da skupine lažje zberejo svoje ideje. Rišejo in pišejo naj vse, kar se jim zazdi primerno. Plakati lahko ostanejo v razredu. Pomočnik lahko tudi pripravi košare s predmeti, ki jih bodo uporabili pri predstavitvi – kot simbole pa lahko uporabijo tudi predmete, ki so na voljo v razredu.

• Vse skupine imajo isto nalogo: javnost morajo prepričati, da sprejme njihovo sporočilo (napišite ga na tablo – glej predloge spodaj). Uporabijo lahko vsa sredstva, ki so na voljo skupini, ki jo predstavljajo.

• Nekaj predlogov za nevtralna sporočila (dodajate lahko svoje): -- Trava je rdeča. -- Pingvini so odlični ljubljenčki. -- Na Marsu obstaja življenje.

• Na primer: znanstveniki lahko opravijo raziskavo, ki bo dokazala trditev, politiki lahko uvedejo zakone, novinarji lahko pripravijo reportaže, organizirajo televizijske oddaje, umetniki lahko pripravijo predstavo, učitelji lahko pripravijo načrt za učno uro, drugi lahko izpeljejo kampanje itd. Karkoli bi pač prišlo v poštev pri danem poklicu. Argumenti naj bodo jasni in podkrepljeni s KATERO KOLI metodo, za katero menite, da je primerna.

• Vsaka skupina predstavlja svoj poklic. Na voljo imajo 15 minut časa za pripravo 2-minutne predstavitve. Najprej naj poskušajo ugotoviti, katera sredstva za prepričevanje imajo na voljo, ter najdejo svoje glavne argumente, nato pa naj pripravijo načrt, kako jih bodo uporabili.

• Če so učenci zelo mladi, se skupaj pogovorite o različnih sredstvih prepričevanja. Pogovorite se o sredstvih, ki so na voljo posamezni skupini, in jih spodbudite, da se spominjo še kakšnega.

• Ko bodo poslušali predstavitve, jim predlagajte naj si zapišejo najbolj zanimive argumente in tehnike. Tudi sami

r azmislek / 15 min.

si delajte beležke, da boste potem lažje vodili diskusijo.

• Po zaključenih predstavitvah posedite učence v krog in se pogovorite o tehnikah prepričevanja. • Glede na predstavitve skupin – katera sredstva so na voljo za vpliv na javno mnenje? Kako se uporabljajo? Ali mislite, da so nekatere skupine imele na voljo boljša sredstva kot druge? Katera so bila in zakaj? Ali se lahko spomnite nekaj primerov izdatno promoviranih sporočil v naši družbi? Kdo jih širi in zakaj? S kakšnimi sredstvi se širijo nabolj razširjena sporočila? Kdo ima v naši družbi poleg medijev vpliv na javno mnenje? Kako je glede tega v šoli? V razredu? Doma? Ali obstajajo določene skupine ljudi, ki slovijo kot bolj zanesljive kot druge? Zakaj? Kje iščete 'zanesljive' informacije? Ali se ljudje obnašamo samo v skladu z objektivnimi informacijami? Kaj nas še drugega motivira? Ali so v kampanjah, trženju, prisotni sprožilci, ki ciljajo neracionalne motive? Ali se lahko spomnite kakšnega primera? Kakšne metode uporabljate pri prepričevanju svojih prijateljev, staršev, učiteljev?

• Primere iz kotička za informacije lahko uporabite za ponazoritev različnih načinov argumentacije. Namigi Alternativna možnost – PRO ET CONTRA (za in proti):

• V tej različici aktivnosti ostane uvodni del enak zgoraj opisanemu, vendar se fazi spoznavanja pomena in raz-

misleka nekoliko spremenita. Če ocenjujete, da je razred že domač s tehnikami argumentacije, in če bi radi eksperimentirali z različnimi možnostmi, lahko izberete tudi bolj sporne teme za razpravo.

• Primeri: ---------

Gazirane pijače so dobre za zdravje. Trgovina je boljša od razvojne pomoči. Revščina ne bo nikoli izkoreninjena. Podnebne spremembe/globalno segrevanje so prevara. Politika lahko deluje v dobrobit družbe. Vsi imamo enake možnosti. Nakupovanje osrečuje človeka. Sem gospodar svoje usode.


261

• Predloge zapišite na tablo, razred pa naj glasuje o izboru teme. Ko izberete temo, razdelite razred na štiri- ali

petčlanske skupine, tako da so razporejeni v skupine kot pri izvirni aktivnosti, lahko pa tvorite tudi drugačne skupine. Npr. za trditev "Gazirane pijače so dobre za zdravje" bi lahko skupine bile naslednje – zdravniki, starši, trgovci, proizvajalci vin. Za trditev "Vsi imamo enake možnosti" bi skupine lahko bile naslednje – delavci migranti, direktorji, politiki, upokojenci in mladi. Možnosti je ogromno. Zgornji predlogi služijo le za ponazoritev, v katero smer se lahko odvije diskusija. Kar preizkusite različne možnosti!

• Skupine naj pripravijo argumente za ali proti dani trditvi. Dajte jim 10 minut, da pripravijo in zapišejo svoje argumente. Po predstavitvah jih povabite v krog, kjer bo potekala diskusija.

• Poudarek pri razpravi se premakne s pretresanja načinov prepričevanja na vprašanja, vezana bolj na tematiko in na postopek oblikovanja mnenj.

• Predlogi za vprašanja pri razpravi:

-- Zakaj ste se odločili za ali proti? Ali se je cela skupina strinjala? Ali je na vašo odločitev vplivala dodeljena vloga skupine ali pa ste se odločili po osebnem prepričanju? -- Ali menite, da poklic lahko vpliva na mnenje? Npr. znanstveniki razmišljajo na določen način, novinarji na drugačen? Zakaj? Ali menite, da lahko 'zunanji elementi' vplivajo na obnašanje določene skupine? Ali lahko podate nekaj primerov? Ali obstaja konflikt med osebnimi interesi in interesi skupine, ki ji pripadate? Ali imajo vse skupine dostop do enako učinkovitih sredstev sporočanja? Katera skupina ima največji vpliv? Zakaj tako menite? Katera skupina se vam zdi najverodostojnejša? Zakaj? Kako to vpliva na vaš vsakdan? Ali obstajajo določene skupine, katerih sporočila ne slišimo? Zakaj? Kje bi jih lahko našli?

• Če se zgodi, da se cel razred odloči za eno stran argumenta – kakšen bi lahko bil razlog za to? Kaj pomeni dejstvo, da v družbi vlada bolj ali manj izrazito soglasje o določeni temi? Kaj to pomeni za možnost sprememb? Ali bi to lahko bilo nekomu v interesu?

• Ali se lahko spomnite nekaj primerov izdatno promoviranih sporočil v naši družbi? Kako se ta sporočila vpeljejo

v javni diskurz? Kdo je ključen pri njihovem širjenju? Ali v vsakdanjem življenju delamo kaj takega, kar utrjuje ta sporočila? Kako jih lahko obravnavamo? Kaj lahko še drugega storimo, poleg tega, da strinjamo ali ne strinjamo?

Kotiček za informacije Kratek pregled propagandnih in argumentacijskih metod: Profesionalci na področju trženja in propagande ter dobri govorniki uporabljajo različna orodja in argumente za prenos svojega sporočila. Za potrebe te aktivnosti jih lahko razdelimo v dve kategoriji, racionalne in neracionalne. Racionalna orodja se nanašajo večinoma na postopek argumentacije, čeprav so lahko tudi sama zavajajoča in neracionalna. Če želi govornik zavesti svojo publiko, lahko izbira med različnimi vrstami zavajajočih argumentov. Spodaj je navedenih nekaj klasičnih primerov zavajajoče argumentacije (racionalne in neracionalne), metod, ki so bile definirane in razvite že v času Rimskega cesarstva: Ad hominem (argument proti človeku): S to metodo ne napadate nasprotnikovega argumenta, temveč njegovo osebno kredibilnost. Npr. Janez pravi, da je na Marsu življenje. Ampak Janez je dobro znan po tem, da laže. Torej na Marsu ni življenja. Argumentacija z uporabo 'slamnatega moža' oz. spodbijanje argumentacije s karikirano različico nasprotnikove trditve: S to tehniko napihnete nasprotnikov argument čez meje njegovega logičnega pomena. Npr. Janez pravi, da je na Marsu življenje. Torej to pomeni, da je življenje tudi na Veneri, Jupitru in Saturnu. Manipuliranje s strahom: Občinstvo poskušate prepričati, da sprejme vaš argument, saj se v nasprotnem lahko zgodi kaj hudega. Primer: Povem vam, na Marsu obstaja življenje. Če me ne boste poslušali, bomo v težavah, ko nas Marsovci napadejo in ne bomo pripravljeni. Nudenje napačnih alternativ oz. namerno izpuščanje alternativ: Ta tehnika se pogosto uporablja v političnem diskurzu, tako da se predstavita samo dve možnosti (namesto treh, štirih). Primer: Naša država se mora pridružiti vojaškemu zavezništvu, sicer se ne bo mogla braniti. Poudarjanje kratkoročnih oz. dolgoročnih učinkov: Ta vrsta argumenta se pogosto uporablja pri trženju in v politiki, kjer se kratkoročne učinke predstavlja tako, da so videti bolj relevantni kot njihova dolgoročna cena. Primer: kupite avto danes, leasing pa boste začeli plačevati šele čez pol leta (in ga boste plačevali naslednjih 10 let).


262 Argument iz nevednosti (ad ignorantiam): Takšen argument predpostavlja, da v primeru, da nekaj ni mogoče dokazati, to ne velja. Primer: Ne moremo dokazati, da je na Marsu življenje, torej ga ne more biti. Obratna možnost bi bila: Ne moremo dokazati, da na Marsu ni življenja, torej na Marsu mora biti življenje. Argumentiranje z vprašanjem: Ta metoda dobro deluje, ko na vprašanje ni možen podati kratkega ali jasnega odgovora. Namen tega je skrenitev pozornosti občinstva in diskreditacija nasprotnika. Primer: Janez, ali tvoji starši vedo, da na preverjanjih znanja prepisuješ? Sklicevanje na tradicijo/novost: Takšen argument predpostavlja, da so stari (ali novi) argumenti sami po sebi večvredni. Takšna vrsta argumentacije se pogosto uporablja pri razpravah o tehnoloških spremembah. Oddelki za trženje pogosto poudarjajo novost svojih izdelkov s slogani kot so: Novo in izboljšano! Zanimivo je, da pri oglaševanju prehrambenih izdelkov obstaja obratna tendenca, npr.: Marmelada kot pri babici! Kruh iz stare pekarne! Tradicionalno varjeno pivo že od leta 1756! Sklicevanje na čustva: S to tehniko se lahko uporabi celoten spekter čustev od sočutja, simpatije pa do sovraštva in jeze. Veliko javnih kampanj tudi s svojo vizualno podobo uporablja to tehniko, npr.: prikazovanje sestradanih otrok ali podob iz vojnih območij. TV-oglasi in radijski oglasi lahko uporabljajo tudi glasbo in druga sredstva za dosego željenega cilja. Sklicevanje na moč – Takšen argument uporablja grožnje – tako grožnje v smislu psihičnega kot fizičnega nasilja. V javnih razpravah lahko takšne grožnje uporabljajo različne interesne skupine, npr. politične ali verske. Primer: Če ne podpišete sporazuma, vas bo naša vojska okupirala. Če se ne spreobrnete v našo vero, se boste cvrli v peklu. Če ne pomiješ posode, ne smeš ven. Sklicevanje na avtoriteto – Ta argumentacija se pogosto uporablja v znanstvenih krogih in TV-oglasih, kjer 'strokovnjaki' priporočajo uporabo določenega izdelka. Zanimiva različica tega argumenta je sklicevanje na neznano ali anonimno avtoriteto – to se na primer veliko uporablja v popularnih revijah, posebej v člankih o zdravju in prehrani. Primer: strokovnjaki pravijo, da je korenje dobro za vašo kožo. Kateri strokovnjaki? Ta vrsta argumentacij se na veliko zlorablja tudi pri tematikah, povezanih s podnebjem. Izpovedana sprememba mnenja – Zelo zanimiv način argumentacije, kjer govorec prizna, da je sam spremenil mnenje. Ta vrsta argumentacije se pogosto uporablja v povezavi z generacijskimi razlikami. Primer: Tudi sam sem, ko sem bil še mlad, verjel, da je na Marsu življenje. Govorec se tako postavi v vlogo nekakšne avtoritete. Lažen vzrok – Tehnika zavajajočega logičnega sklepanja, ki se pogosto uporablja v politični areni. Izraz, ki se pogosto povezuje z razkrivanjem tega zavajanja, je non sequitur – pomeni pa, da sklep ne sledi iz premise. Primer: Vsakič ko gledam nogometno tekmo, naše moštvo izgubi. Prenehal bom gledati tekme – tako bo naše moštvo zmagalo. Mešanje korelacije in vzroka – Gre za zelo subtilno tehniko, ki jo je težko razkriti. Trditvi v argumentu sta povezani, vendar ne z vzročno-posledično povezavo. Taka vrsta argumentacije se lahko uporablja za zavajajoče tolmačenje statističnih analiz. Primer: otroci z velikimi stopali pišejo bolje kot otroci z manjšimi stopali. To ne pomeni, da imajo velika stopala kakršno koli zvezo s sposobnostjo pisanja. Lahko pomeni preprosto, da so otroci z večjimi stopali starejši in zato bolj vešči pisanja. Sklicevanje na splošno mnenje (pritisk sovrstnikov ali učinek miselnosti množice) – Potencialno zelo nevaren tip argumenta, ki igra na čustva – željo po pripadnosti in strahu pred izključitvijo iz skupnosti. Pogosto se velika odkritja (v znanosti) dogajajo, ko nekdo uspešno dokaže neveljavnost določenega splošno sprejetega prepričanja. Primer: v srednjem veku so bili ljudje prepričani, da se Sonce vrti okoli Zemlje. Trditi nasprotno je pomenilo biti krivoverec in smrt na grmadi. Danes se ta vrsta argumenta pogosto uporablja pri kršenju določenih družbenih norm – npr. omejitve hitrosti, češ 'saj to vsi počnejo'. Trmoglavost – Zavračanje sprejemanja nasprotnikovega stališča in argumentacije, kljub vsem dokazom. Primer: tudi danes obstajajo ljudje, ki trdijo, da je Zemlja ploščata. Uporaba pesniškega jezika in sloganov – Če nekaj zveni dobro, potem mora biti res. Politično angažirane pesmi so dober primer uporabe pesniškega jezika za argumentacijo in agitiranje. Da bi bili učinkoviti, morajo slogani biti kratki in udarni. Oba argumenta igrata na čustva. Primer: Dve nogi dobro, štiri noge slabo! (iz Orwellove Živalske farme) Evfemizmi – Maskiranje pravega pomena z blažjimi besedami. Pogosto se uporablja, da bi se prikrila velika napaka. Primer: Imelo smo nekaj težav s hladilnim sistemom. Kar pomeni, da je stroj eksplodiral. Laž – Ne gre pozabiti, da so določeni argumenti v bistvu namerne laži. V nekaterih primerih se laži uporabljajo, da bi se dosegel višji, moralni cilj. Primer: Nekdo laže, da bi prijatelja zaščitil pred tretjo osebo. Povzeto in prilagojeno po spletni strani http://www.don-lindsay-archive.org/skeptic/arguments.html.


263

Simpsonovi se spreminjajo Cilji:

- Učenci opredelijo težave in slabe delovne pogoje v podjetjih gospodarsko nepri- vilegiranih držav. - Razmišljajo, kaj bi jih lahko motiviralo za spremembe. - Aktivno razmišljajo o problemu in se zavedajo, da so součeni v procesu krojenja prihodnosti. - Primerjajo različne vire informacij o določeni temi (film, statistika, rezultati razis- kave, reklamni letaki) in razmišljajo o njihovem vplivu..

Povezave z učnim načrtom: angleščina, sociologija, geografija, medijski predmeti Starost: 14+ Trajanje:

45 minut

Učni pripomočki:

- internetna povezava – pred začetkom pripravite povezavo na npr. "Banksy's Simpsons Intro", ki prikazuje primer slabih delovnih pogojev v podjetju; prikazan je primer proizvodnje promocijskega materiala prav za risanko Simpsoni. - za vsako skupino: -- zemljevid uvoza in izvoza oblačil (Priloge 1a,b) -- zemljevid uvoza in izvoza igrač (Priloge 2a,b) -- zemljevid uvoza in izvoza elektronskih naprav (Priloge 3a,b) -- raziskava (Priloga 4) -- reklamni letak (Priloga 5) - 5 izjav (vsaka naj bo na svojem listu A4) - velika pola papirja ali tabla

Opozorilo:

Priloge k tej aktivnosti so v angleškem jeziku, zato predlagamo, da aktivnost izvajate le z učenci, ki imajo zadostno znanje tega jezika.

Priprava:

Pred začetkom ure napišite pet izjav - vsako na svoj A4 list. Razen spodaj navedenih predlogov lahko uporabite tudi svoje.

• Uvodoma pojasnite, da se boste ukvarjali z globalno temo in posameznimi viri informacij. Učence najprej razde-

lite v pare ali manjše skupine in jim zadajte nalogo: "Razmislite o filmih ali drugih virih (člankih, knjigah), ki ste si jih ogledali in ki so govorili o globalnih problemih. Spomnite se vsaj 3 filmov/knjig, ki so bili vir informacij, in opišite, kakšne občutke so vzbudili v vas." -- Tudi sami podajte primer filma, ki ste ga videli (na primer film Krvavi diamant (Edward Zwick, 2006), ki govori o povezavi med trgovanjem z diamanti in orožjem med civilno vojno v afriški državi Sierra Leone).

• Dajte jim nekaj minut časa za razmislek, potem pa naj vsak par ali skupina imenuje film in temo, ki jo film obravnava.

• Naredite uvod za ogled risanke Simpsonovi:

-- Simpsonovi so TV-serija, priljubljena po celem svetu. Ali so vam všeč? Zakaj? Kako je v risanki predstavljen današnji svet? -- Se spomnite kakšnega problema, ki ga v risanki prikažejo ali kritizirajo? (Možni odgovori: jedrska energija, pretirano potrošništvo, vpliv oglaševanja itd.)

uvodna motivacija / 10 min.

Postopek


264 Kratki film

• Predvajajte pripravljen posnetek iz risanke Simpsonovi (youtube.com/"Banksy's Simpsons Intro"). Posnetek traja 1 minuto in se dotika problematike slabih delovnih pogojev v proizvodnji. Vendar o vsebini ne govorite pred ogledom posnetka.

• Po ogledu postavite naslednja vprašanja:

-- Kakšne so vaše prve misli? -- Kateri prizori so vam ostali v spominu?

• Potem zavrtite posnetek še enkrat in nadaljujte z naslednjimi vprašanji:

-- Kakšno je družbeno okolje osebe, ki si je zamislila idejo za risanko (država, starost, izobrazba, svetovni nazor …)? -- S kakšnim namenom je bila risanka narejena? Kakšne teme želi avtor izpostaviti z risanko? -- Ena od glavnih tem, ki jo avtor izpostavi, so slabi delovni pogoji v tovarni – posnetek prikaže izdelavo promocijskega gradiva za risanko Simpsonovi. Proizvodnja česa še nastaja pod podobnimi pogoji? (Možni odgovori: obleke, elektronske naprave, telefoni, igrače itd.)

spoznavanje pomena / 25 min.

• Nadaljujte z vprašanji o njihovem osebnem odnosu in mnenju do teme. Vprašajte učence, ali je ogled posnetka

v njih spodbudil željo po spremembah in ukrepanju. Ne pričakujte, da bo ta ali kakšen drug posnetek takoj spremenil njihov odnos. Ker pa gre za temo, ki jo želite z njimi raziskati, postavite takšno vprašanje že na tem mestu. Ne sprašujte na način, kot da pričakujete pozitiven odgovor. Ne komentirajte njihovih odgovorov: -- Kaj si boste iz posnetka najbolj zapomnili? -- Imate kakšne ideje, kako bi lahko rešili takšne probleme v podjetjih? -- Ali je posnetek v vas spodbudil željo po spremembah?

Zakaj?

• Učenci delajo v manjših skupinah. Vsaka skupina dobi list papirja, na katerega zapisuje odgovore na naslednja

vprašanje (glede na odgovore pri prejšnji aktivnosti uporabljajte bodisi 1. osebo množine bodisi nevtralni izraz ljudje): -- Zakaj se kljub dejstvu, da se zavedamo/se ljudje zavedajo različnih globalnih problemov – na primer slabih delovnih pogojev, uničevanje okolja – ne trudimo/ne trudijo, da bi kaj spremenili? Kaj je lahko glavni razlog za to? Poskušajte dobiti čim več različnih odgovorov in jih zapisujte (možni odgovori: nimamo dovolj informacij, ne verjamemo informacijam, ki jih dobimo, to se nas ne tiče, imamo dovolj svojih problemov, to nas ne briga…).

• Dajte jim nekaj minut časa za razmislek, potem pa vsak par predstavi svoje odgovore. Istočasno nekdo od njih zapisuje vzroke na tablo ali večjo polo papirja, tako da se k njim lahko vrnete kasneje. Ko so vsi odgovori zapisani, jih vprašajte, kateri od vzrokov je tudi njihov in ga obkrožite: -- Kateri od odgovorov je tudi vaš vzrok? Zakaj ne ukrepate v zvezi s slabimi delovnimi pogoji v podjetjih?

Dodatne informacije – branje v skupini

• Pogosto je eden od razlogov za neaktivnost pomanjkanje informacij (o problemih v povezavi z njihovimi življenji ali o drugih možnih rešitvah), zato razdelite še dodatne vire informacij, ki obravnavajo to tematiko. Vsaka skupina dobi naslednji material (Priloga 1–3ab, 4, 5):

-- zemljevidi (za izvoz in uvoz oblačil, igrač, elektronskih naprav) -- izvleček iz raziskave o delovnih pogojih v tekstilni industriji (ITGLWF: An Overview of Working Conditions in Sportswear Factories in Indonesia, Sri Lanka& the Philippines, 2011) -- letak kampanje makeITfair o proizvodnji elektronskih naprav (makeITfair: China calling: make IT fair, 2008)

• Besedila zajemajo statistične primere in informacije o odnosu vseh potrošnikov do teh izdelkov in možne predloge, kaj lahko naredimo. Za ogled materiala imajo 5–10 minut časa.

-- Lahko jih poučite tudi o drugih posledicah te problematike v Sloveniji, in sicer o zaprtju proizvodnje in premestitvi proizvodnje v države jugovzhodne Azije (na primer, zaprtje tovarn tekstilne industrije, tovarn igrač, tiskanje knjig v slovenskem jeziku na Kitajskem itd.).


265 -- Kaj ste se naučili iz besedila, zemljevidov in letakov? -- S katerimi viri informacij ste delali? Kaj jih dela zanimive? Kakšen vtis je vsak posamezni vir naredil na vas? -- Vrnimo se k seznamu vzrokov za vašo neaktivnost. Kaj se je spremenilo? Ste dobili kakšno novo idejo? (npr. imate sedaj več informacij in predlogov o tem, kako lahko kaj spremenimo/ukrepamo? Imate sedaj boljšo predstavo o tem, kako smo tudi sami povezani z globalnimi temami in da smo tudi mi vzrok nastalih problemov?) -- Imate željo, da bi kaj spremenili? Če ne, zakaj? -- Kaj vas lahko motivira, da bi hoteli kaj spremeniti?

• Po razredu obesite liste z mislimi in prazen list papirja (glej spodaj) in pojasnite naslednjo nalogo:

-- Vaša naloga je, da misli preberete in izberete eno, s katero se najbolj strinjate ali je za vas najbolj prepričljiva, in se postavite ob njo. Če vas ne prepriča nobena, se postavite k praznemu listu papirja."

• Če vam ostane dovolj časa, naj pojasnijo svojo izbiro:

-- Zakaj vas je izjava prepričala? Na kaj pomislite, ko jo preberete?" -- Uporabite metodo mikrofon. Uporabite marker ali svinčnik kot mikrofon. Samo oseba, ki drži mikrofon, lahko govori. Če ne znajo pojasniti svoje izbire, jim pomagajte s podvprašanji.

Kotiček za informacije Interaktivni spletni atlas je nastal pri projektnem sodelovanju skupine SASI Group (Univerza v Sheffieldu) in Marka Newmana (Univerza v Michiganu). Zemljevidi so dostopni na spletnem naslovu www.worldmapper. org, kjer najdemo številne tematske 3D-zemljevide, ki prikazujejo različne geografske značilnosti (demografske, ekonomske, socialne, okoljske, jezikovne itd). 3D-zemljevidi omogočajo večanje in manjšanje slik površin držav glede na izbran parameter. Kot dodatek k risanki Simpsonovi lahko navedete naslednje raziskave: -- Anizar Ahmad Yasmin (2008): The Simpsons: The critiques of Consumerism and Environmental problems. 2008. [na spletu] Dostopno na http://www.snpp.com/other/papers/aay.paper.pdf (dostop 17. 7. 2011). -- Jonathan Gray (2007): Imagining America: The Simpsons Go Global. [na spletu] Dostopno na http://commarts.wisc.edu/faculty/gray/globalsimpsons.pdf (dostop 17. 7. 2011).

r azmislek / 10 min.

• Vodite diskusijo z naslednjimi vprašanji:


266 Priloge 1, 2, 3

1a Izvoz oblačil

1b Uvoz oblačil

2a Izvoz igrač

2b Uvoz igrač

3a Izvoz elektronike

3b Uvoz elektronike

Vir: SASI Group (Univerza v Sheffieldi) in Mark Newman (Univerza v Michiganu).


vir: ITGLWF: An Overview of Working Conditions in Sportswear Factories in Indonesia, Sri Lanka& the Philippines, 2011. Dostopno na: http://www.itglwf.org/lang/en/ (1documents/ITGLWFSportswearReport2011.pdf

267

Priloga 4

Izvleček iz raziskave o delovnih pogojih v tekstilni industriji v Indoneziji, Šrilanki in Filipinih.


vir: makeITfair: China calling: make IT fair, 2008. Dostopno na: http://makeitfair.org/en/the-facts/leaflets/consumer-guides/consumer-guide-3-eng/at_download/file

268 Priloga 5

Letak kampanje makeITfair.


269

MIKROSVET Cilji:

- Razmislek o različnih dejavnikih, ki opredeljujejo, oblikujejo in vplivajo na ljudi od rojstva. - Razumevanje življenja v kompleksnem, večplastnem svetu, kjer je vse medseboj- no povezano.

Povezave z učnim načrtom: državljanska in domovinska vzgoja ter etika, sociologija, psihologija Starost: 14+ Trajanje:

45 minut

Prostor: učilnica Učni pripomočki:

- 10 klobčičev volne različnih barv - 10 listov papirja za zavijanje (formata najmanj A2 ) - 10 flomastrov različnih barv - manjši listi papirja, glasba (vesela in sproščujoča) - komplet fotografij (glej Prilogo 1) - samolepilni listki s temami

Priprava: Razporedite velike liste papirja za zavijanje po razredu, po enega na dva učenca. Eden od učencev bo imel posebno nalogo. Za 21 učencev naj bi tako imeli 10 listov. Pripravite tudi 10 barvnih flomastrov in 10 klobčičev volne. Če imate parno število učencev lahko oblikujete tričlanske skupine. Če je učencev več kot 21, pripravite več tem.

Postopek

• Posedite učence v krog in postavite komplet fotografij v sredino (glej Prilogo 1). Učencem povejte, naj izberejo Gre za fanta, ki bere časopis. On je še otrok; možno je, da ima udobno življenje in mu nič ne manjka. Verjetno sedi na vlaku in nanj lahko vplivajo članki iz časopisa. Npr. mogoče bere članek o razvojni pomoči DR Kongo. Članek je lahko pristranski in fant si ustvari mnenje, ki ni objektivno, tako da bo v prihodnosti oblikoval svoje stališče v skladu z njim.

• Učencem dajte navodilo, da svojo fotografijo predstavijo čimbolj enostavno in jim dajte naslednja vprašanja za izhodišče: -----

Kaj prikazuje fotografija? Kaj ljudje na njej počnejo? Kaj lahko vpliva na te ljudi? Kaj lahko oblikuje njihovo prihodnje obnašanje? Poskusite imenovati nekaj osnovnih dejavnikov, ki vam pridejo na misel.

Učencem lahko svetujete, na kaj naj se osredotočijo, npr. kraj prebivanja, družino, TV, časopise, oglaševanje, internet, šolo, otroštvo, spol, starost, vero, kulturo, življenjske pogoje/življenjski standard, ekonomski in politični sistem. Odgovore učencev zapišite na tablo ali na list papirja, tako da jih lahko vsi vidijo. Nato poskusite opredeliti 10 osnovnih skupin dejavnikov, ki vplivajo na ljudi. Najprej uporabite informacije, ki so jih učenci omenili npr. družina, mediji, kultura, spol, starost, vera, šola, politični sistem, življenjski pogoji – življenjski standard, nacionalnost itd. Zapišite eno temo kot naslov na vsakega od desetih listov papirja, ki ste jih razporedili po razredu.

UVODNA MOTIVACIJA / 10 min.

eno od fotografij in razmislijo, kaj bi lahko vplivalo na dano osebo ter njena stališča in mnenja. Primer lahko podate z naslednjo sliko:


270

• Najdite prostovoljca, ki bo predstavljal novorojenčka. Pojasnite, da se je pravkar rodil in je praktično nepopisan

list papirja. Razdelite ostale učence v 10 skupin. Vsak par naj izbere eno temo in se postavi poleg papirja, ki vsebuje relevantno temo. Povejte jim, naj zapišejo svojo temo na samolepilni listek in si jo pripnejo na prsi, kar bo označevalo njihovo pripadnost tematiki.

• Razdelite manjše liste papirja, pisala, barvne flomasterje in klobček volne iste barve vsaki skupini/paru. Učencem povejte, naj zapišejo vse, kar jim pride na misel v zvezi s temo na njihovem listu papirja. Ta del aktivnosti je namenjen razjasnitvi vsebine teme v skupini. Učenec, ki predstavlja novorojenčka, se lahko sprehaja med skupinami in opazuje, kako se odvija debata. Če čuti potrebo, lahko prispeva tudi svoja mnenja.

spoznavanje pomena / 20 min.

• Učencem dajte navodilo, da v skupini izberejo 'statičnega' in 'premičnega' pogajalca. Statični pogajalci iz vseh

skupin naj se postavijo poleg papirjev s tematiko skupine. Papirji naj bodo razporejeni po razredu tako, da tvorijo krog. Tako bodo torej tudi statični pogajalci stali v krogu. Učenec, ki predstavlja novorojenčka, se postavi v sredino kroga. Dajte mu/ji pisalo, list papirja in podlago, tako da lahko piše. Vsaka skupina dobi klobko volne in statični pogajalci si konec niti zavežejo okoli pasu. Vsaka skupina naj dobi klobko drugačne barve! Premični pogajalci vzamejo klobčič, ki je privezan na statičnega pogajalca, in se odpravijo k statičnim pogajalcem iz drugih skupin, s katerimi se bodo pogovarjali. Njihova naloga je iskanje povezav in odnosov med temami. -- Na primer: premični pogajalec iz skupine s tematiko oglaševanje pristopi k statičnemu pogajalcu iz skupine s tematiko družine, s katerim začne pogovor: Oglaševanje vpliva na družine tako, da lahko namerno namiguje, kaj naj bi si želeli, kaj naj kupijo, kje naj se odpravijo na počitnice. Lahko podpira stališče, da je družina, ki ne živi tako, kot je predstavljeno na oglasih, deprivilegirana in tako se v primerjavi z drugimi lahko pojavi občutek manjvrednosti in zavisti.

• Ko pogajalci pridejo do jasne povezave in oblikujejo preprosto opredelitev, le-to zapišejo na papir, obešen

na steni. Premični pogajalec ovije nit volne okoli pasu statičnega pogajalca in pristopi učencu, ki predstavlja OTROKA in stoji v sredini. (pomembno je, da so volnene niti napete). Vsakič ko premični pogajalec uspe najti povezavo med temami, ovije nit tudi okoli 'otroka', in mu pripiše določeno vlogo/oznako/lastnost, ki izvira iz posamezne povezave ter vpliva in oblikuje otroka od rojstva. 'Otrok' zapiše te lastnosti na svoj list papirja.

-- Npr.: Premični pogajalec iz 'oglaševalske' skupine, ki je ugotovil povezavo z 'družinsko' skupino pripiše otroku oznako 'potrošništva, razsipnosti, pohlepnosti, itd'. -- Če nihče ne uspe najti povezave za določeno temo, nadaljujejo z naslednjo.

• Pri iskanju povezav se tako oblikuje mreža, ki povezuje posamezne teme, v njo pa je vpleten tudi otrok, ki stoji v sredini. Mreža se bo verjetno spletla tako na gosto, da se bodo premični pogajalci morali plaziti pod nitmi.

• Med aktivnostjo lahko predvajate glasbo. • Ko vidite, da so učenci našli dovolj povezav (počakajte največ 13 minut, ker boste sicer morali aktivnost podaljšati), jih ustavite in prosite premične pogajalce, da se odmaknejo od mreže. Statične pogajalce prosite, da mrežo čimbolj napnejo, vendar nežno.

• Učence prosite, da si ogledajo živopisno mrežo, ki je nastala.

r azmislek / 15 min.

Mreža je lahko videti takole:

(Učenec – "otrok" – stoji v sredini kroga, v spletu različnih povezav).

• Učencem postavite naslednja vprašanja:

-- Na kaj vas spominja ta slika? Kako bi imenovali to, kar se je pravkar oblikovalo? Kako se počutite ob pogledu na to sliko? -- Kako so potekala pogajanja? Ali lahko razredu poveste, kakšne povezave/odnose ste ugotovili med različnimi temami? -- Ali ste naleteli na kakšne teme, med katerimi niste uspeli ugotoviti povezav? Če je tako, katere so bile te


271 teme? Kakšne povezave med temi temami vam zdaj pridejo na misel?

• Vprašajte učenca, ki predstavlja "otroka": Kako se počuti v sredini te mreže? -- Ali lahko pove, kakšne vloge, lastnosti in oznake je dobil med aktivnostjo? -- Kako se je počutil, ko je dobival posamezne oznake? Katere so mu bile všeč in katere raje ne bi imel? Če bi lahko kaj spremenil, kaj bi to bilo? -- Ali ga to spominja na kaj iz lastnega življenja?

• V tej fazi lahko tudi drugi učenci povedo, kaj bi storili, če bi bili na 'otrokovem‘ mestu. • Na koncu učencem povejte, da boste sedaj skupaj odvili mrežo, in jim naročite, naj si odvijanje predstavljajo

kot simbol dogajanja v resničnem življenju. Če jim pri odvijanju pride kaj na misel, naj to povedo naglas. Če se odločite za predvajanje glasbe tudi med to dejavnostjo, naj bo to sproščujoča in tiha, tako da se lahko učenci pogovarjajo.

Namig Ob koncu ure lahko učence prosite, da doma narišejo svoj mikrosvet, se pravi iz česa je sestavljen, kakšne vloge, oznake in lastnosti imajo. Povejte jim, da ni treba, da je njihova risba natančna ali realistična, in da se risbe ne bodo ocenjevale. Lahko na primer narišejo samo svoja čustva. O risbah se lahko pogovorijo na naslednji uri. Spodbujajte spoštovanje, intimnost in odprtost. Učenci naj imajo možnost, da zavrnejo pogovor o svojih risbah, če to želijo. En drugemu naj se ne bi smejali. Da bi okrepili izkušnjo in intimnost, lahko tudi sami narišete svoj mikrosvet in prvi spregovorite o njem. Opomba: Če se aktivnost lahko izpelje tudi v dveh urah, je dobro, da se ta dodatna dejavnost izvede na koncu. Medtem ko učenci rišejo, lahko predvajate sproščujočo glasbo in potem pristopite razmisleku, kot je opisano zgoraj.

Kotiček za informacije Čeprav živimo v širšem svetu, ki si ga delimo – makrosvetu – večina nas deluje predvsem iz naših manjših, zaprtih svetov – mikrosvetov. Ko se rodimo, se ne ukvarjamo s tem, kakšni so naši starši, v katero šolo bomo hodili, katerega spola, nacionalnosti, barve in vere smo in v kateri kulturi in družbi smo rojeni. V odraščanju svet postopoma vpliva na nas, nas oblikuje in določa. Na osnovi naših izkušenj in impulzov iz okolice se razvije osebnost s svojo zgodbo, karakterjem in vlogo, in s časom se povsem poistovetimo z njo. Postopoma postanemo prepričani, da je ta mikrosvet – naša osebnost – naša edina realnost. Ločimo se od MAKROSVETA, izgubljamo širši pogled na svet in medsebojne povezave med stvarmi postajajo zamegljene. V tem omejenem pogledu na svet pogosto mislimo, da je naš mali svet najboljši, obsojamo tuje mikrosvetove in nanje gledamo kot na neresnične, manjvredne ali pa boljše in večvredne. Kaj se zgodi, ko za trenutek izstopimo iz svojega mikrosveta? Kaj se zgodi, ko se poskusimo izplesti iz te mreže? Biti odprt pomeni tudi biti ranljiv. Naša osebnost in naš mikrosvet so za nas zelo pomembni in nas spremljajo skozi vse življenje. Pomagajo nam preživeti v tem svetu in nam dajejo občutek varnosti in utehe. Vendar pa ni nujno naša naloga, da poskušamo za vsako ceno utrjevati zidove okoli nas, temveč tudi da poskusimo videti in razumeti stvari, ki presegajo naše neposredno okolje, ter upoštevati da obstaja tudi nekaj mnogo večjega od nas – MAKROSVET, Zemlja, ves univerzum – in da smo le majhen, vendar pomemben delec večje celote. Sodobni svet je zapleten, večplasten in mnogopomenski sistem, v katerem je vse medsebojno povezano. Če pozabimo na to lastnost sveta, gledamo na posamezne probleme zelo pristransko. Pozabljamo, da lahko na eno stvar gledamo iz zelo različnih stališč. Vsako mnenje in stališče, obnašanje ali življenjska situacija so odvisni od mnogih dejavnikov (družbe, rase, kulture, spola, vere itd.). Poleg tega je svet vedno bolj podoben globalni vasi, kjer vsi živijo v tesni medsebojni povezanosti.


fotografija: www.sxc.hu

fotografija: www.sxc.hu

fotografija: www.sxc.hu

fotografija: www.sxc.hu

fotografija: www.sxc.hu

fotografija: www.sxc.hu

fotografija: www.sxc.hu

fotografija: www.sxc.hu

272 Priloga 1


fotografija: www.sxc.hu

fotografija:www.sxc.hu

fotografija:www.sxc.hu

fotografija:www.sxc.hu

fotografija: www.sxc.hu

fotografija:www.sxc.hu:

273


vir: Greenpeace

vir: Greenpeace

vir: www.sxc.hu

vir: www.sxc.hu

vir: www.sxc.hu

vir: www.sxc.hu

vir: www.sxc.hu

274


... uÄ?ence navdihniti.


277

Pravična trgovina Prirejeno po knjigi Global Issues for ELT

Cilji:

- Spoznavanje neenakopravnega položaja majhnih kmetov v sistemu svetovne trgovine. - Razumevanje koncepta pravične trgovine in prednosti, ki jih nudi majhnim kme- tom v gospodarsko neprivilegiranih državah.

Povezave z učnim načrtom: geografija, sociologija Starost: 13+ Trajanje:

45 minut

Število učencev:

najmanj 6

Učni pripomočki:

-

Opomba:

 rirejeno po: Pavlíčková, Martina (ur.) (2008): Global Issues in the ELT Classroom. P Brno: Společnost pro Fair Trade.

zgodbe o pravični in nepravični trgovini (Priloge 1a, b) besedilo o pravični trgovini (Priloga 2) trditve (Priloga 3) listi z napisi "strinjam se" in "ne strinjam se"

Postopek

• Učence vprašajte, ali poznajo izraz "fair play". Kje se ta izraz uporablja? Možni odgovori: v športu, gospodarstvu, prijateljstvu, sporočanju, medčloveških odnosih, šoli.

• Učencem naročite, da izraz razložijo z lastnimi besedami, npr. s praktičnim primerom nepravičnega ravnanja.

Učencem povejte, da poleg fair playa obstaja tudi izraz fair trade oziroma pravična trgovina. V aktivnosti, ki sledi, bodo učenci spoznali, kaj je pravična trgovina.

uvodna mot. / 5 min.

• Učenci tvorijo dve skupini. Ena skupina dobi zgodbe o pravični trgovini, druga pa o nepravični (Prilogi 1a in 1b). • Po skečih učenci iz obeh skupin oblikujejo svoje primerjave položaja kmetov, ki prodajajo v sistem konvencionalne trgovine, in tistih, ki so del sistema pravične trgovine.

• Vsak učenec naj opiše, kaj pravična trgovina pomeni – v skladu s svojim dosedanjim razumevanjem (največ 50

besed). Posamezne učence ali pa kar celo skupino lahko povabite, da preberejo svoje definicije pred razredom.

• Nato jim razdelite besedilo o pravični trgovini (Priloga 2). Besedilo razlaga koncept pravične trgovine in razlike

med njo in konvencionalno oz. običajno trgovino. Pri branju besedila se lahko uporabi metoda kritičnega razmišljanja – I.S.E.R.T. Učenci naj sami preberejo besedilo in zabeležijo spodaj naštete simbole ob robu besedila. Poleg tega, naj podčrtajo informacije v besedilu. Pomembno je, da se vsak simbol uporabi vsaj enkrat.

Če v besedilu najdete nekaj, kar ste že vedeli.

+

Če najdete informacijo, ki je za vas nova, in kateri zaupate.

Če se srečate z informacijo v nasprotju s tem, kar veste ali ste slišali.

?

Če se srečate z informacijo, ki je ne razumete ali bi o njej želeli izvedeti več.

• Vsak učenec nato nariše razpredelnico s štirimi stolpci, ki so označeni vsak s svojim simbolom. Nato naj s svojimi besedami vnesejo vsaj eno informacijo iz besedila pod vsakim simbolom. Zapisano lahko primerjajo v parih ali manjših skupinah.

spoznavanje pomena / 30 min.

Učence seznanite z dejstvom, da se en komplet zgodb nanaša na "pravično trgovino", medtem ko drugi opisuje povsem običajno trgovino. Potem ko učenci zgodbe preberejo, naj vsaka skupina pripravi en ali več kratkih skečev ter tako predstavijo položaj svojih kmetov drugi skupini.


r AZMISLEK / 10 min.

278

• Preglejte informacije in ideje, ki so jih učenci zapisali pod posameznimi simboli. Vprašanja so lahko izhodišče za tematike in cilje drugih učnih ur, če nameravate pravični trgovini posvetiti še kaj časa.

• Potem ko preberejo besedilo, lahko uporabite tudi trditve o pravični trgovini (Priloga 3). Naloga učencev je, da

se odločijo, ali trditve prestavljajo prednosti ali slabosti koncepta pravične trgovine. Posamezno trditev preberite razredu. Če se učenci strinjajo, vstanejo. (Pravilni odgovori: Primeri prednosti pravične trgovine so D, F, H, I, J). Če se ne strinjajo, naj ne vstajajo. Pustite prostor za diskusijo in dodatne komentarje učencev.

• Dajte jim nekaj časa za razmislek o tem, kaj so naučili iz besedil in od sošolcev. Zdaj imajo možnost, da se vrnejo na svojo prvotno razlago koncepta pravične trgovine in jo po potrebi dopolnijo

Namigi Zamisli za domačo nalogo

• Učenci izberejo zadrugo, ki deluje v sistemu pravične trgovine, in pripravijo predstavitev o njihovih pridelkih in dosežkih s pomočjo sistema pravične trgovine, problemih, s katerimi se soočajo itd.

• Učenci opravijo krajšo raziskavo: "Ali so v vašem kraju na voljo izdelki pravične trgovine?" Če niso, naj poskušajo izvedeti več o razlogih za tako stanje.

• Učenci oblikujejo oglaševalsko kampanjo o pravični trgovini – televizijski spot, slogan itd. Od kod prihaja naša hrana?

• Če imate na voljo več kot 45 minut, izpeljite uvod v uro, kot je opisano spodaj, nadaljujte pa na isti način, kot je opisano zgoraj.

• Učence vprašajte:

-- Kaj ponavadi jedo in pijejo za zajtrk in med odmori? -- Kateri od teh izdelkov se pridelujejo in predelujejo lokalno, kateri pa prihajajo iz oddaljenih krajev? -- Katere so še vrste hrane ali pijače, ki smo jih navajeni in se pridelujejo, izdelujejo ali predelujejo v oddaljenih državah?

• Na tablo zpišite nekaj teh "globalnih" prehrambenih izdelkov in pijač. • Učencem povejte, da bo naslednja aktivnost posvečena temi globalne hrane in mednarodne trgovine pre-

hrambenimi izdelki. Obesite list papirja z napisom "STRINJAM SE" v en del razreda in drug list z napisom "NE STRINJAM SE" v drugi del razreda. Med njima naj bo dovolj prostora, da se lahko vsi učenci postavijo v vrsto. Razložite jim, da boste prebrali več trditev. Njihova naloga je, da najdejo primerno mesto na lestvici STRINJAM SE–NE STRINJAM SE v skladu s tem, ali se s trditvijo strinjajo in menijo, da je resnična ali ne. Pojasnite jim, da ni nujno, da se popolnoma strinjajo ali ne strinjajo, temveč naj poiščejo primereno mesto na lestvici – npr. delno se strinjam, odločno se ne strinjam ... Preberite enostavno trditev za primer, učenci pa naj se postavijo na ustrezna mesta, tako da preverite, ali razumejo, kaj morajo početi. Npr. "Vegetarjanci so bolj zdravi od ljudi, ki jedo meso."

• Nato začnite brati spodnje trditve. Učenci bodo izrazili svoje mnenje, tako da se bodo postavili na ustrezen položaj – to je še posebej pomembno pri trditvah F–J, kjer ni jasnega kategoričnega odgovora.


279 A. Riž prideluje več kot milijarda ljudi.

TOČNO

B. Jabolka so najbolj priljubljeno sadje na svetu.

NAPAČNO, banane so najbolj priljubljene: včasih jih imenujejo "naravna čokolada"

C. Kave ni mogoče obirati strojno; obira se samo ročno.

NAPAČNO

D. Vietnam je eden največjih izvoznikov kave.

TOČNO

E. Latinska Amerika je največja proizvajalka kakava.

NAPAČNO, 70 % vsega kakava je pridelanega v zahodni Afriki, največ pa v Gani in Slonokoščeni obali

Naslednja vprašanja nimajo jasno določenega odgovora: F. Uvožena hrana ima bistveno vlogo v naši vsakodnevni prehrani. G. Mednarodna trgovina s hrano pomaga najrevnejšim ljudem lažje preživeti. H. Družbeni in ekološki pogoji za proizvodnjo so skorajda enaki po vsem svetu. I. Poznam pogoje pod katerimi se proizvajajo uvoženi prehrambeni izdelki in pijača. J. Biti majhen pridelovalec oz. proizvajalec surovin v eni od držav izvoznic je dobro delo. Plačilo je vedno dobro in pogoji trgovanja so zelo ugodni.

Kotiček za informacije Razlaga izrazov: Pridelek za prodajo (cash crop) – pridelek, ki se goji zaradi denarja (nasprotje: kmetijski pridelek za lastne potrebe, ne za trg). Izkoriščevalsko delovno mesto, švicfabrika (sweatshop) – delavnica, delovno okolje z zelo težkimi ali nevarnimi delovnimi pogoji, ki ga pogosto zaznamujejo kršitve delavskih pravic in zlorabe delavcev s strani delodajalca. Pravična trgovina – globalno gibanje, ki si prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni menjavi in za zaščito marginaliziranih proizvajalcev. Registrirana in zaščitena blagovna znamka pravične trgovine – oznaka izdelkov, ki se proizvajajo in tržijo v skladu s kriteriji neodvisnega mendarodnega združenja za certifikacijo in preverjanje Fairtrade Labelling Organization. Kooperativa - združenje proizvajalcev (podobno zadrugi), v katerem so vsi člani tudi delni lastniki združenja, kar pomeni, da ni delitev na lastnike in zaposlene.

Viri: Pavlíčková, M. (ed.) (2008): Global Issues in the ELT Classroom. Brno: Společnost pro Fair Trade. Viri za prilogo 2: Suša, Rene in Bistra Borak (2006): Kako daleč nese prača pravične trgovine? diplomsko delo Ljubljana: FDV. CCC Germany (2008): Who pays for our cheap clothes from Lidl and Kik?. [na spletu] Dostopno na: http://www. cleanclothes.org/resources/national-ccc/who-pays-for-our-clothing-from-lidl-and-kik (dostop: 6. 10. 2012). Banerjee, Abhijit V. in Esther Duflo (2011): Poor economics. New York: Public Affaires.


280 Prilogi 1a in 1b ZGODBA O NEPRAVIČNI TRGOVINI 1: George De Freitas George dela za podjetje, ki izvaža banane z otočja Windward Islands. Tudi sam je pridelovalec banan. Naša država je povsem odvisna od banan. Medtem ko se drugi pridelki obirajo samo enkrat ali dvakrat letno, banane dajejo ljudem tedenske prihodke. Zato so banane tako priljubljene kot pridelek za prodajo. Sam obiram banane vsaka dva tedna. Moja žena jih izpira in pomaga pri pakiranju, včasih pa pomagajo tudi dedek in naši trije otroci. Delo je težko, vendar mora sodelovati vsa družina, da se lahko preživi. Močno smo odvisni od prodaje po dobri ceni na dobrem trgu. Vendar je zdaj veliko več dela za veliko manj denarja. Problem pri bananah na običajnem trgu je, da cene vedno nihajo.

ZGODBA O NEPRAVIČNI TRGOVINI 2: Lawrence Seguya Lawrence je mali pridelovalec kave iz Ugande. Kot mnogi od njegovih sosedov se bori, da nahrani svojo družino. Kava mu zagotavlja zelo majhne prihodke. Rad bi povedal ljudem iz vaših krajev, da je pijača, v kateri uživajo, vir vseh naših problemov. Gojimo jo v lastnem potu in prodajamo za drobiž. Cene kave so enostavno prenizke, da bi obdržali otroke v šoli ali kupili hrano in plačali za zdravstvene storitve. Posredniki nas odirajo. Včasih kavo odpeljejo in jo plačajo šele čez nekaj mesecev. Mi si pa moramo sposojati denar. Denar je drag – po treh mesecih moramo vrniti dvakrat toliko, kolikor smo si sposodili.

ZGODBA O NEPRAVIČNI TRGOVINI 3: Ana Olmedo Aliste Ana Olmed dela v industriji sadja v Čilu. Dela v pakirnici, kjer se grozdje in drugo sadje pripravlja za transport v Evropo. V sezoni pakiranja delamo po 12–14 ur na dan. Stati moramo celo izmeno. V nekaterih vinogradih ni niti stranišča niti pitne vode. Včasih kdo hudo zboli. Vemo, da je to zaradi pesticidov, vendar ne moremo nič – kdor se pritoži, kmalu išče drugo delo.

ZGODBA O PRAVIČNI TRGOVINI 1: Nioka Abbott Nioka prideluje banane na otoku St. Vincent že 15 let in je zdaj član krajevne zadruge, ki posluje v sistemu pravične trgovine. Banane obiram vsak teden ali vsak drugi teden. Banane so za redno obiranje boljše od katerega koli drugega pridelka. Prihodek od njih imate skozi celo leto. Biti vključen v pravično trgovino je dobro zaradi posebne družbene premije, ki jo prejmemo. Lani smo z dodatnim denarjem od pravične trgovine kupili tovornjak. Preden smo se pridružili sistemu pravične trgovine, smo morali obrane banane na hrbtu nositi precej daleč. Ljudi pozivam, naj kupujejo več banan iz pravične trgovine in tako ustvarijo pritisk na trgovine, ki ne kupujejo izdelkov pravične trgovine. Tržišče banan iz pravične trgovine je zdaj tako majhno, da moramo pridobiti več trgovin, ki jih bodo kupovale. Če bi lahko pridelovali večje količine, bi lahko bil tudi prihodek večji.

ZGODBA O PRAVIČNI TRGOVINI 2: Lucy Mansa Lucy Mansa je pridelovalka kakava iz Gane. Je članica Kuapa Kokoo – zadruge, ki posluje v sistemu pravične trgovine. Pripoveduje o spremembah, ki jih je pravična trgovina prinesla v njeno življenje. Večina kakavovih zrn iz Gane se izvaža v Veliko Britanijo in druge evropske države, kjer se uporabijo za proizvodnjo čokolade. Z denarjem od kakava plačujemo vse: hrano, oblačila, zdravila, šolnine. Preden sem pristopila zadrugi Kuapa Kokoo, pogosto nismo dobili plačila in smo si morali denar sposojati ali pa živeti brez vsega. S pravično trgovino je drugače. Kuapa Kokoo vsem svojim kmetom plačuje pošteno ceno za pridelek, pravočasno in v gotovini. Zelo sem srečna – ker sem se pridružila sistemu pravične trgovine, zdaj lahko šolam otroke. Ženskam in otrokom v moji vasi zdaj ni treba več hoditi na kilometre daleč po vodo iz rek in naravnih vodnjakov, ki je umazana in okužena. Zdaj smo z denarjem od premije pravične trgovine zgradili vodnjake, tako da imajo ljudje dostop do čiste, zdrave vode, v središču svojih vasi. Otroci gredo lahko v šolo, ker jim ni treba ure in ure hoditi po vodo. Desmond Mensah, šolar iz vasi, kjer živi Lucy Mansa pravi: "Zelo sem vesel, da imamo ta vodnjak. Nikoli prej nisem videl tako čiste vode. Želimo si, da bi prodali več svojega kakava podjetjem v sistemu pravične trgovine, da bi vložili denar v nove stvari za našo skupnost."


Zakaj pravična trgovina? Mnogi kmetje in drugi delavci v gospodarsko neprivilegiranih državah zaslužijo manj kot potrebujejo za preživetje. Revščina ni samo problem brezposelnih, temveč pogosto pesti tudi ljudi, ki so bodisi zaposleni kot delavci v tovarnah in drugih podjetjih, bodisi obdelujejo zemljo. Cene pridelkov za prodajo, kot so čaj, kava, kakav, sladkor, bombaž, so nepredvidljive. Njihov trend je negativen že skoraj 70 let – kar pomeni, da so vsako leto te dobrine vredne manj in manj. Samo s pridelavo kave se preživlja oz. poskuša preživljati 100 milijonov ljudi. Pridelovalci tako pogosto nimajo druge izbire, kot da si po visokih obrestnih merah sposojajo denar, kar pomeni, da dolgovi postanejo del njihovega življenja. Obresti lahko znašajo tudi več kot 25 % na mesec. Zaradi naraščujočih dolgov si ne morejo privoščiti, da bi šolali otroke ali plačali osnovne zdravstvene storitve. Razen tega imajo delavci na plantažah v lasti velikih podjetij težave, ker delajo v nevarnih pogojih. Drugi delavci, ki izdelujejo naša oblačila, elektroniko in hišne pripomočke na izkoriščevalskih delovnih mestih, garajo dolge ure v obupnih razmerah in za nizko plačo. Vrednost dela v končni ceni povprečne majice je približno 1 %. Če se delavci pritožijo, tvegajo izgubo službe. Pravična trgovina je drugačen pristop k trgovanju. Proizvajalcem zagotavlja boljše odkupne pogoje (višje cene) ter jih ščiti pred nihanji cen na svetovnih trgih. V izjemnih primerih so lahko odkupne cene v pravični trgovini tudi 10 x višje od navadnih. Ker pravična trgovina sodeluje pretežno s kooperativami in posameznimi proizvajalci, preprečuje nastanek izkoriščevalskih odnosov med lastniki podjetij in plantaž ter njihovimi zaposlenimi. S posebnimi premijami spodbuja tudi razvoj lokalnih skupnosti in ekološke proizvodnje. Na stotine izdelkov nosi oznako pravične trgovine. Oznaka zagotavlja, da so kmetje in delavci dobili boljše plačilo, ter da delajo v dostojnih in varnih delovnih razmerah. V pravični trgovini moški in ženske prejmejo enako plačilo za opravljeno delo, otroško delo pa je prepovedano.

Zakaj pravična trgovina?

Mnogi kmetje in drugi delavci v gospodarsko neprivilegiranih državah zaslužijo manj kot potrebujejo za preživetje. Revščina ni samo problem brezposelnih, temveč pogosto pesti tudi ljudi, ki so bodisi zaposleni kot delavci v tovarnah in drugih podjetjih, bodisi obdelujejo zemljo. Cene pridelkov za prodajo, kot so čaj, kava, kakav, sladkor, bombaž, so nepredvidljive. Njihov trend je negativen že skoraj 70 let – kar pomeni, da so vsako leto te dobrine vredne manj in manj. Samo s pridelavo kave se preživlja oz. poskuša preživljati 100 milijonov ljudi.

Pridelovalci tako pogosto nimajo druge izbire, kot da si po visokih obrestnih merah sposojajo denar, kar pomeni, da dolgovi postanejo del njihovega življenja. Obresti lahko znašajo tudi več kot 25 % na mesec. Zaradi naraščujočih dolgov si ne morejo privoščiti, da bi šolali otroke ali plačali osnovne zdravstvene storitve.

Razen tega imajo delavci na plantažah v lasti velikih podjetij težave, ker delajo v nevarnih pogojih. Drugi delavci, ki izdelujejo naša oblačila, elektroniko in hišne pripomočke na izkoriščevalskih delovnih mestih, garajo dolge ure v obupnih razmerah in za nizko plačo. Vrednost dela v končni ceni povprečne majice je približno 1 %. Če se delavci pritožijo, tvegajo izgubo službe.

Pravična trgovina je drugačen pristop k trgovanju. Proizvajalcem zagotavlja boljše odkupne pogoje (višje cene) ter jih ščiti pred nihanji cen na svetovnih trgih. V izjemnih primerih so lahko odkupne cene v pravični trgovini tudi 10 x višje od navadnih. Ker pravična trgovina sodeluje pretežno s kooperativami in posameznimi proizvajalci, preprečuje nastanek izkoriščevalskih odnosov med lastniki podjetij in plantaž ter njihovimi zaposlenimi. S posebnimi premijami spodbuja tudi razvoj lokalnih skupnosti in ekološke proizvodnje.

Na stotine izdelkov nosi oznako pravične trgovine. Oznaka zagotavlja, da so kmetje in delavci dobili boljše plačilo, ter da delajo v dostojnih in varnih delovnih razmerah. V pravični trgovini moški in ženske prejmejo enako plačilo za opravljeno delo, otroško delo pa je prepovedano.

281

Priloga 2


282 Priloga 3

Kateri od naštetih so primeri prednosti pravične trgovine? A. Otroci morajo pogosto delati, da bi pomagali družini preživeti. B. Kmetje za svoje delo dobijo veliko manj, kot si zaslužijo. C. Poškodbe in zdravstvene težave so pogoste pri delavcih, ki ne nosijo zaščitne opreme. D. Kmetje dobijo družbeno premijo – dodaten denar, ki se porabi za potrebe skupnosti. E. V sezonskih špicah morajo delavci delati zelo dolgo, brez pravega počitka. F. Kmetje oblikujejo zadruge, ki okrepijo njihove posamezne položaje. G. Prekupčevalci pogosto goljufajo kmete in jim plačujejo veliko manj, kot jim gre. H. Deprivilegirane pridelovalce, kot so ženske, ljudi s hendikepi in domorodne skupnosti, gibanje vključuje in podpira.

I. Podpirajo se okoljski projekti, kot sta sajenje dreves in ekološko kmetovanje. J. Logotip na izdelku zagotavlja potrošniku, da je izdelek proizveden v skladu z ustreznimi družbenimi in okoljskimi pogoji.


283

POSLOVNI PARTNERJI Cilji:

- Opazovanje mnjenj in navade sošolcev v zvezi s potrošnjo čokolade in življenjskim standardom. - Učenci odigrajo postopek pogajanj med pridelovalci kakava in proizvajalci čokolade. - Analizirajo razlike med navadno trgovino in drugimi vrstami trgovine, kot sta pravič na trgovina in neposredna trgovina. - Spoznajo tudi nekatere informacije o delovnih pogojih in življenjskem standardu delavcev na nasadih kakavovca.

Povezave z učnim načrtom: sociologija, državljanska in domovinska vzgoja ter etika, geografija Starost: 13+ Trajanje:

45 minut

Število učencev: 4-30 Prostor:

učilnica, travnik, šolsko igrišče

Učni pripomočki:

-

veliki listi papirja pisala – barvni flomasterji skleda vprašanja na trakovih navodila za igranje vlog (Priloga 1) vprašanja klobuk – škatla

Priprava: Najprej zapišite nekaj vprašanj na manjše papirnate trakove in jih položite v klobuk. Natisnite navodila za vloge za vsakega učenca. Vsakemu je dodeljena ena vloga (glej Prilogo 1).

Postopek

lite jim, da so v skupinah s svojimi prijatelji.

• Razložite jim pravila za naslednjo aktivnost: vsaka skupina izbere člana, ki bo zapisoval, medtem ko bodo ostali

zbirali informacije od drugih učencev. Vsaka skupina izbere eno vprašanje iz klobuka ali škatle. Zapisovalec sedi na svojem mestu. Zabeleži vprašanje, ki ga njegova skupina izbere. Drugi člani gredo do članov drugih skupin, vključno z zapisovalci in poskušajo dobiti odgovor na svoje vprašanje. Ko odgovor dobijo, ga narekujejo zapisovalcu svoje skupine, ki ga zabeleži na plakatu. Ko dobijo odgovore vseh članov drugih skupin, tudi sami odgovorijo na vprašanja.

• Vprašanja: ------

Katere stvari najbolj nujno potrebujemo v življenju? Kdo bi moral prejeti največji delež denarja od vašega nakupa čokolade in zakaj? Kaj pomeni izraz pravično plačilo? Kdo na tem svetu po vašem mnenju ni še nikoli poskusil čokolade? Kako pogosto kupujete čokolado?

• Naredite kratek pregled zbranih odgovorov in jih zapišite na tablo. Te informacije lahko uporabite za razmislek ob koncu ure.

UVODNA MOTIVACIJA / 15 min.

• Učencem naročite, naj se razporedijo v skupine od 2 do 5 učencev, odvisno od števila učencev v razredu. Dovo-


284

• Učenci ostanejo v svojih skupinah. Vsaka skupina naj se razdeli na polovici A in B. • Pokličite vse člane A–skupine na stran in jim dajte navodila (glej prilogo). Povejte jim – tako da druga polovica

ne sliši –, da predstavljajo male pridelovalce kakava v Slonokoščeni obali. Nekdo se bo kmalu oglasil pri njih in želel kupiti kakav, ki ga pridelujejo. Naročite jim, naj preberejo navodila o svoji vlogi, in jih spodbudite, da se potrudijo in jo odigrajo čim bolje. Dajte jim čas, da navodila preučijo. V tem času naj razmislijo tudi, kolikšen delež od evra, zasluženega s čokolado na evropskih trgih, naj zahtevajo za svoj kakav. Opozorite jih, da morajo biti previdni, ker poslovneži niso vedno pošteni in poskušajo kakav odkupiti za najnižjo možno ceno.

SPOZNAVANJE POMENA / 15 min.

• Nato zberite vse člane B-skupine. Dajte jim navodila in jim pojasnite, kakšno vlogo imajo. Povejte jim – tako da

druga polovica ne sliši –, da so predstavniki transnacionalke, ki odkupuje kakav. Naročite jim, naj si preberejo navodila za svojo vlogo, in jih spodbudite, da jo odigrajo čim bolje. Dajte jim čas, da navodila preučijo. Njihova naloga je, da gredo do pridelovalcev kakava iz Slonokoščene obale in izpogajajo najnižjo možno ceno za odkup njihovega kakava. Opozorite jih, da bodo pridelovalci verjetno zahtevali višjo odkupno ceno, vendar je v interesu korporacije, da jo znižajo na najnižjo možno raven. Tudi ta skupina naj oceni, kolikšen delež od evra zasluženega od čokolade, prodane na evropskem trgu, bi moral pripasti pridelovalcem.

• To skupinsko delo naj bi trajalo približno 10 minut. • Ko končajo s pripravo, skupini prosite, da ponovno oblikujejo začetne pare/skupine in začnejo pogajati. Dajte pridelovalcem in predstavnikom podjetij 5 minut za pogajanje o odkupni ceni kakava, tako da bosta obe strani zadovoljni. Opozorite jih, da morajo pri pogajanjih upoštevati vse potrebe in stroške, ki so omenjeni v navodilih (zelo pomembno je, da čim bolj avtentično odigrajo svoje vloge).

• Med pogajanji pozorno opazujte dogajanje med pogajalskimi stranmi. Morda boste videli jezne pridelovalce, ki vpijejo na svoje poslovne partnerje, ali pa sočutne predstavnike korporacij, ki si želijo najti pravično ceno skupaj s pridelovalci. Zapišite vse informacije te vrste, da jih boste lahko pozneje uporabili za razmislek.

• Po koncu pogajanj zapišite vse izpogajane cene različnih skupin, bodisi na tablo bodisi list papirja. Povprašajte skupine, kako so šla pogajanja, in spodbudite razpravo:

RAZMISLEK / 15 min.

-- Ali sta obe strani v skupini zadovoljni z izkupičkom ali pa se je katera počutila prisiljeno v sprejetje postavljene cene? Ali so izpogajane cene višje ali nižje od dejanskih cen? -- Za primerjavo podajte dejanski primer o tem, kam gredo centi od vsakega evra, ki ga za čokolado porabimo v trgovini: če v Evropi plačamo 1 evro za tablico čokolade, gre majhnim proizvajalcem kakava 7 centov, transnacionalkam, ki čokolado proizvajajo, 40, 28 trgovinam in ostalo za davke.

• Na koncu postavite lista papirja z napisoma STRINJAM SE in NE STRINJAM SE na nasprotni strani razreda. Učen-

cem naročite. naj se postavijo poleg ustreznega papirja, glede na to, ali se strinjajo s sedanjo razdelitvijo dobička od cene navadne tablice čokolade med različnimi akterji v njeni proizvodnji. Prosite jih, da hitro oblikujejo nekaj argumentov za svoje mnenje in začnejo z razpravo. Učenci naj nasprotni strani pojasnijo, zakaj se strinjajo z dejansko porazdelitvijo. Ko dovolj obrazložijo svoje razloge, dajte drugi strani, ki se ne strinja z dejansko porazdelitvijo, čas za obrazložitev svojih stališč. Tudi njih prosite, da nasprotni strani razložijo, zakaj se ne strinjajo. Če se zgodi, da se vsi učenci bodisi STRINJAJO ali NE STRINJAJO, se sami postavite na drugo stran in podajte argumente za nasprotno stališče.

• Poudarite, da lahko kadar koli v teku debate menjajo strani, vendar morajo to tudi znati obrazložiti.


285 Kotiček za informacije Za proizvodnjo 100-gramske čokoladne tablice je potreben letni pridelek enega kakavovca. Po podatkih svetovnega združenja za pridelavo kakava je na svetu 50 milijonov ljudi, ki so finančno odvisni od pridelave kakava. Svetovni promet s čokolado je ocenjen na nekje med 42 in 60 milijard dolarjev letno, vendar komaj 6 do 8 odstotkov dobička dejansko prispe v roke pridelovalcev kakava. Danes 70 % svetovne proizvodnje kakava prihaja iz zahodne Afrike, ostanek pa iz Južne Amerike in Azije. Približno 40 % vsega kakava prihaja iz majhne zahodnoafriške države – Slonokoščene obale. Leta 2002 so odkrili, da na nasadih kakavovcev prisilno dela 284.000 otrok. 15.000 jih je bilo v suženjstvo prodanih iz okoliških držav, večinoma iz Malija, Benina, Toga, Burkine Faso, Gane, Nigerije in Kameruna. Tudi v drugih predelih zahodne Afrike, kjer se goji kakav, so bili odkriti primeri zasužnjenih otrok na prisilnem delu. Pri trgovanju s kakavom so preprodajalci pogosto izkoriščali pridelovalčevo nepoznavanje tržišča, pomanjkanje izbora med več kupci in slabo finančno stanje. Kupci pogosto zlorabljajo kmetove slabosti, da bi zase pridobili večji delež od cene kakava. Npr., kupci, ki potujejo v težko dostopne predele, kupijo kakav in ga potem prodajajo izvoznikom, pogosto nudijo nizke odkupne cene kmetom, ki nimajo druge izbire, kot da sprejmejo ponudbo. Kmetje nimajo finančnih sredstev, da bi lahko skladiščili kavo in čakali na boljšo ponudbo, imajo pa tudi stike z omejenim številom preprodajalcev. Kupci tako odkupijo kakavova zrna za najnižjo odkupno ceno in jih seveda poskušajo prodati za relativno visoko ceno. Pravična trgovina – Čokolada, kupljena pod pogoji pravične trgovine, je proizvedena iz kakava, ki je bil kupljen po pravičnih pogojih. V sistemu pravične trgovine kupci proizvodov, kot so kava, kakav, banana ali sladkor, te kupujejo po ceni, ki je nekoliko višja od tržne. Ta denar potem služi za pomoč majhnim pridelovalcem in kmetijam in za pomoč njihovi skupnosti. Denar gre ponavadi za šole, bolnice in izboljšanje infrastrukture. Kupci teh izdelkov – ponavadi izvozna podjetja, ki jih prodajajo v različnih državah – lahko potem te izdelke označijo z logotipom pravične trgovine, tako da je potrošnik obveščen o tem, da njegov nakup ni prispeval k izkoriščevanju revnih kmetov v gospodarsko neprivilegiranih državah. V tem sistemu pridelovalec kakava dobi približno 20 centov od evra, plačanega za čokolado. Direktna trgovina – Ta izraz označuje količino kakava, ki se jo kupuje neposredno od pridelovalcev, tako da so tradicionalni preprodajalci, prodajalci pa tudi organizacije, ki so zadolžene za certifikacijo, izločene. Prednosti takega načina poslovanja so dobri odnosi, ki se vzpostavijo med pridelovalci ali kmetijami v državah izvoznicah in poslovnimi partnerji. Povprečno dobijo proizvajalci v takem sistemu 25 % več denarja za svoje izdelke kot po zagotovljenem minimumu pravične trgovine. Slabost takega sistema je odsotnost neodvisne ustanove za certifikacijo, zato mora imeti potrošnik veliko zaupanja v proizvajalca izdelka, da res izvaja filozofijo podjetja v praksi. V primeru kakava je povprečen dobiček pridelovalca 24 centov na 1 evro prodane čokolade. Vir: WorldWatch Institute: World atch Publications. [na spletu] Dostopno na: https://www.worldwatch.org/ (dostop 7. 9. 2012).


286 Priloga 1 Navodila za vloge

Pridelovalec Z denarjem, ki ga dobite za pridelan kakav, morate plačati delavce, kupiti orodje, pesticide, ustvariti določen dobiček za izboljave na kmetiji, odplačati dolgove, nahraniti družino, plačati zdravnika in zdravila, šolati otroke, jim kupiti knjige, dati nekaj denarja na stran za težke čase itn.

Predstavnik transnacionalnega podjetja Od denarja, ki vam ostane, morate pokriti stroške poslovanja in zagotoviti dobro delovanje podjetja, plačati zaposlene, imeti velik dobiček, da bi lahko razvijali in povečevali podjetje, zaslužiti denar za družino, si privoščiti udobno življenje, plačati stanovanjski kredit, plačati za dobro izobrazbo otrok, kupiti nov avto, si privoščiti počitnice vsaj enkrat letno, varčevati na banki itd.

Pridelovalec Z denarjem, ki ga dobite za pridelan kakav, morate plačati delavce, kupiti orodje, pesticide, ustvariti določen dobiček za izboljave na kmetiji, odplačati dolgove, nahraniti družino, plačati zdravnika in zdravila, šolati otroke, jim kupiti knjige, dati nekaj denarja na stran za težke čase itn.

Predstavnik transnacionalnega podjetja Od denarja, ki vam ostane, morate pokriti stroške poslovanja in zagotoviti dobro delovanje podjetja, plačati zaposlene, imeti velik dobiček, da bi lahko razvijali in povečevali podjetje, zaslužiti denar za družino, si privoščiti udobno življenje, plačati stanovanjski kredit, plačati za dobro izobrazbo otrok, kupiti nov avto, si privoščiti počitnice vsaj enkrat letno, varčevati na banki itd.

Pridelovalec Z denarjem, ki ga dobite za pridelan kakav, morate plačati delavce, kupiti orodje, pesticide, ustvariti določen dobiček za izboljave na kmetiji, odplačati dolgove, nahraniti družino, plačati zdravnika in zdravila, šolati otroke, jim kupiti knjige, dati nekaj denarja na stran za težke čase itn.

Predstavnik transnacionalnega podjetja Od denarja, ki vam ostane, morate pokriti stroške poslovanja in zagotoviti dobro delovanje podjetja, plačati zaposlene, imeti velik dobiček, da bi lahko razvijali in povečevali podjetje, zaslužiti denar za družino, si privoščiti udobno življenje, plačati stanovanjski kredit, plačati za dobro izobrazbo otrok, kupiti nov avto, si privoščiti počitnice vsaj enkrat letno, varčevati na banki itd.


287

VSE SE SPREMINJA Prirejeno po vzoru aktivnosti Josepha Roya Sheppherda

Cilji:

- Spoznanje, da so spremembe neločljiv del življenja in da lahko vsak realnost spre minja z majhnimi, zavednimi spremembami. - Uporaba razlik med zavednimi in nezavednimi spremembami na risbah ob pri merih iz vsakdanjega življenja.

Povezave z učnim načrtom: državljanska in domovinska vzgoja ter etika, okoljska vzgoja, likovna vzgoja Trajanje: 13+ Starost:

45 minut

Učni pripomočki:

- podložna mapa ali skicirni blok za vsakega učenca - listi papirja formata A4 ali A5 za vsako podložno mapo - svinčniki, mehki barvni svinčniki ali tenki flomasterji – dovolj je, da ima vsak uče nec enega

Prostor:

Učenci se posedejo v krog.

Opomba:

 ripravite liste papirja za vsako mapo, glede na število učencev, vendar največ P dvajset. Nalepite dve vrsti navodil na vrhnji del map v razmerju 1 : 4: "Narišite kopijo te slike" in "Narišite kopijo te slike in na njej spremenite eno stvar". Izbirno: Pripravite seznam specifičnih globalnih in lokalnih problemov, med kateri mi bodo učenci lahko izbirali teme za risanje, ali pripravite izbor fotografij ali slik, ki ponazarjajo globalne izzive.  čna ura je nadaljevanje izobraževanja o globalnih povezavah, kjer učenci odpirajo U vprašanje o tem, ali imamo ljudje možnost vplivati na globalne probleme. Možnost ljudi, da spremenijo kaj na bolje, se prav tako obravnava v aktivnostih Babica čriček in Simpsoni se spreminjajo.

Postopek

• Način, na katerega boste aktivnost predstavili, je odvisen od tega, ali gre za nadaljevanje prejšnje ure. Namen

uvoda je, da učenci navedejo konkretne primere, za katere so prepričani, da je kakršen koli trud zaman, ker se stvari ne morejo spremeniti, ali obratno, primere, ki so se primerili njim ali drugim, kjer je bil občutek nemoči premagan in je res prišlo do spremembe na bolje.

• Začnete lahko z naslednjim vprašanjem:

-- Katere situacije po vašem mnenju ni mogoče spremeniti? Zberite posamezne situacije in poskušajte skupaj izpeljati splošne zaključke o tem, kaj imajo skupnega.

UVODNA MOT. / 5 min.

Priprava:

• Po razpravi učencem povejte, da se bodo zdaj šli igro, ki je malce spremenjena različica igre 'telefon'. Učenci se • Najprej naj vsak na papir nariše enostavno risbo, ki se nanaša na okoljsko ali družbeno temo, ki jih najbolj skrbi

(npr. onesnaževanje, otroško delo, pomanjkanje pitne vode, uporaba pesticidov, pretirana potrošnja, revščina itd.). Zaželjeno je, da učenci sami izberejo temo.

• Teme lahko učencem razdelite tudi v obliki pripravljenih kartic, ki jih morajo narisati ali služijo kot vzorec za risbo, če mislite, da bi ustvarjanje lastnih risb lahko bilo ovira pri učenju.

igr a / 20 –25 min.

posedejo v krog. Razdelite jim podložne mape z listi papirja in potrebščine za risanje.


288

• Dajte učencem dve minuti, da z risbo ponazorijo tematiko. Risba naj zasede ves list. Učence opozorite, da ne

smejo govoriti o tem, kar rišejo, naj risbe ne kažejo drug drugemu. Po dveh minutah naj predajo podložno mapo svojemu sosedu v dogovorjeni smeri. Pojasnite jim, da morajo slediti navodilom na mapi: "Narišite kopijo te risbe" ali "Narišite kopijo te slike in na njej spremenite eno stvar". Dajte jim eno minuto. Če delate v majhni skupini, jim lahko date malce več časa.

• Ko čas preteče, prekinite risanje, ne glede na to, ali so uspeli prerisati celo risbo. Vsak naj označi svojo prvo risbo

v zgornjem desnem kotu s številko 2 in položi izvirno sliko pod vse liste na mapi, tako da je vidna le zadnja slika. Nato naj podajo mapo sosedu. Spomnite jih, da označijo vsako naslednjo risbo z ustrezno številko.

• Nadaljujte, dokler avtor izvirnika ne dobi nazaj svoje risbe in vseh risb svojih sošolcev, označenih s številkami. Če je učencev preveč, končajte risanje nekaj krogov prej. Tudi v tem primeru bi moral vsak avtor dobiti nazaj svojo mapo.

• Učenci naj med risanjem ne gledajo drugih risb v mapi. Spomnite jih, da risanju ne morejo posvetiti prav veliko časa, ker imajo na voljo samo eno minuto.

• Ko zaključite to različico igre 'telefona', naj učenci risbe postavijo eno zraven druge od originala po vrsti do zadnje risbe, tako da si lahko ogledajo serijo risb.

• Kaj ste si mislili o risbah, ki ste jih dobili? Ker lahko učenci zdaj vidijo celotno serijo svojih risb, naj se pogovorijo o

tem, kaj so mislili, da rišejo, ko so risali zadnjo risbo v seriji, in kaj je avtor izvirnika hotel narisati. Vsi učenci lahko poskušajo ugibati o izvirni avtorjevi temi.

r azmislek / 15–20 min.

• Vsak avtor naj na koncu pojasni svojo temo. Učenci lahko potem vidijo postopne spremembe, skozi katere je izvirnik šel.

• Če imate dovolj časa, si lahko ogledate vse risbe po vrsti. Če ne, izberite vsaj eno serijo risb z navodilom "Narišite kopijo te risbe" in eno z navodilom "Narišite kopijo te risbe in spremenite eno stvar". Pogovorite se o tem, kako so se risbe spreminjale. Učencem se ponavadi zdi ta del zelo zanimiv. Postavite naslednja vprašanja:

-- Katera naloga (natančna kopija ali sprememba) vam je bila bolj všeč ter zakaj? -- Kako ste se odločali o spremembi, ki jo boste izvedli na sliki, ko ste dobili tako navodilo? -- Kako bi opisali serije risb pri obeh vrstah naloge? Kako se razlikujejo in kaj imajo skupnega? Kaj je ena velika sprememba pomenila za nadaljnji razvoj risbe in kaj je prinesla majhna sprememba? -- Kaj se lahko iz tega naučimo?

• Vrnite se na izvirni seznam nerešljivih situacij ali problemov, ki so jih učenci narisali. Kako bi spremembo teh stanj dosegli v realnosti? Kako bi se lahko zgodila spontana sprememba? Kako lahko zavedno delamo za spremembe?

• Na ta vprašanja lahko učenci odgovorijo v parih, za specifične teme, ki so bile omenjene. Če je skupina večja, naj se učenci pogovorijo v manjših skupinah. Potem naj predstavijo sklepe svojih razprav.

• Za konec naj vsak učenec v krogu pove, kaj se je naučil. Namig

• Če se odločite za nalogo z dodeljenimi slikami, jih porazdelite po tleh, tako da lahko vsak učenec izbere eno in zase opredeli, kakšen pomen ima. Šele nato naj začnejo risati kopijo. Učencem dovolite, da izdelajo predstavitve s fotografiranjem posameznih risb v seriji in sestavo projekcije o nastalih vidnih spremembah.


289

Babica čriček Cilji:

- Učenci razumejo delovanje kompleksnih sistemov. - Imenujejo in pojasnijo dejavnike, ki sprožajo sistemske spremembe. - Oblikujejo različne poglede na naravne vire; ti pogledi se nanašajo na primer gibanja proti privatizaciji vode v Boliviji (in drugod po svetu). - Razmišljajo o dejavnikih, ki so pomembni za spremembe v njihovem življenju.

Povezave z učnim načrtom: sociologija, ekonomski predmeti, okoljska vzgoja Starost: 14+ Trajanje:

45–60 minut

Učni pripomočki:

-

Priprava:

Že pred delavnico pripravite projektor, zvočnike ter povezavo na risanko Abuela Grillo (Babica Čriček).

fotografije (1 komplet na skupino) (Priloga 1) vprašanja o filmu za vsak par (Priloga 2) kopija besedila za vsakega učenca (Priloga 3) internetna povezava na animirano risanko "Abuela Grillo" projektor, zvočniki

• Sestavite 4–5 skupin in vsaki razdelite komplet fotografij (Priloga 1). • Povejte, da te fotografije opisujejo zgodbo. Če imate dovolj časa, naj sestavijo svojo zgodbo tako, da slike po-

stavijo v vrstni red glede na vzroke in posledice dogodkov ter končni rezultat. Če nimate dovolj časa, naj le napišejo naslov za izmišljen članek, ki obravnava to zgodbo.

• Pomagajte jim z nasveti: najprej se osredotočijo na to, kaj na fotografijah vidijo in kaj se dogaja. Izberejo si lahko svoj prizor in predvidevajo, zakaj se je nekaj zgodilo. Za pripravo imajo 5 minut časa, za predstavitev (pripovedovanje zgodb) pa naj skupine ne porabijo več kot minuto. Spodbujajte sodelovanje vseh tudi s svojimi vprašanji.

• Po 5 minutah skupine na kratko predstavijo zgodbe. Upoštevajte vse njihove ideje in jih sprašujte, kaj jih je pripeljalo do določenih zaključkov. Vsaka skupina naj jasno navede vzrok dogodka v njihovi zgodbi.

-- Vprašajte: Zakaj so ljudje protestirali? Kaj je namen takšnih zborovanj? Ali lahko kaj spremenijo? V katerem primeru bi se vi udeležili protestov?

• Učenci napišejo naslove člankov za izmišljene zgodbe na tablo. • Če imate na voljo le 1 šolsko uro (45 minut), jim le razdelite fotografije in za diskusijo postavite prej omenjena vprašanja.

• Jasno ločite uvodni del s fotografijami in zgodbami od naslednje aktivnosti. V nadaljevanju boste govorili o nečem povsem drugem.

Film Poskrbite za to, da lahko vsi vidijo platno. Povejte jim, da si boste ogledali kratko 10-minutno risanko. Pojasnite, da jim ni treba delati zapiskov, naj le sledijo zgodbi in vsemu, kar se bo dogajalo. Opozorite jih, naj bodo pozorni na naslednje: Kje, v katerem prizoru se v zgodbi pojavi sprememba? Kaj jo sproži? Predvajajte risanko Babica Čriček – za več informacij glejte kotiček za informacije.

uvodna motivacija / 5–10 min.

Postopek


290

• Po ogledu učenci delajo v parih. Razdelite jim vprašanja iz Priloge 2. Samostojno odgovorijo na vprašanje, kaj spoznavanje pomena / 30 min.

pomeni voda za posamezne osebe v risanki:

pr. vaščan: "Voda je…", ostala vprašanja obravnavajte skupaj. Dajte jim 5 minut časa za delo v parih in potem N skupaj odgovarjajte na vprašanja iz Priloge 1. Pri tem delu še ne razkrijte informacij o "vojni za vodo" v bolivijskem mestecu Cochabamba, o kateri govori besedilo. -- Kakšni so vaši prvi vtisi? -- V katerem prizoru se v animiranem filmu pojavi sprememba? Kdo jo povzroči? Kaj se zgodi? Nekatere odgovore lahko pišete na tablo. -- Koga po vašem mnenju predstavlja babica Čriček? -- Kakšen je odnos ljudi do babice Čriček? -- Kaj pomeni voda za posamezne osebe v risanki? (za vaščane, za poslovneže, za babico Čriček, za vas, učence?) -- Kaj je sporočilo celotne zgodbe?

• Vprašanje: "Kaj imata skupnega risanka in fotografije?" Če učenci ne ugotovijo sami, jim pojasnite, da so film in fotografije povezani in da govorijo isto zgodbo.

Besedilo

• Povejte učencem, da boste prebrali poročilo o situaciji, o kateri govorijo slike, in jim razkrili, kaj je tema risanke. Vsakemu učencu izročite kopijo besedila iz Priloge 3. Dajte jim 5–10 minut časa, da preberejo besedilo

• Učenci v skupinah ali parih diskutirajo o naslednjih vprašanjih: r azmislek / 10 min.

-- Primerjava filma in besedila: Kakšna je razlika med filmom in besedilom? Čigavo perspektivo predstavljata? Ali izvemo kakšno informacijo o situaciji v Boliviji, ki je ne bi spoznali, če si ne bi ogledali animiranega filma?

• Na tem mestu jim že lahko razkrijete, da je bila inspiracija za nastanek animirane risanke Abuela Grillo (Babica

čriček) mit domorodnega ljudstva Aymara iz območja Gran Chaco, ki se razprostira med Paragvajem in Bolivijo. V filmu lik Abuela Grillo predstavlja mater Zemljo, ki jo lahko razumemo kot predmet razprave. Drugi predmet razprave pa je pogled na situacijo v Boliviji skozi oči Zemlje kot živečega bitja.

Vrnite se k seznamu sprememb v zgodbi. -- Katere od sprememb so bile namerne in katere ne? -- Kaj so ljudje naredili, da so dosegli želene spremembe? -- Ali ste kdaj imeli podobne izkušnje kot Marcela, ko se je nekaj vseeno zgodilo/spremenilo, čeprav ste že izgubili upanje? Ali pa ste hoteli nekaj spremeniti in niste vedeli, kako? Kaj je bil razlog za vaš končni uspeh? Ali neuspeh?

• Vsak zase naj odgovori na naslednje vprašanje:

-- Kaj je pomembno, da dosežemo neko sistemsko spremembo? Ali to pomeni tudi spremembe nekaterih navad in pravil?

Kotiček za informacije 1 Privatizacija javnih storitev Program privatizacije je s povečanimi investicijami in boljšim dostopom do vodovodnih omrežij napovedoval izboljšave in razvoj infrastrukture. Prvi val privatizacije je potekal sočasno z razvojem neoliberalne teorije v poznih osemdesetih v Franciji, kjer je danes sedež dveh največjih vodnih podjetij SUEZ in VEOLIA ter v Veliki Britaniji v času vladanja Margaret Thatcher (1979–1990). V drugih delih sveta je bila privatizacija v največjem vzponu v devetdesetih letih, predvsem v povezavi s sprejetim splošnim sporazumom o carinah in trgovini (GATT) leta 1994. Takšen tok je dal zagon velikim vodnim podjetjem in jim omogočil močan oligopol, v katerem je bila le peščica podjetij. Leta 2007 je 5 največjih podjetij že prevzelo 42 % nadzora nad tržiščem z oskrbo vode. Največja podjetja (glede na število naročnikov, ki jih oskrbujejo z vodo) so: SUEZ (Francija), Veolia Enviroment (oz. Vivendi, Francija), Bouygues – Saur Group (Francija), Aguas Barcelona (Španija), RWE (Nemčija) in United Utilities – Bechtel (ZDA). Uničeno upanje Po mnenju Svetovne banke zasebni sektor ni izpolnil pričakovanj v zvezi z investicijami v vodnem sektorju, še posebej v gospodarsko neprivilegiranih državah. Temeljni problem privatizacije podjetij z oskrbo vode je razpon med interesom dobička željnih podjetij in socialnimi potrebami javnosti ter splošno skrbjo za javnost. Storitve, ki jih nudijo vodovodna omrežja, imajo monopol brez konkurence, ki bi zagotovila učinkovitejšo ureditev interesov potrošnikov. Podjetja svoja vodovodna omrežja širijo do potrošnikov iz srednjih in višjih


291 slojev, pri katerih lahko računajo na spodobno povračilo, gradnja vodnih povezav v revnejših okoliših pa vedno zahteva državno ali mestno denarno pomoč. Okoli 90 % sredstev se črpa iz javnih skladov. Glede na to, da je glavni interes korporacij ustvarjanje dobička, nikakor ni njihova prioriteta, ustvarjati enakihe pogojev za dostop do kakovostne vode ali skrbeti za dolgoročno trajnost. Sistem netržne ureditve mora biti dopolnjen z zagotovilom, da bo dobavitelj izpolnil zahtevo o količini in kakovosti vode ter omogočil enak dostop do vode za vse. Gre za zaščito interesov vseh potrošnikov. To pomeni, poleg drugih stvari, tudi podporo revnejšemu sloju prebivalstva, razširitev infrastrukture v marginalnih področjih in drugo. Dober primer Denar v nobenem primeru ne bi smel biti ovira pri dostopu do vode. Prebivalci Cochabambe niso želeli plačati, ko se je cena vode podvojila. Če se z investicijskimi sredstvi transparentno upravlja in je cena vode sprejemljiva, so tudi ljudje pripravljeni plačati več za stroške, kot kaže primer brazilskega mesta Porto Alegre. Tu je javnost operaterju dovolila, da se cena vode zviša za 18 % zaradi gradnje nove vodne elektrarne, torej da se proizvedeni dobiček ponovno vloži v izboljšanje obrata in ne služi zgolj kot dobiček za delničarje. Drugi pogoj pa je bil, da bodo stroški vode pravični, zahvaljujoč nivojskim cenam glede na stopnjo prihodka. Danes so v Porto Alegru povprečni stroški za vodo med najnižjimi v Braziliji. Razumevanje pomena vode S privatizacijo se je spremenilo tudi razumevanje pomena voda. Ali je voda le surovina ali tudi človekova pravica in splošna blaginja? Bistveno spremembo v razumevanju vode lahko prikažemo na primeru mehiške zakonodaje med procesom liberalizacije: pred letom 1972 je veljala voda za splošno dobrino, za katero sta držali načelo neizključenosti (nihče ni izključen pri njeni uporabi) in načelo netekmovanja (posameznik s svojo uporabo vode ne omejuje druge osebe pri uporabi vode). Ta dobrina tako ne bi smela biti omejena glede na to, koliko se plača zanjo. Na začetku leta 1972 je voda postala nacionalna dobrina, s katero država upravlja po svoje. Leta 1992 pa je Mehika podpisala severnoameriški prostotrgovinski sporazum (NAFTA) in voda je postala ekonomska dobrina, ki je postala predmet gospodarjenja. Takšno razmišljanje je popolnoma nerazumljivo za domačine, ki razumejo vodo in planet kot živo bitje. Viri: UNDP (2006): Human Development Report 2006. Beyond Scarcity: Power, poverty and the global water crisis. New York: UNDP. Pinsent Masons (2007): Pinsent Masons Water Yearbook 2007 – 2008. The essential guide to the water industry from leading infrastructure law firm Pinsent Masons. London: Pinsent Masons.

Kotiček za informacije 2 Animirani film Babica Čriček Animirana risanka La Abuela Grillo (Babica Čriček) je odsev protestov v Boliviji, ki so leta 2000 potekali proti privatizaciji vodnih virov in porastu cene vode, t. i. vojna za vodo. Prebivalci bolivijskega mesta so bili pri uporu uspešni in dosegli učinkovito spremembo. Risanka je nastala leta 2009 v mednarodni koprodukciji med 8 bolivijskimi režiserji animiranega filma ter francoskim koordinatorjem in učiteljem Denisom Chaponom. Celotna ekipa je za ta namen odpotovala na delavnico animiranega filma v Viborg na Dansko. Bolivijski glasbeniki so prispevali glasbeno podlago, bolivijska pevka Luzmila Carpio pa je babici Čriček posodila glas. Projekt je prispeval tudi k razvoju scene animiranega filma v Boliviji. Jedro scenarija je vzeto iz mitologije ljudstva Aymara – gre za zgodbe prebivalcev Gran Chaca, območja, ki se razprostira med Bolivijo in Paragvajem. V animiranem filmu Abuela Grillo, t. i. babica Čriček, predstavlja mater Zemljo. Dostop do filma: http://www.youtube.com/watch?v=AXz4XPuB_BM&feature=related Viri: The Democracy Center (2008): Water Baloon Wars. [na spletu] Dostopno na: http://www.democracyctr.org/ bolivia/investigations/water/dostop: 20. 8. 2011). Creative Roots: Art and design inspiration from around the world. [na spletu] Dostopno na: http://creativeroots. org (dostop: 20. 8. 2011). Avtor fotografij je Toma Kruseho. [na spletu] Dostopno na: http://arenaria.home.xs4all.nl/water/Cochabamba%20pictures.html (dostop: 20. 8. 2011).


292

Intervju z udeleženko protestov, Cochabamba, Bolivija, april 2000

fotografija: Tom Kruse

fotografija: Tom Kruse

Priloga 1

fotografija: Tom Kruse

fotografija: Tom Kruse

Barikade na glavnem trgu Cochabambe, Bolivija, april 2000

fotografija: Tom Kruse

fotografija: Tom Kruse

Pisanje na zid: Za božjo voljo, voda pripada ljudem, Cochabamba, Bolivija, april 2000

Policisti in protestniki, Cochabamba, Bolivija, april 2000

fotografija: Tom Kruse

fotografija: Tom Kruse

Oscar Olivera, eden od govornikov gibanja, Cochabamba, Bolivija, april 2000

Ranjenci

Prostestniki spremljajo novice, Cochabamba, Bolivija, april 2000

Ženska v pogovoru s policijo, Cochabamba, Bolivija, april 2000


Voda je ....

Voda je ....

Koga predstavljajo tisti, ki so zaprli babico Čriček?

Kakšen je odnos ljudi do babice Čriček?

Koga po vašem mnenju predstavlja glavna oseba babica Čriček?

Voda je ....

Kje, v kateri sceni in kako se v zgodbi zgodi sprememba? Kdo vpliva nanjo?

O čem govori zgodba? Kako jo razumete?

Kakšni so vaši prvi vtisi?

Voda je ....

jaz

293

Priloga 2


294 Priloga 3 Marcela Olivera se spominja "Nihče ni zares verjel, da bi lahko zmagali," se spominja Marcela Olivera, učenka protestnega gibanja v Cochabambi. "Vojna za vodo" je v tretjem največjem bolivijskem mestu Cochabamba postala eden od simbolov boja proti privatizaciji državnih javnih storitev. Svetovna banka je zadolženi Boliviji za podaljšanje posojila postavila pogoje, v katerih je zahtevala privatizacijo javnega sistema za oskrbo z vodo v mestu. Lokalna vlada je septembra 1999 sklenila pogodbo s podružnico ameriškega projektantskega in gradbenega podjetja Bechtel. Pogodba je podjetju zagotavljala 16 % letni dobiček za dobo 40 let, hkrati pa so si zagotovili tudi nadzor nad več kot 100 namakalnimi sistemi in komunalnimi jaški v ruralnih območjih. Cena za stroške vode je takoj zrastla za več kot 200 %. Delavci, ki so živeli od minimalne plače okoli 60 USD na mesec, so za vodo iz pipe morali plačati 15 USD. Kot odgovor na povišanje cene vode in načrt za nadzor namakalnih sistemov je nastala skupina Coordinadora, katere člani so bili kmetje, sindikalisti, lokalni ekonomisti, okoljevarstveniki in drugi nasprotniki privatizacije vode v mestu in okolici. "Februarja 2000 smo začeli mobilizirati ljudi in jih pozvali k zavzetju trga. Naš skupen cilj – tako za vaščane kot mestne prebivalce – je bila voda in njena pomembnost za vse nas. Policisti so že nekaj dni pred začetkom protesta obkrožili mesto, da bi preprečili zborovanje. Na dan protesta je na trg prišlo na tisoče ljudi, ki so hoteli fizično sodelovati pri zavzetju. Policisti so tepli otroke in ženske in niso varčevali s solzivcem in gumijastimi naboji, da bi pregnali protestnike. Naslednji dan smo bili vsi presenečeni, ko so ljudje spet prišli." Pri teh demonstracijah so priprli 200 ljudi, 70 protestnikov in 51 policistov je bilo poškodovanih. Po nekaj dnevih je vlada sporočila, da so se z Bechtelom dogovorili o začasnem znižanju cen. Po mnenju gospe Olivere je k uspehu protestnega gibanja pripomogla združitev kmetov, članov sindikatov in strokovnjakov, ki so preučili vladno pogodbo s podružnico podjetja Bechtel. Cilj protesta sedaj ni bil samo znižanje cene vode, ampak tudi popolna razveljavitev pogodbe. Hkrati je skupina Coordinadora zahtevala tudi razveljavitev vladnega zakona, ki je Bechtelu v bistvu omogočal nadzor nad namakalnimi sistemi in komunalnimi jaški na podeželju. Aprila 2000 je Coordinadora tako ponovno naznanila stavko in zaprtje vseh cest, ki so vodile v mesto. Napetost se je postopoma spreminjala v nasilje med protestniki in policijo ter vojaškimi silami. Veliko ljudi je bilo poškodovanih, ubit je bil 17-letni Victor Hugo Daza. Po več dneh nasilja in pritisku tujih medijev so predstavniki Bechtela zapustili državo in bolivijska vlada je oznanila, da je pogodba odpovedana. Za vodo v mestu zdaj skrbi javna uprava. Zgodba o mestu Cochabamba pa se ni končala pri tem uspehu. Novembra 2001 je Bechtel zaradi izgube bodočih prihodkov in dobičkov vložil tožbo proti bolivijski vladi za 25 milijonov USD. Proces z zapletom Svetovne banke je potekal za zaprtimi vrati. Več kot 300 organizacij s celega sveta je zahtevalo, da bi bila obravnava javna. Bolivijski primer proti Bechtelu je bil ponovno v središču pozornosti mednarodne javnosti. Leta 2006 je Bechtel končno pristal na to, da se primer zaključi brez zahtevane kompenzacije. "Nauk te zgodbe je, da ni nikoli nič dokončno, da lahko vedno spremenimo stvari. Uspeli smo spremeniti že privatizirani sistem in doseči, da je nadzor nad oskrbo vode spet v javnih rokah. Zgodilo se je nekaj, kar si niti v sanjah ne bi mogli predstavljali, " je v intervjuju povedala Marcela Olivera. Viri: Intervju z Marcelo Olivera obeležuje 10. obletnico dogodkov v Cochabambi (Democracy Now TV, 19. april 2010). http://www.youtube.com/watch?v=7JxqmbAboeo http://www.youtube.com/watch?v=I5QxL8cp0mY&feature=related Primer v Cochabambi obravnava tudi J. Shultz v svojem članku "Bolivia’s War Over Water" (Bolivijska vojna za vodo), ki ga je na spletni strani objavil The Democracy Center. Dostopno na: http://democracyctr.org/bolivia/investigations/water/the_water_war.htm (cit. 23. 11. 2008)


...delati s filmom.


297

Zgodba o stvareh Cilj:

- Učenci se seznanijo s terminom »življenjski cikel izdelka« in razmislijo o vplivih izdelka na ljudi in okolje. - Učenci analizirajo sporočilo in orodja, uporabljena pri kratkem filmu, ki prikazuje sistem izdelave in življenjskega cikla izdelkov. - Učenci naštejejo komunikacijska sredstva, ki se jim zdijo prepričljiva. - Učenci razmislijo o svojih potrošniških navadah.

Povezava z učnim načrtom: ekonomski predmeti, okoljska vzgoja Starost: 14+ Trajanje:

45 minut

Učni pripomočki: - ilustracije, ki ponazarjajo sistem proizvodnje (Priloga 1) - video Zgodba o stvareh (Priloga 2) - papir in pisalni pripomočki za vse učence Opozorilo:

Video Zgodba o stvareh temelji na podatkih, ki povečini izvirajo iz Združenih držav Amerike. Vseeno pa sistem materialnega gospodarstva v Evropski uniji deluje na zelo podoben način. Besedilo v videu z navedenimi viri je na voljo na: http://www.storyofstuff.org/pdfs/annie_leonard_footnoted_script.pdf.

• Učencem povejte, da jim boste pokazali fotografije, ki bodo predstavile temo učne ure. Pokažite jim fotografije

proizvodnega sistema: rudarjenje, proizvodnja, distribucija, potrošnja, obdelava odvečnih materialov – podobno kot pri videu Zgodba o stvareh.

• Učence razdelite v skupine po 3 ali 4 učence in vsaki skupini izročite izrezane kopije omenjenih fotografij (Prilo-

ga 1). Za enkrat jim ne izdajte kakršnih koli podrobnosti o tematiki učne ure. Na tablo zapišite naslednja vprašanja in dajte učencem na voljo tri minute, da nanje odgovorijo: -- Kaj ponazarjajo fotografije? -- Kako bi razvrstili fotografije? -- Kako bi poimenovali posamezne fotografije?

• Zatem učencem naročite, da delijo svoje odgovore in ideje z razredom. Njihovih odgovorov ne ocenjujte na

UVODNA MOTIVACIJA / 5 min.

Postopek

• Učencem povejte, da si boste skupaj ogledali film, s katerim bodo lahko o fotografijah izvedeli več. Film je dolg 21 minut.

• Učencem povejte, naj si med gledanjem videa zapišejo naslednje štiri stvari: -----

nekaj, kar so vedeli že prej, nekaj, kar so izvedeli nanovo, nekaj, s čimer se ne strinjajo ali v kar dvomijo, nekaj, o čemer bi radi izvedeli več.

• Poudarite, da naj si učenci vsako od štirih stvari zapišejo ali zapomnijo, tako da se lahko osredotočijo na video in v njem uživajo.

• Predvajajte film z DVD-ja (Priloga 2) ali s spleta (http://www.zofijini.net/ekologija_story.html). 

SPOZNAVANJE POMENA / 25 min.

kakršen koli način.


298

• Ob koncu videa učence povprašajte o njihovih trenutnih vtisih:

-- Kakšen se vam je zdel film? -- Kaj so prikazovale fotografije na začetku ure? Ste uganili, kaj prikazujejo?

RAZMISLEK / 10 min.

• Potem naročite učencem, da svojim sošolcem povedo, kaj so si med gledanjem filma zapisali. Pojdite skozi vse

štiri točke in poskušajte dobiti vsaj tri različne odgovore na vsako. Kritično mišljenje lahko še posebno spodbudimo, če se uravnoteženo osredotočimo na reči, o katerih se bodisi strinjamo, so za nas nove in v katere dvomimo. Učencem zastavljajte vprašanja, kot so: -- Zakaj se s tem (ne) strinjate? -- Lahko na splošno rečemo, kaj je res in kaj ne? Kdo o tem odloča? -- Kako lahko določimo, ali je nekaj verodostojno ali ne?

• Zapišite vprašanja, ki se porodijo pri zadnji točki (nekaj, o čemer bi želeli izvedeti več), na tablo ali v zvezek, tako

da se lahko k njim vrnete pozneje. Lahko jih predpišete tudi za domačo nalogo ali pa se k njim vrnete na eni od prihodnjih učnih ur.

• Z učenci se pogovorite o naslednjih vprašanjih ali jim naročite, da nanje odgovorijo. Potem si lahko vsi ogledajo odgovore v galeriji: ------

Kakšno je splošno sporočilo filma Zgodba o stvareh? Zakaj je bil film sploh posnet? Katere tehnike uporablja avtor? Se vam zdi, da je film prepričljiv? Zakaj (ne)? Ali lahko ogled filma spremeni način, kako nakupujete? Če ja, kako?

Namigi

• Pri naslednji učni uri se lahko osredotočite na nekaj terminov, ki so omenjeni v filmu. Učencem lahko naročite, da tematiko raziščejo na spletu (v šoli ali doma), rezultate pa predstavijo pri naslednji učni uri. --------

korporacija rudarjenje/uporaba neobnovljivih virov eksternalnost/eksternalizacija stroškov trajnostnost stranski proizvod lokalno gospodarstvo zaprti proizvodni krog

• Od leta 2007, odkar je bil posnet film Zgodba o stvareh, je bilo posnetih še nekaj drugih podobnih kratkih filmov, ki opozarjajo na ozadje v proizvodnji različnih izdelkov, med drugimi so to Zgodba o elektroniki, Zgodba o kozmetiki ali Zgodba o ustekleničeni vodi.

Filmi z izvirno zvočno podlago so na voljo na strani http://www.storyofstuff.org.


299 Priloga 1


300


301

100 % bombaž delavnica z ogledom dokumentarnega filma

Cilji:

- Učenci pridobijo vizualno predstavo o pridelavi bombaža. - Opazujejo in napovejo usodo pridelovalcev, ki so ujeti v začaran krog zadolževanja, in so sposobni opisati ter razložiti ta pojav.

Povezave z učnim načrtom: biologija, okoljska vzgoja, kemija, sociologija Starost: 14+ Trajanje:

45 minut

Učni pripomočki:

-

Opomba:

Tematiko tekstilne industrije obravnava tudi delavnica Nenavadni zemljevidi.

projektor in platno tabla flomastri samolepilni lističi (po 3 za vsakega učenca) film 100 % bombaž (režija Inge Altemeier, Globalfilm, Nemčija, 2003; 30 min.)

Pred ogledom filma:

• Predstavitev filma: spoznavanje pridelave in predelave bombaža. Nemška režiserka Inge Altemeier se v svojih filmih loteva tem, povezanih z gospodarsko globalizacijo. Film so posneli v Indiji in Nemčiji leta 2003.

• Pojasnite učencem, da si boste film ogledali s presledki in skupaj napovedovali, kako se bo nadaljeval. O nadaljevanju prizorov lahko diskutirate skupaj ali pa učenci samostojno zapisujejo svoje domneve. Vsak naslednji posnetek bo prikazan hitreje, evalvacijo pa izpeljite nekje na drugi tretjini filma. (So bila vaša ugibanja pravilna? Česa niste predvideli? Če ste vedno pravilno predvideli prizor, kaj lahko to pomeni? Menite, da je ta tema splošno znana?) Pri vprašanjih si pomagajte s povzetkom (glejte spodaj).

uvodna motivacija

Postopek

Med predvajanjem filma

• "Lansko leto so škodljivci uničili dve tretjini pridelka." (2 min. 57 sek.) -- Vprašanje za učence: "Kaj bo storil Anand?"

• "Gosenice so se privadile na strupe in preživele." (3 min. 5 sek.)

-- Vprašanje za učence: "Kaj še lahko Anand stori? Kaj mu lahko pomaga?" -- Vprašanje za učence: "Kaj se je zgodilo Anandu?" (Anand je kupil še močnejši pesticid in se tako še bolj zadolžil.) "Kaj mislite, da se bo zgodilo sedaj? Se bodo naložbe izplačale?"

• "Ženske na poljih pobirajo kepice bombaža – strup za Evropo." (15 min. 0 sek.) -- Vprašanje za učence: "Kam potuje Anand?"

• "Veliko drugih kmetov deli Anandovo usodo." (15 min. 27 sek.)

-- Vprašanje za učence: "Kako uspešen bo po vašem mnenju?" "Na koncu mu uspe iztržiti le 20 EUR. To je plačilo za pol leta trdega dela na polju." (17 min. 47 sek.)

film

• "Bayerjevi trgovci z veseljem poberejo mastno provizijo." (12 min. 26 sek.)


302

• Tukaj lahko uporabite povzetek.

-- Vprašanja za učence: "Koliko stane odmerek pesticida? Koliko je Anand zaslužil z bombažem? Je prodal ves bombaž, ki ga je pridelal? So se naložbe v pesticide izplačale glede na škodljivce? Se je izplačalo v finančnem smislu? Kako ocenjujete Anandovo situacijo v prihodnosti?Kaj jo lahko izboljša? Kaj jo lahko poslabša? Kaj razumete pod pojmom "začaran krog pesticidov in zadolževanja"? Skicirajte grafični prikaz pojava!" (vsak zase ali skupaj na tablo).

• Če vam primanjkuje časa, lahko začaran krog izpustite. Za ogled film do konca in obravnavo preostalih vprašanj potrebujete še 15 minut. Če se razvije diskusija, lahko predvajanje ustavite na tem mestu.

• Povejte učencem da, da si boste sedaj film ogledali do konca. V drugi polovici filma so omenjene številne znane blagovne znamke. Učenci naj razmislijo, kaj to pomeni in kakšna vprašanja bi zastavili predstavnikom ali režiserki filma.

Po predvajanju

• Po koncu filma sledi pogovor: "Kaj menite? Ste si že kdaj ogledali podoben film? Za kakšno problematiko prar azmislek

vzaprav gre?"

• Razdelite jim samolepilne lističe, na katera naj učenci delavnice zapišejo svoja vprašanja za -- 1) predstavnike blagovne znamke H&M -- 2) predstavnika blagovne znamke OTTO -- 3) režiserko filma

• Dajte jim 3–5 minut za razmislek, potem pa naj lističe nalepijo na ustrezno mesto na tabli (označite tri velike razdelke za H&M, OTTO in režiserko).

• Sledita ogled vprašanj in komentiranje. Bodite pozorni na izvirna in ponavljajoča se vprašanja – avtorji lahko razširijo svoje vprašanje z diskusijo.

• Če vam ostane še kaj časa, jih vprašajte, ali so v trgovinah že opazili ekološki bombaž, in če so, kje in koliko so takšna oblačila stala.


303

Strupi se vračajo Učna ura z dokumentarnim filmom

Cilji:

- Spoznavanje problema toksičnih snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji in pri prevozu vsakdanjih dobrin. - Vaja v razpravljanju, pogovor in poskus doseganja soglasja. - Ocenjevanje stopnje odgovornosti za opisani pojav.

Povezave z učnim načrtom: geografija, kemija, okoljska vzgoja, gospodinjstvo Starost: 14+ Trajanje:

45 ali 90 minut

Učni pripomočki:

- projektor - film Strupi se vračajo (režija Inge Altemeier, izdal Global film, Nemčija, 2009, 45 min.) - stojalo z listi ali tabla - samolepilni listki - po en prazen list papirja za vsakega učenca - izvod besedila Roke proč (Priloga 1 ) za vsakega učenca

Opomba: Učna ura se lahko izvede v 90-minutnem bloku ali v dveh ločenih šolskih urah. V zvezi s 45-minutno različico si oglejte namige.

Kako ravnati po ogledu filma

FILM

Postopek

• Učence povprašajte o najpomembnejših informacijah v filmu, ki si jih želijo zapomniti.

Predstavitev problema

• Učence razdelite v štiričlanske skupine. Njihova naloga bo, da razmislijo o filmu in soglasno določijo pet ključnih

besed, ki najbolje povzemajo njegovo vsebino in sporočilo. Več skupin lahko predstavi svoje ključne besede kot primer.

• Ko skupine končajo z izborom ključnih besed, jim dodelite naslednjo nalogo: oblikovanje stavka ali kratke sestavljene povedi o avtorjevem videnju problema. Poved lahko vsebuje izbrane ključne besede, ni pa nujno.

blema in obrazložijo, kako so prišli do teh sklepov. Skupini naj nato soglasno oblikujeta poved, ki bo nastala na osnovi združitve obeh izvirnih povedi. Nato naj jih zapišejo na tablo ali stojalo z listi.

• Učencem dajte navodilo, da za naslednjo aktivnost združijo svoje definicije, in poudarite, da je potrebno izbrati

poved, ki najbolje izraža jedro danega problema. Lahko bodisi poskušajo doseči soglasje, tako kot pri prejšnji aktivnosti, lahko pa najboljšo poved izberejo z glasovanjem. Postopka se lahko tudi kombinirata, glede na to, kakšne so različne povedi. Učenci lahko predlagajo tudi drugo metodo (razen tega, da stavek izberete vi). Poudarite ali podčrtajte izbrani stavek.

• Priporočljivo je, da na kratko ocenite postopek oblikovanja stavkov – kako težko je bilo priti do soglasja? Kako je

razprava potekala? Ali so vsi imeli priložnost prispevati? Ali so se vsi res strinjali s končno odločitvijo? Ali je bilo težje v večjih skupinah? Na katerih kriterijih so temeljile konkretne izbrane rešitve (vsi so se strinjali, najglasnejši so prevladali ...) ? Kaj bi pri postopku spremenili, tako da bi vsi imeli primeren vpliv na odločitev.

r azmislek

• Ko vse skupine zaključijo z delom, učenci formirajo v pare. Eden drugemu naj predstavijo svoje videnje pro-


304 Torta porazdelitve odgovornosti

r azmislek

• Potem ko je problem jasno predstavljen, učencem postavite naslednje vprašanje: Kdo pa je odgovoren za problem? Razred naj odgovarja z zbiranjem idej. Zapišite vse, kar učenci povedo, in poudarite, da se jim pri odgovorih ni potrebno omejevati na osebe ali ustanove, ki se pojavljajo v dokumentarcu.

• Iz praktičnih razlogov lahko omenite tudi naslednje: indijski dobavitelji (direktor tovarne), znamke oblačil, prodajalci pesticidov, proizvajalci pesticidov, indijske – nemške – slovenske oblasti, pristojne inšpekcijske službe, evropska zakonodaja, stranke, carinska uprava, špediterska podjetja, mediji, ki ne posvečajo dovolj pozornosti problemu itd.

• Nato naj vsak učenec na svoj list papirja nariše krog s premerom 10 cm. Krog predstavlja celotno odgovornost

SPOZNAVANJE POMENA

za problem. Njihova naloga je narisati torto porazdelitve odgovornosti. Vsak naj se sam odloči, katere akterje bo vključil. Krog naj razdelijo na tolikšno število razdelkov, kolikor akterjev želijo vključiti, deleže pa naj oblikujejo sorazmerno z odgovornostjo za problem, ki jo posamezen akter nosi.

Roke proč

• Učencem povejte, da je bilo besedilo izvorno napisano za potrošniško kampanjo, ki se v prvi vrsti ne ukvarja s strupenimi snovmi, temveč z delovnimi pogoji. Kljub temu obravnava podobne principe prenašanja odgovornosti, kot so tisti, opisani v filmu. Gre za prispevek k razpravi med učenci. Nato učencem razdelite besedilo Roke proč (Priloga 1).

• Ko besedilo preberejo, jim dajte čas, da v parih medsebojno razjasnijo dele, ki jih niso dobro razumeli. Vprašajte jih tudi, kaj je mišljeno z izrazom "asimetrija informacij".

• Učenci naj se potem vrnejo svojim tortnim diagramom, in če menijo, da je to potrebno, jih lahko spremenijo (dodajo ali odstranijo odgovorne akterje, spremenijo deleže itd.).

Primerjava – razprava

r azmislek

• Učenci naj se razporedijo v pare – najbolje je, da ima vsak par učenca, ki prej nista bila skupaj v štiričlanski skupini. Nato naj primerjajo svoje tortne diagrame. Ali vključujejo iste akterje? Ali se razlikujejo glede na deleže odgovornosti, dodeljene različnim akterjem? Ali ste tortne diagrame spremenili po branju besedila? Par naj obrazloži razloge za razlike. Zapišejo naj, kje se interpretacije razlikujejo.

• Skupaj obravnavajte naslednja vprašanja: Kje so se mnenja razlikovala? In nasprotno, v čem se je večina učencev strinjala?

• Zaključna vprašanja:

-- Kaj je pravzaprav odgovornost? -- Kako lahko posamezni akterji prispevajo k rešitvi situacije?

Namigi Če imate za ogled samo eno šolsko uro časa

• Zelo na kratko predstavite film in učencem dajte navodilo, da si zapisujejo beležke o osebah, ki v filmu nastopa-

jo. Proti koncu ure vprašajte: "Kaj po vašem mnenju pomeni ime filma? V kakšnem smislu se strupi vračajo?" Če nimate časa za dodatno uro, s katero bi nadaljevali razpravo o filmu, lahko vsaj date učencem za domačo nalogo kratek spis; npr. s temo "Kdo je odgovoren za problem strupov?"

• Tortni diagram odgovornosti lahko cel razred nariše skupaj. Učenci se s tem seznanijo z metodo postavljanja

prioritet v skupini. Vsakemu učencu izročite 7 samolepilnih listkov, ki predstavljajo glasove, ki jih lahko dodelijo posameznim nosilcem odgovornosti. Posameznemu akterju lahko namenijo več glasov. Nalepijo naj svoj listek na posamezne predloge (če uporabljate tablo, lahko učenci označijo predloge, s katerimi se strinjajo, s pikami). Število glasov določa delež v tortnem diagramu odgovornosti posameznih 'kandidatov'.

• Vsak učenec pretvori glasove v odstotke in določi ter zaznamuje ustrezen delež tortnega diagrama. Učenci medsebojno primerjajo rezultate in preverijo, če se diagrami ujemajo.


Roke proč "V zadnjih nekaj letih je globalizacija informacij začela dohitevati globalizacijo proizvodnje. Informacijska asimetrija med podjetji in potrošniki še vedno obstaja in povzroča pri potrošnikih nelagodje, saj se lahko na probleme odzovejo šele, ko so ti že izraženi. Šele ko podjetje postane tarča kritike, vidimo slike šestletnikov, ki so sklonjeni nad delovnimi mizami, ali odrasle delavce, natlačene v zanemarjene spalne prostore, po trideset v sobi, kjer lahko kratek čas počivajo od šivanja superg, ki jih nosimo, in nogometnih žog, s katerimi se igramo." Zgornji izvleček iz knjige Noreen Hertz ponazarja stanje v mednarodnih verigah proizvodnje oblačil. V poročilu z naslovom "Ali lahko izvemo, kaj nosimo?" smo objavili odgovore podjetij, ki prodajajo oblačila, na vprašanja o delovnih pogojih v proizvodnji. Tipičen odgovor se je glasil takole: "Mi smo dobavitelji, ne proizvajalci." Takšno podajanje žogice zavrača vprašanje odgovornosti. Prelaganje odgovornosti je zelo problematično, ker brez prevzemanja odgovornosti ni možnosti rešitve situacije. Potrošniki od proizvajalcev zahtevajo pogoje, za katere oni pravijo, da so zanje težko izvedljivi in zavračajo odgovornost za svoj vpliv, to pa je nevarno. Trgovci, direktorji, specialisti za trženje in lastniki zahodnih prodajnih verig so pogosto zelo premožni, medtem ko delavci v neprivilegiranih državah, ki delajo po 18 ur na dan, pogosto ne morejo nahraniti ne sebe ne svojih družin. Kljub temu je težko okriviti lastnike tovarn za konkretno neetično obnašanje. Oni dajejo delo tisočim delavcem v gospodarsko neprivilegiranih državah. Pogoji, pod katerimi poteka delo, pa jemljejo delavcem njihovo človeško dostojanstvo. Veriga odgovornosti nas lahko potegne v začaran krog, kjer so pritožbe tovarniških delavcev večno neuslišane in kjer se od vodstva tovarn pričakuje, da zahteva nadčloveško produktivnost, da izpolnijo nerealne naročniške roke. Poleg tega delavci in sindikati nimajo možnosti, da bi vplivali na tiste, ki diktirajo pogoje proizvodnje in prodaje – verige, ki si lastijo blagovne znamke.

Hertz 2003: Plíživý převrat. Globální kapitalismus a smrt demokracie (Tihi prevrat. Globalni kapitalizem in smrt demokracije), str. 135–136. Več na www.usilitonanas.cz. Povzeto iz: Hošková, Lazorová, Rychtecká: Ušili to na nás! Kampanja informativnih lističev za izboljšanje delovnih pogojev v državah v razvoju, ki jo je izvedlo NaZemi, društvo za pravično trgovino iz Brna, 2011.

Roke proč

"V zadnjih nekaj letih je globalizacija informacij začela dohitevati globalizacijo proizvodnje. Informacijska asimetrija med podjetji in potrošniki še vedno obstaja in povzroča pri potrošnikih nelagodje, saj se lahko na probleme odzovejo šele, ko so ti že izraženi. Šele ko podjetje postane tarča kritike, vidimo slike šestletnikov, ki so sklonjeni nad delovnimi mizami, ali odrasle delavce, natlačene v zanemarjene spalne prostore, po trideset v sobi, kjer lahko kratek čas počivajo od šivanja superg, ki jih nosimo, in nogometnih žog, s katerimi se igramo."

Zgornji izvleček iz knjige Noreen Hertz ponazarja stanje v mednarodnih verigah proizvodnje oblačil. V poročilu z naslovom "Ali lahko izvemo, kaj nosimo?" smo objavili odgovore podjetij, ki prodajajo oblačila, na vprašanja o delovnih pogojih v proizvodnji. Tipičen odgovor se je glasil takole: "Mi smo dobavitelji, ne proizvajalci." Takšno podajanje žogice zavrača vprašanje odgovornosti. Prelaganje odgovornosti je zelo problematično, ker brez prevzemanja odgovornosti ni možnosti rešitve situacije. Potrošniki od proizvajalcev zahtevajo pogoje, za katere oni pravijo, da so zanje težko izvedljivi in zavračajo odgovornost za svoj vpliv, to pa je nevarno.

Trgovci, direktorji, specialisti za trženje in lastniki zahodnih prodajnih verig so pogosto zelo premožni, medtem ko delavci v neprivilegiranih državah, ki delajo po 18 ur na dan, pogosto ne morejo nahraniti ne sebe ne svojih družin. Kljub temu je težko okriviti lastnike tovarn za konkretno neetično obnašanje.

Oni dajejo delo tisočim delavcem v gospodarsko neprivilegiranih državah. Pogoji, pod katerimi poteka delo, pa jemljejo delavcem njihovo človeško dostojanstvo. Veriga odgovornosti nas lahko potegne v začaran krog, kjer so pritožbe tovarniških delavcev večno neuslišane in kjer se od vodstva tovarn pričakuje, da zahteva nadčloveško produktivnost, da izpolnijo nerealne naročniške roke. Poleg tega delavci in sindikati nimajo možnosti, da bi vplivali na tiste, ki diktirajo pogoje proizvodnje in prodaje – verige, ki si lastijo blagovne znamke.

Hertz 2003: Plíživý převrat. Globální kapitalismus a smrt demokracie (Tihi prevrat. Globalni kapitalizem in smrt demokracije), str. 135–136. Več na www.usilitonanas.cz. Povzeto iz: Hošková, Lazorová, Rychtecká: Ušili to na nás! Kampanja informativnih lističev za izboljšanje delovnih pogojev v državah v razvoju, ki jo je izvedlo NaZemi, društvo za pravično trgovino iz Brna, 2011.

305

Priloga 1


307

Vedno Coca-Cola Učna ura z dokumentarcem Vedno Coca-Cola

Cilji:

- Učenci si na primeru transnacionalnega podjetja ogledajo globalno povezanost med ljudmi v Nemčiji in Indiji. Analizirajo različna mnenja o podjetju in njegovih dejavnostih. - Primerjajo podobo, ki jo podjetje ustvarja o sebi, z mnenji nekaterih ljudi, ki so zanj delali. - Razmišljajo tudi o tem, kaj je vplivalo na njihove vtise o znamki in podjetju.

Povezave z učnim načrtom: sociologija, geografija, ekonomski predmeti, trženje, okoljska vzgoja Starost:

14+

Trajanje:

45–60 minut

Učni pripomočki:

- delovni list – razpredelnica s trditvami (Priloga 1) - intervju z režiserko (Priloga 2) - film Always Coca-Cola (Režija Inge Altemeier, izdal Globalfilm, Nemčija, 2006; 30 minut) - računalnik in projektor – DVD-predvajalnik - tabla ali velik list papirja, krede ali flomastri

Pred ogledom filma

• Učencem na kratko predstavite film: izšel je leta 2006, avtorica je Inge Altemeier, nemška režiserka, ki je posnela

več dokumentarcev o gospodarski globalizaciji, dejavnostih velikih trgovskih podjetij itd. Film traja približno pol ure, popeljal pa nas bo na različna kraje, ki so jih zaznamovale dejavnosti Coca-Cole.

Uvodna mot.

Postopek

• Predstavite učencem vprašanje: "Kakšno javno podobo ima Coca-Cola? S čim povezujejo Coca-Colo?" PovzemiOgled filma

• Predvajajte film. Ko konča, postavite naslednje vprašanje: Kaj vam je pritegnilo pozornost? Vsaj trije učenci naj razkrijejo svoje odgovore.

Film

te odgovore in jih zapišite na tabli.

Po ogledu filma

• Učencem pojasnite, kaj sledi. Delajo lahko v parih. Prva naloga je, da izpolnijo razpredelnico s trditvami iz filma.

R azmislek

Ni nujno, da se natančno spomnijo imen likov ali kaj je kdo od bivših zaposlenih iz Nemčije točno rekel – bistveno je, da vedo, od kod so osebe, ki govorijo, in kakšno vlogo imajo. Nato razdelite delovne liste (Priloga 1).


308

• Trditev

1. Edini cilj je povečati dobiček delničarjev.

Kdo je to rekel? Od kod je?

Zakaj je oseba to rekla? Kakšne razloge ima za trditev?

Heiko. Iz Nemčije.

Kdo se verjetno ne bi strinjal z njo in prihaja iz iste države?

Kdo se verjetno ne bi strinjal z njo in je od drugod?

Tukaj in v zadnjem stolpcu lahko učenci izpolnijo odgovor za obe osebi iz filma, pa tudi za druge osebe, npr. sebe.

• (Odgovori za prvi stolpec: 1. Heiko, iz Nemčije; 2. Reinhard, iz Nemčije, oba sta bila zaposlena pri Coca-Coli; 3. Nandal, iz Indije, vodja protestov proti Coca-Colini polnilnici; 4. Urimila, iz Indije, učiteljica in udeleženka protestov; 5. Rajiv, iz Indije, direktor polnilnice; 6. Coca-Colina predstavnica za medije, iz Nemčije)

• Dajte učencem 5 do 6 minut, da izpolnijo razpredelnico. Potem skupaj preglejte napisano. Vprašate lahko npr.:

Pri kateri trditvi je bilo najlažje izpolniti razpredelnico? Pri kateri pa najtežje? Pri kateri trditvi ste zaznali največ potencialnih nasprotnikov? Če se pojavijo nesoglasja o osebah iz filma, se o tem na kratko pogovorite.

• Nato vsi (pisno) odgovorijo na zadnji dve vprašanji z delovnega lista. Na kratko se pogovorite o odgovorih. Učenci lahko nato odložijo delovni liste. Spodbudite jih, da si v prostem času preberejo del intervjuja z avtorico dokumentarca, ki je na hrbtni strani delovnega lista.

• Za skupno obravnavo in razpravo.

-- Kakšna je podoba Coca-Cole po besedah predstavnice za medije? -- Kakšna je podoba Coca-Cole v filmu? -- Vrnite se zapisanemu na tabli: kako se to ujema z vašo percepcijo Coca-Cole na začetku ure? Kaj jo je oblikovalo? Ali bi zdaj kaj dodali ali spremenili?

Za dodatne informacije neposredno iz pokrajine Mehdiganj obiščite: http://www.loksamiti.org/index_files/anti_coke.htm


Kratko odgovori na naslednja vprašanja:

Kaj imajo v Nemčiji proti Coca-Coli?

Kaj imajo v Indiji proti Coca-Coli?

6. Coca-Cola je povsod tam, kjer se ljudje zabavajo, kjer si želijo osvežitve in si želijo deliti svojo izkušnjo.

5. Tukaj enostavno živi preveč ljudi, ki so potratni z vodo. .

4. To ni pot napredka za Indijo.

3. Ne potrebujemo tega podjetja tukaj ... Želimo si samo, da zaprejo tovarno.

2.Še vedno me zaboli, ko grem mimo prazne hale ali ko vidim oglase in tovornjake s Coca-Colo.

1. Edini cilj je povečati dobiček delničarjev.

Trditev

Kdo je to rekel? Od kod je?

Zakaj je oseba to rekla? Kakšne razloge ima za trditev?

Kdo se verjetno ne bi strinjal z njo in prihaja iz istega okolja?

Kdo se verjetno ne bi strinjal z njo in je od drugod?

309

Priloga 1

Izpolnite razpredelnico glede na vaša opažanja iz dokumentarca:


Izvleček iz intervjuja z režiserko, go. Inge Altemeier Kako so se predstavniki Coca-Cole odzvali na izid filma? Predstavniki Coca Cole v Evropi so odšli do vseh TV-postaj, ki so predvajale film, in se pogovorili z vsemi odgovornimi uredniki. ARTE in ORF sta nas podprla in povedala, da spoštujejo naše delo, medtem ko nam je SWR sporočil, da z nami ne morejo več sodelovati. Coca-Cola nas torej ni tožila, so pa nas poskušali uničiti v poklicnem smislu. V Nemčiji sem bila dvakrat povabljena na intervju, kjer so me pustili čakati ure in ure in me na koncu odslovili brez intervjuja. V Indiji, kjer so nas povabili, da posnamemo prispevek v tovarni, je bilo še huje, saj nam po 4-urnem letu iz južne Indije niso dovolili vstopa v tovarno.

Film ste predvajali tudi v nemških šolah, kajne? Katere informacije so bile zanje najbolj presenetljive? Presenečeni so bili, ko so izvedeli, da Bonaqua ni mineralna voda.

Kakšen je vaš osebni odnos do te tematike? Na snemanje tega filma so me spodbudili preprosto moji indijski prijatelji, ki so stopili v stik z menoj. Nato sem poslala našo indijsko snemalko Rito in ona je bila edina, ki je posnela nasilne demonstracije, ki so jih potem Nandal in gibanje proti Coca-Coli lahko uporabili na sodišču. Ko je Nandal leta 2009 prišel v Nemčijo, mi je povedal, da je film popolnoma spremenil situacijo. Na demonstracijah jih niso več tepli. Film se pogosto uporablja pri različnih kampanjah. Je dober primer tega, kako lahko globalna družina aktivistov spremeni določeno situacijo.

Izvleček iz intervjuja z režiserko, go. Inge Altemeier

Kako so se predstavniki Coca-Cole odzvali na izid filma?

Predstavniki Coca Cole v Evropi so odšli do vseh TV-postaj, ki so predvajale film, in se pogovorili z vsemi odgovornimi uredniki. ARTE in ORF sta nas podprla in povedala, da spoštujejo naše delo, medtem ko nam je SWR sporočil, da z nami ne morejo več sodelovati. Coca-Cola nas torej ni tožila, so pa nas poskušali uničiti v poklicnem smislu. V Nemčiji sem bila dvakrat povabljena na intervju, kjer so me pustili čakati ure in ure in me na koncu odslovili brez intervjuja. V Indiji, kjer so nas povabili, da posnamemo prispevek v tovarni, je bilo še huje, saj nam po 4-urnem letu iz južne Indije niso dovolili vstopa v tovarno.

Film ste predvajali tudi v nemških šolah, kajne? Katere informacije so bile zanje najbolj presenetljive?

Presenečeni so bili, ko so izvedeli, da Bonaqua ni mineralna voda.

Kakšen je vaš osebni odnos do te tematike?

Na snemanje tega filma so me spodbudili preprosto moji indijski prijatelji, ki so stopili v stik z menoj. Nato sem poslala našo indijsko snemalko Rito in ona je bila edina, ki je posnela nasilne demonstracije, ki so jih potem Nandal in gibanje proti Coca-Coli lahko uporabili na sodišču. Ko je Nandal leta 2009 prišel v Nemčijo, mi je povedal, da je film popolnoma spremenil situacijo. Na demonstracijah jih niso več tepli. Film se pogosto uporablja pri različnih kampanjah. Je dober primer tega, kako lahko globalna družina aktivistov spremeni določeno situacijo.

310 Priloga 2


313

Delovni list za razmislek Ime: ......................................................................................................................................................................................................................... Datum: ................................................................................................................................................................................................................... Tema učne ure: .................................................................................................................................................................................................. Katera je bila najpomembnejša informacija, ki sem jo izvedel/a? ..........................................................................................

.................................................................................................................................................................................................................................... Kaj se mi je zdelo zanimivo? .......................................................................................................................................................................

.................................................................................................................................................................................................................................... Dvomim, da .........................................................................................................................................................................................................

.................................................................................................................................................................................................................................... Rad bi vprašal/a, ...............................................................................................................................................................................................

.................................................................................................................................................................................................................................... Kako sem deloval/a pri uri: .......................................................................................................................................................................... S svojim delom sem zadovoljen/a, kadar .............................................................................................................................................

.................................................................................................................................................................................................................................... Naslednjič bom bolje .....................................................................................................................................................................................

.................................................................................................................................................................................................................................... Motilo me je, da ................................................................................................................................................................................................

....................................................................................................................................................................................................................................


315

PRISTRANSKI SLOVARČEK Alternativni kazalci razvitosti 1/ Indeks srečnega planeta (Happy Planet Index – HPI) – Snovalci indeksa ISP so želeli zajeti tisto, kar BDP in IČR ne pokrivata. Izhajali so iz dveh premis. Prva je ta, da življenjski cilj večine ljudi ni bogatenje, temveč srečno in zdravo življenje. Prav tako koncept trajnostnega razvoja zahteva merilo za okoljske stroške sledenja tem ciljem. ISP se računa približno tako, da se pomnoži zadovoljstvo z življenjem in pričakovano življenjsko dobo, kar se potem deli z ekološkim odtisom povprečnega državljana dane države. Teoretično lahko vrednosti tega indeksa segajo od nič do neskončnosti. V praksi vrednosti ISP segajo od 76,1 za Kostariko in 16,6 za Zimbabve (Indeks srečnega planeta 2009). Visoke vrednosti ne pomenijo največjega zadovoljstva, temveč najvišjo ekološko učinkovitost pri zagotavljanju kakovosti življenja. Kritike takega načina merjenja letijo na nezanesljivost subjektivnih meril zadovoljstva in ekološkega odtisa. Poleg tega naj bi ISP zanemarjal vprašanja, kot so politične svoboščine ali uveljavljanje človekovih in delavskih pravic. Države z razmeroma nizko vrednostjo zadovoljstva z življenjem, vendar z zelo majhnim ekološkim odtisom, lahko rangirajo precej visoko, čeprav ta nizek ekološki odtis narekuje revščina. Več informacij o tem zanimivem kazalniku najdete na: http://www.happyplanetindex.org. 2/ Indeks človekovega razvoja (Human Development Index – HDI) – Zaradi kritik BDP*-ja kot merila kakovosti življenja so mnogi poskušali razviti alternativna statistična merila. Najbolj se je uveljavil IČR**. Izračuna se kot povprečje indeksiranih vrednosti BDP-ja na prebivalca, pričakovane življenjske dobe, in povprečnega pričakovanega obdobja obiskovanja izobraževalnih ustanov v državi. Vrednost indeksa se giblje od 0 do 1 – višji kot je, boljša je kakovost življenja v dani državi. Merodajnost tega indeksa je prav tako pogosto tarča kritik, tako zaradi izbranih statističnih meril, ki zanemarjajo okoljske vidike ustvarjanja BDP-ja kot zanemarjanja etične in duhovne dimenzije kakovosti življenja. BDP – Bruto domači proizvod je statistični kazalec, ki meri vrednost vseh materialnih dobrin in storitev, ki se proizvedejo v dani državi v določenem obdobju (ponavadi enem letu). Pogosto se uporablja kot poglavitni kazalec gospodarske razvitosti, čeprav sam po sebi ne pove veliko. Na primer, vse države izvoznice nafte imajo zelo visok BDP, vendar ostajajo ljudje v teh državah zelo revni, ker je porazdelitev bogastva tako neenakomerna. BDP pove tudi zelo ali nič o kakovosti življenja na splošno v dani državi. Njegova veljavnost se postavlja pod vprašaj na osnovi številnih argumentov. Nekateri bi rekli, da je BDP absurdno merilo, ker npr. prometna nesreča ali snežni plaz prispevajo k BDP-ju, saj je potrebno popraviti nastalo škodo, kar vodi k povečani storitveni aktivnosti. Torej tudi če je stanje slabše kot na izhodišču, bi država prikazala višji BDP. BDP nam ne pove ničesar o obstoječem stanju, pove pa nam, koliko sredstvo je bilo v določenem časovnem obdobju (enem letu) vloženih v proizvodnjo. Proizvodnja nizkokakovostnih izdelkov, prekomerna potrošnja, zanemarjanje vzdrževanja in namerno uničevanje – vse to vodi v rast BDP, ker spodbuja proizvodnjo. Najvišji BDP bi dosegla država, ki bi vsako leto uničila čim več svojih dobrin, kar pravzaprav ni daleč od resničnega stanja. Človekove pravice so pravice, ki veljajo za vse ljudi, oz. pravice, ki jih oseba ima preprosto zato, ker je človeško bitje. So ključnega pomena za dostojanstveno, svobodno in enakopravno življenje. Glede na vrednote, ki jih zastopajo, lahko njihove korenine najdemo v različnih verstvih pa tudi v obdobju razsvetljenstva. V večini pravnih sistemov so človekove pravice del mednarodnega prava in predstavljajo zbir civilnega, političnega, gospodarskega, družbenega, kulturnega in kolektivnega prava, ki je v mednarodnem pravu utemeljeno v mednarodnih in regionalnih sporazumih o človekovih pravicah, zapisano pa je tudi v ustavah številnih držav. Ključne vrednote mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah so: človeško življenje, dostojanstvo, svoboda, enakopravnost in lastnina. Človekove pravice so bile prvič opredeljene v Univerzalni deklaraciji o človekovih pravicah OZN leta 1948. Vsi so upravičeni do vseh pravic in svoboščin iz te deklaracije "ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino". Deklaracija navaja tudi naslednje: "Vsakdo je upravičen do družbenega in mednarodnega reda, v katerem se lahko v polni meri uresničujejo njegove pravice in svoboščine, določene v tej Deklaraciji." Delničarski aktivizem – Izraz označuje poskus enega ali več delničarjev družbe, da bi spremenili poslovne prakse podjetja, ponavadi v nasprotju z željami in odločitvami vodstva. Delničarji aktivisti imajo lahko za svoje dejavnosti različne motive. Ti segajo od takih, ki so povsem usmerjeni na dobiček (rezanje nepotrebnih stroškov, reorganizacija proizvodnje itd.), do družbenih in okoljskih. Delničarji z dovolj velikimi deleži lahko pomembno vplivajo na politiko družbe. Čeprav posamezni delničarji niso nujno zmožni svojih načrtov izpeljati do konca, imajo pogosto možnost blokiranja (veto) pomembnih odločitev. Delničarski aktivizem je povezan z družbeno odgovornim investiranjem. * Indeks človekovega razvoja ** Bruto domači proizvod


316 Družbena odgovornost podjetij se razvija od začetka 90. let, še bolj pa od začetka novega stoletja. Potrošnike danes vedno bolj zanimajo družbene, okoljske in druge etične teme, kar je poglavitni razlog, da se podjetja dosti bolj kot v preteklosti trudijo predstaviti, kako odgovorna so. Osnove družbene odgovornosti podjetij so vključevanje okoljskih in družbenih kriterijev v proces vodenja podjetja, ne glede na to, ali to od njih zahteva praksa ali zakonodaja. Ključnega pomena je, da se ti standardi ne uveljavljajo samo površinsko v korist podjetij, temveč da imajo dejanski pozitivni učinek na stanje v lokalnih skupnostih, pri verigi dobaviteljev, zdravju potrošnikov, naravi in dostojnih delovnih pogojih za zaposlene v podjetju. Če je politika družbene odgovornosti podjetja podrejena marketinškim potrebam podjetja, običajno govorimo o t. i. zelenem zavajanju ali greenwashingu (v ang. včasih imenovano tudi blue ali white greenwashing). Tako lahko podjetje, katerega proizvodni postopki npr. zastrupljajo ali onesnažujejo podtalnico, finančno podpira lokalni športni klub ali donira sredstva za nakup aparatur v bolnišnici. Globalni okoljski odtis – Gre za merilo vzdržnosti življenjskega sloga danega posameznika ali prebivalstva. Predstavlja skupno vsoto biološko produktivne zemlje in morja, ki so potrebni za zagotavljanje in obnavljanje virov ter absorpcijo odpadkov (ob uporabi splošno razširjenih tehnologij), ki jih določeno prebivalstvo proizvede. Ocenjuje se, da v povprečju presegamo regenerativne možnosti Zemlje za 20 odstotkov. Ta številka pa je še mnogo višja pri industrializiranih državah. Okoljski odtis kaže drugačno sliko bogastva in revščine kot standardni makroekonomski kazalci. Gospodarsko privilegirane države so pogosto med ekonomskimi dolžniki, medtem ko so neprivilegirane države upniki. V Sloveniji za svoj življenjski slog porabimo trikrat toliko virov, kot nam jih Zemlja lahko nudi.* Greenwashing oz. zeleno zavajanje – je zavajajoče trženje oz. trženje lažne percepcije o okoljski prijaznosti politike in izdelkov podjetja. Podatki, ki jih podjetje objavlja, niso verodostojni ali uporabni. Tipično sredstvo objavljanja informacij so letna poročila ali razna sporočila o izdelkih brez realne osnove. Zeleno zavajanje se lahko pojavlja v več oblikah: površno navajanje okoljskih izboljšav brez kvantitativnih podatkov, selektivno navajanje dejstev, ki preusmerja pozornost na izboljšave na določenem področju, medtem ko se druga pomembna področja ignorirajo, površno ali zavajajoče preverjanje podatkov s strani drugih. Izraz je leta 1986 skoval okoljevarstvenik Jay Westerweld. Jevonsov paradoks – V ekonomiji Jevonsov paradoks označuje tezo, da tehnološki napredek, ki izboljšuje učinkovitost uporabe neke surovine, povzroča rast (in ne zmanjšanje) porabe te surovine. Leta 1865 je angleški ekonomist William Stanley Jevons opazil, da so tehnološke izboljšave, ki so povečale učinkovitost uporabe premoga, povzročile povečanje porabe premoga v mnogih panogah. Zagovarjal je tezo, da se kljub sklepu, ki se intuitivno ponuja (večja učinkovitost – manjša poraba), ne gre zanašati na tehnološke izboljšave za zmanjšanje porabe goriva. Problem so v zadnjem času ponovno preučili sodobni ekonomisti s študijami učinka povečanja porabe zaradi izboljšane energijske učinkovitosti. Poleg zmanjšanja potrebne količine surovine za dano uporabo, izboljšana učinkovitost zmanjšuje relativno ceno uporabe določene surovine, kar poveča povpraševanje po surovini, to pa lahko izniči prihranke, ki jih je prinesla povečana učinkovitost. Poleg tega večja učinkovitost pospešuje gospodarsko rast, kar spet pomeni večje povpraševanje po surovinah. Do Jevonsovega paradoksa pride, ko je učinek povečanega povpraševanja tako velik, da pride do povečanja v skupni porabi surovine. Kooperative oz. zadruge – Kooperativa je avtonomno združenje ljudi, ki so se prostovoljno združili, da bi dosegli skupne gospodarske, družbene in kulturne potrebe ter želje, s podjetjem v skupnem lastništvu in demokratično upravo. Lahko so zelo majhne ali pa štejejo nekaj deset tisoč članov. Kooperative po vsemu svetu zaposlujejo več kot 100 milijonov ljudi in imajo več kot 800 milijonov članov. Lokalno gospodarstvo – Izraz se po navadi nanaša na celotno gospodarsko dejavnost določene skupnosti. Glede na to, s katerega gledišča vprašanje obravnavamo, se lahko izraz lokalno gospodarstvo nanaša tudi regionalna ali nacionalna gospodarstva. Teoretiki, ki nasprotujejo neoliberalni gospodarski teoriji globaliziranih trgov in proizvodnji na veliko (ki naj bi bila cenovno učinkovita), zagovarjajo stališče, da ima podpiranje lokalnih proizvajalcev in kupovanje lokalnih izdelkov kumulativno stimulativen učinek na blagostanje skupnosti. Po Michaelu Shumanu: 1. Najbogatejše skupnosti so tiste z največjim deležem služb v podjetjih, ki so v lokalni lasti. Vedno obsežnejša količina podatkov kaže na to, da lokalno lastništvo podjetij poveča pomnožitveni učinek vsakega evra, ki se porabi lokalno, kar ima pozitiven učinek na rast lokalnih prihodkov, bogastva, števila delovnih mest, količine pobranih davkov, dobrodelnih prispevkov, gospodarskega razvoja, turizma in podjetništva. 2. Najbogatejše skupnosti so tiste, ki dajejo poudarek na lokalno samooskrbo. To ne pomeni, da se izolirajo od globalne trgovine. Pomeni pa, da se zanašajo na trgovino samo za vedno ožji spekter dobrin in storitev, ki jih sami ne morejo konkurenčno ponuditi. 3. Povprečen prebivalec Slovenije je že leta 2007 potreboval ca. 5,3 gha površine. Biološka zmogljivost planeta je ocenjena na 1,8 gha/osebo (vir: ARSO – Kazalci okolja v Sloveniji).


317 Ti zaključki imajo močno podporo skupine teoretikov, ki so znani kot gandijevski ekonomisti. Mednarodni denarni sklad (International Monetary Fund – IMF) – Mednarodni denarni sklad (MDS) je ustanova, ki nadzira mednarodni finančni sistem. Njegova poglavitna naloga je stabiliziranje mednarodnih menjalnih razmerij ter liberalizacija delovanja finančnih in drugih trgov. Glasovalne pravice v IMF-u so sorazmerne s t. i. posebnimi pravicami črpanja (ang. Special Drawing Rights – SDR), vplačanimi v sklad. Kritiki sklada, kot je npr. Joseph Stiglitz, zagovarjajo stališče, da sklad ne služi več nobenemu namenu. Številne države, ki so sledile MDS-ovim programom strukturnega prilagajanja, so se morale spopasti s hudimi gospodarskimi in družbenimi posledicami, ki so povzročile množično revščino in razgradnjo sistema javnega zdravstva, socialne varnosti in šolstva. Vse z namenom krčenja državne porabe in izravnave plačilnobilančnih primanjkljajev. Svojevrsten paradoks predstavlja dejstvo, da imajo številne države, ki imajo največ glasov v MDS – npr. ZDA ter določene evropske države, same izredno neuravnotežene mednarodne plačilne bilance, hkrati pa drugim državam nalagajo prisilne izravnave. Razvojni cilji tisočletja – Septembra 2000, po desetletju velikih konferenc in vrhov OZN, so se državniki sveta zbrali na sedežu OZN v New Yorku, da bi sprejeli Milenijsko deklaracijo OZN, s katero so svoje države zavezali k novemu globalnemu partnerstvu v prizadevanju za zmanjševanje ekstremne revščine. V tej deklaraciji, ki je znana pod imenom Milenijski razvojni cilji, je zadanih tudi precej časovno opredeljenih ciljev – z rokom do leta 2015. Med osmimi milenijskimi cilji so tudi izkoreninjenje ekstremne revščine do leta 2015, univerzalno osnovno šolstvo in ustanovitev globalnega partnerstva za razvoj. Zdaj je že jasno, da ti ciljni ne bodo uresničeni, kljub zavezam vseh vlad. Monopol – Monopol je izraz, s katerim se označuje situacija, v kateri je na določenem tržišču prisoten samo en proizvajalec določenih dobrin ali storitev. Za praktične potrebe narekovanja cen in pogojev trgovanja ni nujno, da posamezno podjetje nadzoruje 100 % tržišča, temveč le delež, ki je dovolj velik, da na tržišču prevladuje. Microsoft lahko služi kot primer na trgu programske opreme. Monopsonija – Monopsonija je nasprotje monopola. V tem primeru je na trgu samo en večji kupec. V taki situaciji je kupec tisti, ki diktira cene, ne pa proizvajalec. Primer tega je situacija, kjer je na določenem področju prisotno le eno veliko podjetje, ki nudi zaposlitev – edini odjemalec delovne sile. Tako podjetje lahko izplačuje zelo nizke plače, saj imajo zaposleni majhne možnosti, da najdejo drugo delo. Določeno podjetje se lahko hkrati znajde v položaju monopolista in monopsonista, vendar na različnih trgih. Nelojalno nižanje cen oz. damping je situacija, kjer nekdo ponudi izdelek po ceni, ki je nižja od običajne tržne cene, tako da lahko cena sega tudi pod stroške proizvodnje izdelka. Motiv za to agresivno strategijo je poskus izločanja oz. uničevanja konkurentov. Velika, premožna podjetja si na kratki ali srednji rok lahko privoščijo izgubo, če po koncu dampinga lahko računajo na prevladujoč položaj na tržišču. Damping je izjemno težko dokazati. Tudi če se v določenih primerih taka dejavnost lahko sodno prekine, so ti postopki redko uspešni. Subvencije, ki zmanjšujejo stroške proizvodnje, lahko postanejo sredstvo, s katerim se uresničuje damping. To pa ne ustreza definiciji dampinga Svetovne trgovinske organizacije, ki ga opredeljuje kot izvoz po nižjih cenah, kot so tiste na domačem trgu. Ker so v Evropi domače subvencionirane cene pogosto nižje od proizvodne cene, je definicija STO manj stroga. To v bistvu pomeni, da uvoz mnogih subvencioniranih dobrin s trga izriva lokalne proizvajalce v gospodarsko neprivilegiranih državah, vendar je izvoz teh dobrin zakonit in se uradno ne šteje kot damping. Oligopol – Od monopola se razlikuje po tem, da je na trgu več velikih ponudnikov dobrin in storitev, vendar ne dovolj, da bi se razvila prava konkurenca. Tako monopol kot oligopol omogočata podjetjem zaračunavanje pretiranih cen za svoje izdelke in storitve, ker je na trgih, na katerih so prisotni, konkurenca premajhna. Včasih se zgodi, da podjetja ali države, ki proizvajajo določeno dobrino, oblikujejo kartele, ki so posebna vrsta dogovora med velikimi akterji, ki jim zagotavlja prevlado nad manjšimi. OPEC in trg surove nafte sta verjetno najbolj znana tovrstna primera. Oligopsonija – Oligopsonija je nasprotje oligopola. Izraz označuje situacijo, v kateri nizko število kupcev obvladuje povpraševanje na določenem trgu. Mnogi mednarodni trgi hrane delujejo tako (kava, tropsko sadje, kakav itd.). Na svetu živi na milijone majhnih kmetov, ki svoje proizvode lahko prodajajo le peščici podjetij, ta pa narekujejo cene.


318 Potrošniška družba – Je posebna oblika delovanja (zahodnih) družb, ki se je pričela oblikovati v drugi polovici 20. stol. Značilno zanjo je, da se družbeni odnosi, identiteta in obnašanje organizirajo okoli potrošnje materialnih dobrin namesto njihove proizvodnje. Ta vrsta družbe spodbuja prekomerno ali nepotrebno potrošnjo zaradi znatno povečanih proizvodnih zmogljivosti. Pospeševanje proizvodnje podpirajo tudi podjetja: proizvedene dobrine imajo vedno krajši rok trajanja (posebno oblačila in visokotehnološke dobrine), saj niso načrtovane za trajno uporabo, temveč za hitro menjavo z novejšimi, modnimi modeli. Identiteta v potrošniški družbi se gradi na podlagi posedovanja in potrošnje dobrin. Motto potrošniške družbe bi lahko povzeli v stavku: Trošim, torej sem. PPP (Purchasing Power Parity) – Pariteta kupne moči je ekonomski izračun, ki ugotavlja, kolikšna mera korekcije je potrebna med menjalnimi razmerji dveh držav, da bi bila menjava ekvivalentna kupni moči posamezne valute. Relativna različica paritetne kupne moči se izračuna na naslednji način: S predstavlja menjalno razmerje med valuto 1 in valuto 2 P1 predstavlja ceno dobrine x v prvi valuti P2 predstavlja ceno dobrino x v drugi valuti Pravična trgovina – je oblika trgovanja, katere namen je zagotoviti proizvajalcem iz gospodarsko neprivilegiranih držav dostojno plačilo za njihovo delo, čim bolj skrajšati verigo preprodajalcev od proizvajalca do potrošnika ter omogočati proizvodnjo v varnih in zdravih delovnih razmerah. Pravična trgovina vzpostavlja partnerstva s kooperativami in posameznimi proizvajalci, ki sicer ne bi imeli možnosti neposrednega dostopa do (evropskih) trgov. Vzpostavlja dolgoročna partnerstva ter s pravičnimi cenami in odkupnimi pogoji preprečuje zadolževanje in si prizadeva odpravljati dohodkovno revščino. Prehranska suverenost – "Prehranska suverenost je pravica ljudstev do zdrave in kulturno primerne hrane, proizvedene z okolju prijaznimi in trajnostnemu razvoju prilagojenimi metodami, kakor tudi njihova pravica do avtonomne opredelitve lastnih prehranskih in kmetijskih sistemov." To je definicija prehranske suverenosti iz Deklaracije Nyéléni, s Foruma o prehranski suverenosti 2007. Cilj deklaracije je doseganje prehranske varnosti, kar po definiciji OZN pomeni, da imajo ljudje zanesljiv in gospodarsko dostopen vir hrane. Koncept prehranske suverenosti, ki je nastal iz civilne iniciative, poudarja pravico narodov in ljudstev, da se opredelijo za lastne sisteme za proizvodnjo hrane (proizvodnja, distribucija in uporaba), ne da bi bili odvisni od nihanj na mednarodnih trgih. Zaradi tega ni mogoče uresničiti prehranske suverenosti brez možnosti za nadziranje glavnih dejavnikov sedanjih kmetijskih politik, npr. predpisov glede carin in prednosti za domače proizvajalce, ki se določajo v sklopu gospodarske politike, posebno prek Svetovne trgovinske organizacije. Prehranska varnost – Svetovni vrh o hrani leta 1996 je opredelil prehransko varnost kot stanje, ko "imajo vsi ljudje vedno dostop do dovoljšnje količine varne, kakovostne hrane, ki jim omogoča zdravo in aktivno življenje". Običajno se koncept prehranske varnosti opredeljuje tako, da vključuje tako fizično kot gospodarsko dostopnost hrane, ki zadovoljuje tako prehranske potrebe kot želje. Prehranska varnost temelji na treh stebrih: • razpoložljivost hrane: dovoljšnja količina zanesljivo razpoložljive hrane • dostop do hrane: dovoljšnja sredstva za nakup hrane za kakovostno prehrano • uporaba hrane: primerna poraba hrane, ki temelji na osnovnem znanju o negi in prehrani, pa tudi primerna vodna in sanitarna oskrba Privatizacija vode je besedna zveza, ki opozarja na nevarno spremembo v razumevanju vode kot javne dobrine k vodi kot zasebni lastnini in tržni dobrini. Slednje vodi v neenakomerno dostopnost vode. Zasebna podjetja, ki si lastijo vodne vire, se delijo v dve glavni skupini – najprej so tu tista, ki se ukvarjajo z oskrbo s pitno vodo in predelavo odpadnih voda, potem pa je tu še prodaja vode same, pogosto v ustekleničeni obliki. Takšen razvoj dogodkov je spodbudil tudi Splošni sporazum o trgovini s storitvami (GATS – 1994), ki je omogočil lažjo liberalizacijo trgovanja, se pravi tudi trgovanja z vodo. Borba za vodo in dostop do nje v mnogih delih sveta sta privedla do razvoja ideje o vodi in dostopu do nje kot človekovi pravici. 28. julija 2012 je 122 držav priznalo "pravico do vode" v resoluciji generalne skupščine OZN. Septembra 2012 je Svet za človekove pravice OZN sprejel podobno resolucijo.


319

as

n taja

Surovine

, ka ov

en

ke Ci

t. 2

:Z ma

n jš

stni izdelki kovo

Proizvodnja uporaba čistih tehnologij Uporaba vzdržljivi, popravljivi in Minimalni, potrebam ustrezni izdelki netoksični odpadki

Cikel št. 1: Prepre čeva nj

Obnovljivi zmanjšani viri

ja odpad k

Proizvodnja v zaprti zanki (Closed Loop Production) je posebna vrsta proizvodnega sistema, kjer odpadki ne nastajajo (ali pa so minimalni in netoksični), saj se materiali, uporabljeni v proizvodnji reciklirajo in ponovno uporabljajo. Ta vrsta proizvodnje ne ustvarja onesnaženja in uporablja obnovljive vire energije.

i arn eva nev e n nje k nje oličin e odpadkov, reciklira

k ad dp ho

ov

V sistemu proizvodnje v zaprti zanki so proizvajalci odgovorni za celotni življenjski cikel izdelka – tudi po preteku njegove življenjske dobe. To pomeni, da tudi ko izdelek odsluži svoje, proizvajalec uporablja odslužen izdelek kot surovino za proizvodni cikel. Znana različica takega modela se imenuje Od zibelke do zibelke (Cradle to Cradle). To je registriran lastniški termin s postopkom pridobivanja certifikata, ki sta ga razvila Michael Braungart in William McDonough. Ta pristop oblikuje proizvodne cikle po vzorcih regenerativnih procesov v naravi. Revščina – Absolutna revščina je stanje, v katerem si posameznik ne more privoščiti osnovnih življenjskih potrebščin, ker za to nima dovolj denarja ali materialnih dobrin. Včasih govorimo o t. i. skrajni revščini – stanju, ko je oseba trajno in neposredno ogrožena. Ocenjuje se, da danes 1,2 milijarde ljudi živi v absolutni revščini (podatek iz leta 2008). V ekonomskem smislu je to situacija, v kateri oseba na dolgi rok ne more porabiti več kot dolar na dan. Nasprotno pa je relativna revščina opredeljena v primerjavi z družbenimi standardi dane države. Gre za situacijo, v kateri se posameznik ne more v popolnosti udeleževati družabnih dogodkov in nima običajnega življenjskega standarda v primerjavi s sodržavljani. Relativno revščino je težko opredeliti s številkami, govorimo bolj o meri neenakosti v dohodkih v določeni družbi (npr. državi). (Panožni) sindikati so organizacije, v katere se delavci združujejo, da bi zaščitili svoje pravice in dosegli skupne delovne, gospodarske, politične, družbene in druge cilje. Dejavnost sindikatov je zasnovana na človekovih pravicah – pravici do zbiranja in združevanja in do kolektivnega pogajanja. Neodvisni sindikati naj bi se pogajali z delodajalcem ali državo v imenu članstva. Predmet pogajanj so lahko plače ali delovni pogoji. V nekaterih državah imajo sindikati z zakonom zagotovljeno svobodno delovanje in precejšnjo moč, npr. delodajalec ima obveznost, da se s sindikati pogaja o gospodarskem stanju v družbi, plačah, delovnih pogojih, količini dela, ureditvi delovnega mesta, usposabljanju o varnosti pri delu itd. V drugih državah pa delovanje sindikatov režim zatira ali pa dovoljuje zasebnim podjetjem, da ga zatirajo, tudi če v ta namen uporabljajo silo. Številne korporacije, med njimi Coca-Cola, Nestlé, Chiquita in Nike, so že bile obtožene, da kršijo pravice delavcev do zbiranja in združevanja ter kolektivnega pogajanja v mnogih državah. SKP (Skupna kmetijska politika) je program kmetijskih subvencij EU. Skoraj 50 % (okoli 50 milijard evrov) skupnega proračuna EU se vsako leto nameni kmetijskim subvencijam za evropske kmete. To ohranja nizke stroške in zagotavlja množično proizvodnjo hrane v državah EU. Čeprav je bil cilj SKP zagotavljanje dostojnega plačila proizvajalcem in cenovno dostopne hrane za potrošnike, kritiki zadnjih nekaj desetletij opozarjajo na umetno vzdrževane visoke cene, nepravično podporo velikim proizvajalcem, negativne učinke na lokalno proizvodnjo hrane v drugih delih sveta in veliko škodo za okolje zaradi intenzivnega industrializiranega kmetijstva. Potrebno je razumeti, da se je evropska politika oblikovala v kontekstu zagotavljanja samozadostne oskrbe s hrano v času po drugi svetovni vojni. Stranski proizvodi so sekundarni rezultati proizvodnih procesov. Lahko so uporabni – v tem primeru jim rečemo stranski proizvodi – ali pa neuporabni/toksični, torej odpadki. Na primer: ob žetvi na žitnem polju je osrednji proizvod žito, stranski proizvod pa slama. Slama je primer zelo uporabnega stranskega izdelka, saj se lahko uporabi za krmo, izolacijski material, strešni material, steljo in še vrsto drugih reči.


320 Obratni primer so izrabljene uranove palice iz jedrskih elektrarn. Osrednji proizvod (v ekonomskem smislu) jedrske reakcije je energija/elektrika, izrabljene (in močno radioaktivne) palice pa so nezaželen stranski proizvod – odpadek. Z ekonomskega gledišča so povsem neuporabne (oz. natančneje imajo negativno ekonomsko vrednost, saj je njihova odstranitev zelo draga) in so tudi zelo nevarne za zdravje in okolje. Subvencije – Določene oblike finančne pomoči proizvajalcem imenujemo subvencije. Najpogosteje se uporabljajo v kmetijstvu ali v tistih panogah, ki so "posebnega pomena" za državo. Čeprav imajo lahko subvencije pozitivne učinke za proizvajalce v določeni državi, imajo lahko tudi negativne učinke na proizvajalce v drugih državah, ker jim onemogočajo, da bi pod pravičnimi pogoji tekmovali s subvencioniranimi izdelki, kar lahko ogrozi njihov obstoj. Svetovna banka – Svetovna banka je mednarodna finančna organizacija, ki državam nudi posojila. Sestoji iz dveh ustanov: Mednarodne banke za obnovo in razvoj (IBRD) in Mednarodnega združenja za razvoj (IDA). Mnogi kritiki ocenjujejo pogoje, pod katerimi se ta posojila dajejo, kot škodljive za razvoj držav prejemnic, ker so pogosto vezana na drastično rezanje socialnih programov in javne porabe. Svetovna banka skupaj z Mednarodnim denarnim skladom tvori jedro finančnega sistema, zasnovanega v Bretton Woodsu. Svetovna trgovinska organizacija (STO) je edina mednarodna organizacija, ki odloča o pravilih trgovanja na globalni ravni. Njen namen je odstranjevanje ovir za svobodno trgovino, kot so tarife in kvote. Maratonska pogajanja o pravilih trgovanja se lahko vlečejo v desetletje dolgih razpravah, ki so znane kot "krogi". Trenutni je znan kot krog pogajanj v Dohi. Uradno deklarirani namen teh pogajanj je spodbujanje razvoja neprivilegiranih ekonomskih sistemov in drugih vrst razvoja z liberalizacijo trgovine. Kljub temu mnogi strokovnjaki in vlade gospodarsko deprivilegiranih držav nasprotujejo nadaljnji liberalizaciji, ker so dosedanje izkušnje pokazale, da je liberalizacija trgovanja le povečala razlike med bogatimi in revnimi ter imela kontraproduktivne rezultate. Tobinov davek – Ta vrsta davka je poimenovana po Nobelovem nagrajencu Jamesu Tobinu in se pogosto uporablja kot krovni izraz za davek na promptno (spot) valutno trgovanje in na finančne transakcije na splošno. Osnovna premisa tega davka je, da je možno finančne špekulacije velikih razsežnosti in triangulacija valutne menjave preprečiti z uvedbo nizkega davka (0,1–0,25 %) na vse mednarodne finančne transakcije. S takšnim davkom bi bilo ustvarjanje špekulativnega dobička predrago, služil pa bil lahko tudi za zbiranje sredstev za spopadanje z najbolj perečimi globalnimi vprašanji, kot so revščina in podnebne spremembe. Tragedija skupne dobrine je problem, ki nastane v situaciji, ko več posameznikov, ki delujejo neodvisno in v skladu z racionalnim osebnim interesom, na koncu porabijo oz. uničijo skupno omejeno dobrino, čeprav je jasno, da ni v nikogaršnjem interesu, da se to zgodi. Problem je prvi opisal Garrett Hardin v članku z naslovom "The Tragedy of the Commons", objavljenem v reviji Science leta 1968. Hardin je opisal primer rejcev, ki pasejo krave na skupnem pašniku. Vsakič ko določen rejec pelje krave na pašnik, ima vse koristi (krave rastejo in pridelujejo mleko), medtem ko se pašnik izrablja na škodo vseh. Če se vsi rejci tako vedejo – gledajo na lasten interes – se skupna dobrina uniči zaradi prekomerne paše. Ta primer se pogosto povezuje s problemom izrabljanja naravnih virov (kot so gozdovi ali voda) za korist peščice in na škodo vseh. Problem dobro povzema tudi Keynesov ironični citat o kapitalizmu: "Kapitalizem je osnovan na neverjetni predpostavki, da bodo najbolj pokvarjeni ljudje delali najbolj pokvarjene stvari v dobro vseh." Transnacionalne korporacije – Pravimo jim tudi mednarodne korporacije ali transnacionalke, in sicer imajo sedež v določeni državi, vendar upravljajo hčerinske družbe v svoji delni ali popolni lasti v eni ali več drugih državah. Hčerinske družbe poročajo sedežu korporacije. Rast števila in velikosti transnacionalk od petdesetih let naprej je povzročila veliko polemike zaradi njihove politične in gospodarske moči in mobilnosti ter kompleksnosti njihovih dejavnosti, ki lahko tudi presegajo moč držav, v katerih delujejo. Virtualna voda – Vodo, ki je implicitno prisotna oz. vsebovana v izdelkih, v proizvodnji katerih je bila uporabljena, imenujemo "virtualna" voda. Virtualna voda je količina vode, ki je porabljena za proizvodnjo ene enote (npr. 1000 litrov za en primerek izdelka ali 1 kg izdelka). Z drugimi besedami je količina virtualne vode v izdelku dejanska količina vode, ki je bila porabljena za njegovo proizvodnjo v kraju, kjer je bil dejansko izdelan. Zunanji učinki – Zunanji učinki ali eksternalije so posledica gospodarske dejavnosti ali odločitve, ki se nanašajo na tretje stranke, ki z vzroki nimajo zveze (niso udeleženi v gospodarski dejavnosti). Zunanji učinek je ime za situacijo, v kateri nekdo krije del stroškov ali prispeva k prihodku tuje gospodarske dejavnosti. Onesnaževanje ali raba brezplačnih naravnih dobrin (kot je voda) so primeri negativnih zunanjih učinkov – podjetja niso primorana plačevati polne cene za škodo, ki jo povzročajo v okolju (stroške delno "krijejo" lokalni prebivalci, ki ne morejo piti vodo iz onesnažene reke ali v njej loviti ribe). Zaradi tega so izdelki podjetja lahko cenejši.


321

O Projektu Svet v nakupovalnem vozičku The World in the Shopping Cart Priročnik Svet med vrsticami je plod dela avtorjev iz štirih držav (Češke republike, Grčije, Slovaške in Slovenije) v okviru projekta Svet v nakupovalnem vozičku. Cilj projekta je prispevati k razvoju globalnega učenja v državah partnericah z izvajanjem izobraževalnih dejavnosti (delavnic, seminarjev) ter razvojem pedagoških materialov, ki ustrezajo tako oblikam formalnega kot neformalnega izobraževanja. V projektu deluje pet partnerskih organizacij: Humanitas v Sloveniji, Živica na Slovaškem, Fair Trade Hellas in Ecological Initiative of Chania v Grčiji ter NaZemi v Češki republiki. Projekt finančno podpirata Evropska Unija in Urad za mladino MIZKS. Priročnik Svet med vrsticami Sodelovanje in izmenjava misli ter idej med avtorji iz štirih različnih držav in kontekstov sta pomembno prispevali k različnim pristopom in tematikam, ki so predstavljene v priročniku. Priročnik obstaja v štirih nacionalnih različicah, ki se med seboj razlikujejo ter v integralni elektronski verziji v angleškem jeziku. Interaktivna razstava Svet v nakupovalnem vozičku V sodelovanju s partnerskimi organizacijami je nastala tudi potujoča interaktivna razstava, ki gostuje na srednjih in osnovnih šolah po Sloveniji. Razstava ima več tematskih sklopov (bombaž in oblačila, elektronske naprave in energija, čokolada in pravična trgovina), ki naslavljajo različna vprašanja, povezana s proizvodnjo stvari za našo vsakdanjo uporabo. Z reševanjem ugank in preizkušanjem različnih mehanizmov lahko udeleženci izvedo, koliko vode se porabi za proizvodnjo naših oblačil, kaj se zgodi z našimi mobilnimi telefoni, potem ko jih odvržemo v smeti, kdo so ljudje, ki pridelujejo kakav za čokolado, s katero se tako radi sladkamo, v kakšnih razmerah delajo in kako so plačani ter še marsikaj drugega. Razstava je v celoti izdelana iz odpadnih materialov, kreativni duh in pridne roke pa je prispevalo kulturno ekološko društvo Smetumet. Za več informacij o razstavi kontaktirajte društvo Humanitas.

NaZemi – společnost pro fair trade je češka nevladna organizacija, ki si prizadeva ljudem iz gospodarsko neprivilegiranih držav omogočiti, da sami najdejo svojo smer razvoja in poti iz revščine. Osredotoča se na raziskovanje povezav med potrošniškim vedenjem ter težavami, ki pestijo omenjene države. Posameznike, podjetja in države poskuša motivirati k pozitivnim spremembam ustaljenih vzorcev. NaZemi to počne preko razvijanja globalnega učenja, družbene odgovornosti in pravične trgovine. Člani NaZemi so prepričani, da imajo vsi ljudje na Zemlji pravico do dostojnega življenja. Do aprila leta 2011 je organizacija obstajala pod imenom Společnost pro fair trade. www.nazemi.cz

Živica – Centrum environmentálnej a etickej výchovy je je slovaška nevladna organizacija, ki se ukvarja z izobraževanjem, usposabljanjem in okoljskim svetovanjem. Filozofijo organizacije uteleša načelo: Sprememba prihaja od znotraj preko transformiranja lastne biti, zavesti in duha. Tehnologija ter ekonomski in politični sistemu so zgolj odraz našega stanja duha - našega razumevanja sveta, narave in lastnega obstoja. Poznavanje samega sebe je temelj spremembe, ki vodi k radostnemu in smiselnemu življenju. Živica povezuje ekološko trgovino, katere prihodki so namenjeni izobražvenju in razvoju projektov (www.ekoobchod.sk); ekološko svetovalnico v Bratislavi (www.ekoporadna.sk); izobraževalni center Zaježová, katere cilj je ponuditi prostor za delovanje in razvoj holističnega okoljskega in etičnega izobraževanja, oddih in prostočasne aktivnosti (www.zivica.sk/zajezova) ter podružnično zasebno osnovno šolo v Zaježovej-Pliešovciach. www.zivica.sk


322

Humanitas – društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti se zavzema za manj privilegirane skupine prebivalstva v Sloveniji in drugod po svetu. S pomočjo globalnega učenja, medkulturnega dialoga in razvojnega sodelovanja širi zavedanje o soodvisnosti nas vseh in pomenu uveljavljanja človekovih pravic ter spodbuja spoštovanje raznolikosti. Naše poslanstvo je ozavestiti ljudi o globalnih problemih in izzivih (kot so npr. revščina, prekomerno potrošništvo, vedno večji razkorak med gospodarsko različno privilegiranimi deli sveta) ter z izobraževanjem in informiranjem spodbuditi ljudi k dejavnemu vključevanju v družbo in k skupnemu razreševanju družbenih izzivov. www.humanitas.si

Fair Trade Hellas je grška nevladna organizacija, katere cilj je promovirati pravično trgovino in etično potrošništvo v Grčiji preko kampanj in izobraževalnih aktivnosti. Organizacija je leta 2006 odprla prvo pravično trgovino v Atenah. Organizace otevřela v roce 2006 první fairtradový obchod v Athénách. Aktivna je na področju izobraževanja (Grundtvig & Europe and Hellenic Aid) in programov mobilnosti (EVS & Leonardo). www.fairtrade.gr

Ecological Initiative of Chania je grška okoljevarstvena nevladna organizacija, ki je nastala leta 1989. Glavno aktivnost organizacije predstavlja varovanje okolje na lokalnem in državnem nivoju. Iniciativa je del širših gibanj v državi (npr. proti genetsko spremenjenim organizmom), igrala pa je tudi kjučno vlogu pri nastanku GAIE – društva trgovcev in proizvajalcev ekoloških pridelkov leta 1996 (prvega tovrstnega društva v državi). Izdaja časopis Fourogatos. www.ecocrete.gr


Svet med vrsticami Priročnik za učitelje, ki jih zanima globalno učenje Izdalo društvo Humanitas, Resljeva 48, Ljubljana. v sodelovanju z organizacijami: Živica, Slovaška NaZemi, Češka republika Fair Trade Hellas, Grčija EIC, Grčija Urednik: Rene Suša Ljubljana, 2012 Avtorji: Jaroslav Biolek, Adam Čajka, Katarina Hipšová, Kristýna Hrubanová, Michala Chatrná, Eirini Kareta, Zuzana Kostřicová, Zuzana Labašová, Eva Malířová, Fay Orfanidou, Jitka Oláh, Martina Pavlíčková, Michaela Rychtecká, Rene Suša, Jakub Tesař Ilustracije: Dalibor (MAX) Krch Ilustrirane priloge k aktivnostim: Dalibor (MAX) Krch Lenka Andová (Igra spomina) Petra Ježková (Grenak priokus kave) Jan Plšek (Pozor! Razprodaja!) Viri fotografij so navedeni pri posamičnih fotografijah. Grafično oblikovanje: Jan Augusta Lektoriranje: Damjan Popič Tisk: NaZemi – společnost pro fair trade Kounicova 42, 602 00 Brno, Češka republika www.nazemi.cz Živica – Centrum environmentálnej a etickej výchovy Vysoká 18, 811 06 Bratislava, Slovaška www.zivica.sk Humanitas – Društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti Resljeva ulica 48, 1000 Ljubljana, Slovenija www.humanitas.si Fair Trade Hellas, Veikou 2, Akropoli, 11742 Athens, Grčija www.fairtrade.gr Ecological Initiative of Chania, Partheniou Kelaidi 70, 73100, Chania, Grčija www.ecocrete.gr

Publikacija je bila natisnjena na recikliranem papirju. Izdajo publikacije je omogočila finančna podpora Evropske Unije in Urada Republike Slovenije za mladino. Zahvala za ta prispevek gre vsem davkoplačevalcem. Za vsebino publikacije v celoti odgovarja društvo Humanitas. Vsebina ne odraža mnenja EU ali URSM.

Profile for Drustvo Humanitas

Svet med vrsticami  

Svet med vrsticami  

Advertisement

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded