__MAIN_TEXT__
feature-image

Page 1

UČNI OVOJ ZA IZOBRAŽEVALCE ODRASLIH


u 2


Boljšanje kompetenc v tujem jeziku in medkulturnih kompetenc ob pomoči e-učenja

u 3


1

METODE ZA PRIDOBIVANJE TEMELJNIH JEZIKOVNIH SPRETNOSTI IN SPOZNAVANJE KULTURNE DEDIŠČINE


“Povej mi in bom pozabil, pokaži mi in si bom zapomnil, dovoli mi, da naredim in bom razumel.” Konfucij s temi besedami opozori, da je poučevanje uspešno, če so učenci ustvarjalci svojega lastnega učnega procesa. To še posebej velja za učenje tujih jezikov, kjer je delež interakcije najbolj zaslužen za učinkovito sporazumevanje, to pa je najpomembnejši cilj, ki ga želimo v učenju tujih jezikov doseči. Da bi se lahko dobro sporazumevali v tujem jeziku, moramo obvladati slovnico in besedišče. Pridobivamo ga z učenjem štirih spretnosti: branje, pisanje, govor, poslušanje, pa tudi s spoznavanjem kulture v ozadju tujega jezika. Interakcija v tujem jeziku pomeni, da tvorimo stavke, ki so slovnično pravilni, pomeni pa tudi, da ponotranjimo kulturno kodo, vrednote in načine mišljenja ter delovanja. V tem poglavju bomo pokazali, kako pomembno je, da uporabljamo elemente kulturne dediščine in kako pomembno je, da odrasle učimo temeljnih spretnosti. Najprej se bomo naslonili na trdno zastavljene konceptualne okvire, didaktična načela in metode za učenje tujih jezikov. Nato bomo razčlenili teoretična načela na primeru uporabe legend pri poučevanju angleščine kot tuji jezik.


Uvod v najpomembnejša didaktična načela in metode v poučevanju tujega jezika

poučevanje. Griffith in Lim pravita, da se mora pri tem spremeniti tudi študentova vloga:

Skozi čas se je zgodil premik od učenja za pridobivanje znanja k izobraževanju za pridobivanje kompetenc. V svojem članku Uvod v poučevanje tujih jezikov za pridobivanje kompetenc, Griffith in Lim (2014) na kratko uvedeta izobraževanje za pridobivanje kompetenc na splošno in poučevanje jezika, utemeljenega na kompetencah. Izobraževanje, ki temelji na kompetencah, je izrazito usmerjeno v to, kaj študenti zmorejo narediti in manj v to, kaj študenti znajo in vedo. Zato mora biti učno gradivo avtentično in povezano z nalogami, ki naj jih študenti opravijo. Učitelji se tedaj odmaknejo od vloge nekoga, ki posreduje znanje in gredo v vlogo tistih, ki lajšajo in omogočajo učenje. Učitelji študentom priskrbijo gradivo, jim omogočijo dejavnosti in ponudijo priložnosti za uporabo pridobljenega znanja. Kakovost in avtentičnost gradiv sta bistveni za uspešno

Študenti se tako ne morejo več zanašati na učitelja in študijsko skupino, da jim bosta ponudila primarne vire znanja. Namesto tega se morajo študenti spremeniti v vajence. Njihova vloga je v tem, da integrirajo, proizvedejo, razširijo znanje. Študenti so pri svojem učenju dejavni in so na poti k avtonomnemu učenju. Poučevanje tujih jezikov na temelju kompetenc narekuje povezavo jezika s socialnim in kulturnim kontekstom in ni naklonjeno tradicionalnemu poučevanju. Študenti morajo dokazati, da so jezik zmožni uporabljati in se uspešno sporazumevati. Tako nastane premik od študentov, ki vedo o jeziku, k temu, kaj študenti lahko z jezikom naredijo. Tako je denimo učenje novega slovničnega časa zmeraj kontekstualizirano. Avtentične situacije, ki jih srečujemo zunaj predavalnice, so za študente nadvse spodbudne. Zato, da bi se dobro naučili tujega jezika, morajo biti študenti jeziku izpostavljeni, kolikor je le mogoče, tudi zunaj predavalnice. Študentom je treba dati orodje, da lahko jezik urijo tudi zunaj nalog, ki jih najdejo v učbeniku. Dati jim je treba na razpolago naloge, ki zahtevajo interakcijo z resničnimi ljudmi. Če denimo poučujete italijanski jezik, jih spodbudite, da obiščejo pravo italijansko restavracijo, pravo italijansko kavarno ali pridejo v stik s čimerkoli, kar je italijansko. Študente izpostavite učenju jezika v jezikovnih situacijah resničnega sveta, pri čemer jim velja ponuditi primere praktične rabe jezika.

u 6


Izobraževanje, ki temelji na kompetencah, je izrazito usmerjeno v to, kaj študenti zmorejo narediti in manj v to, kaj študenti znajo in vedo.

V svojem članku Cultural Heritage as a Resource for English as an Additional Language Learner: An Out-of Class Approach (2018), (slov. Kulturna dediščina - vir angleškega jezika kot dopolnilni učbenik), Marta García-Sampedro predstavi zanimivo metodo poučevanja angleškega jezika na neformalnih mestih kot so muzeji, umetnostne galerije, parki ali zgodovinske stavbe. Glavni namen tega projekta, ki so ga vodili na Oddelku za izobraževalne študije na Univerzi v Oviedu, je bil v tem, da študenti zvišajo stopnjo zahtevnosti svoje ustne komunikacije v angleškem jeziku, da spoznajo šolsko okolje in se učijo o kulturni dediščini v svojem okolišu, da razvijejo nagnjenje do kulturne dediščine in se naučijo ceniti umetnost, pri čemer se izboljša motiviranost za učenje tako pri študentih kot pri učiteljih. Rezultati govorijo o povišanju stopnje motiviranosti tako študentov kot učiteljev zaradi uporabe neformalnih učnih prostorov in elementov kulturne dediščine kot virov učenja. V zvezi s tem Garcia-Sampedro pravi:

pridobivajo z veliko branja, kar ima lahko dober vpliv na njihovo pridobivanje znanja in spretnosti tujega jezika. Legende in folklora so ena od zvrsti literarnega besedila. Legende je moč uporabljati kot učno gradivo v jezikovnih učnih skupinah. Uporaba tovrstne literature v poučevanju tujih jezikov ima lahko dvojno prednost. Gre za avtentično učno gradivo. Izvedenci pravijo, da ima takšno gradivo pozitiven vpliv na uspešnost učenja tujega jezika, saj študentom pokaže, kako na naraven način uporabljati jezik. Druga prednost pa je v tem, da legende lahko utrjujejo nekatere kulturne vrednote. V svojem članku Local legends: EFL materials development for Indonesian teenage learners, Jonner Simarmata omenja še eno prednost uporabe legend: “Literarna vrednost besedila pomaga, da pri poučevanju tujega jezika študentom razkrijemo ustvarjalne in izrazne potenciale jezika, hkrati pa jim približamo tudi socio-kulturne pomene izbranega besedila.” Literaturo lahko opredelimo kot jezikovno umetnost. V literaturo spadajo kratke zgodbe, pesmi, romani, basni, legende ali besedila pesmi. Collie in Slater navajata štiri razloge, zakaj bi učitelj tujega jezika uporabljal književna dela: književnost je avtentično gradivo, kajti književnih besedil ne pišemo za poučevanje tujega jezika; književnost nas kulturno bogati; književnost je vir bogatenja jezika, kajti dogaja se v določenih kontekstih; literarno delo nas posrka vase. Tako, na primer, pri pripovedovanju legend lahko doživimo vznemirljivo zgodbo.

Uporaba kulturne dediščine kot vir ali kontekst učenja prinaša pomembne izkušnje študentom. Umetnost in kulturna dediščina jih spodbujata k učenju jezika. Študenti spontano začutijo željo, da bi spregovorili. Z izvedeno študijo je bilo ugotovljeno tudi, da so bile dejavnosti “hands-on”, izvedene zunaj predavalnice, bolj motivirajoče za učenje. V nekaterih prejšnjih situacijah (Colegio San Fernando de Avilés), ki so jih uporabili v projektu kot vir učenja o kulturni dediščini, so dijaki prevzeli vlogo vodnikov v mestu Avilés v Asturiji. Glavni namen projekta je bilo urjenje komunikacijskih spretnosti v angleškem jeziku. Kot smo že omenili v povezavi s poučevanjem, ki temelji na kompetencah, je takšno poučevanje umeščeno v situacijsko učenje jezika. Situacijsko ali kontekstualizirano učenje jezika je pomembno, če želimo doseči avtentično sporazumevanje. V ta namen morajo učitelji poskrbeti za predhodno znanje študentov, kar omogoča razumevanje in budi zanimanje za kasnejše učne situacije. Znanje si študenti

1 • In Proceedings of the Fourth International Seminar on English Language and Teaching, 2016, p. 436. 2 • Collie, Joanne and Slater, Stephen (1987), Literature in Language Classroom: A Resource book of ideas and activities, Cambridge University Press, New York.

u 7


Legende kot medkulturna mesta Ljudske pripovedke vključujejo pravljice, basni in legende. Te so se zmeraj prenašale od ust do ust. Ljudske pripovedke na široko odpirajo okno v kulturo in vrednote pripovedovalcev. Basni so poučne zgodbe, katerih sporočilo bralec ponotranji. Pravljice in legende prinašajo subtilnejša sporočila o dobrem in zlu. Različne kulture po svetu imajo svoje različice posamezne skupne ljudske pripovedke.

v povezavi s štirimi univerzalnimi elementi: voda, ogenj, zemlja in zrak. Zdi se, da so številni junaki, živali, kraji in pojavi, ki so opisani v teh legendah, univerzalni in navzoči v vseh kulturah sveta, te pa si jih delijo med seboj. Legende so očarujoče zaradi skrivnostnih in pogosto neizrekljivih elementov. Vsi študenti poznajo podobe čarodeja Merlina ali Ikarjevih kril. Vse svetovne popotnike očara severna svetloba.

V projektu Štirje elementi smo se posvetili belgijskim, estonskim, francoskim, grškim, italijanskim, slovenskim in španskim legendam

In četudi se zdi, da so nekateri miti povsem lokalne narave, pa je zgodbe, podobne njihovim, pogosto mogoče najti v drugih deželah: tako,

u 8


Če se učimo novega jezika (nestrukturirani podatki), moramo opraviti sedem ponovitev.

na primer, ima belgijska zgodba o prižigalcih meseca korenine v dvajset let starejši londonski zgodbi. Zmajev ni moč najti samo v slovenskih mitih in vitez Sveti Jurij, ki zmaja premaga, nastopa tudi v španski ustni in pisni literaturi, pa tudi v kitajski kulturi ali v belgijskih stripih. Zmaje je moč najti vsepovsod po svetu. Legende in miti so idealni za poučevanje temeljnih spretnosti v tujem jeziku, kajti legende in miti ustvarjajo učno okolje, s katerim se učenci takoj povežejo. Le kdo si ne bi želel spoznati legende v ozadju slovitega francoskega Mistrala? Le kdo ne bi želel vedeti, zakaj veter s tem imenom obvladuje domišljijski svet južne Francije, kar lahko zve, če prebere avtentično besedilo ali ga posluša. Kdor se uči tujega jezika v kontekstualizirani situaciji, posrka vase besede in slovnične strukture. Znanje, ki ga učenec pridobi na ta način, se dolgo ohrani, dlje, kot se ohrani v spominu seznam besed brez konkretnega konteksta. Predstavljajte si študenta italijanskega jezika na začetni zahtevnostni stopnji, ki v učbeniku prebere, da beseda ‘fuori’ pomeni zunaj. Besedo v najboljšem primeru pomni do konca lekcije. Če študent želi to besedo uvrstiti v svoj besednjak, jo mora doma ponavljati in jo uporabiti vsaj sedemkrat v različnih kontekstih. Besedo si najbolje zapomnimo za dolgo časa, če smo jo uporabili v avtentični situaciji. Tako, na primer, si študent italijanskega jezika, ki je besedo ‘fuori’ slišal večkrat oz. vsakič, ko je žogica zletela ven z igrišča, to besedo zapomni za dolgo časa, tudi za čas po koncu počitnic.

potrebujemo manj ponavljanja. Če se učimo novega jezika (nestrukturirani podatki), moramo opraviti sedem ponovitev. Če se naslonimo na to teoretsko ozadje, lahko ugotovimo, zakaj nam legende in skupni medkulturni prostori tako zelo pomagajo pri poučevanju tujega jezika. Legende nam pri poučevanju temeljnih jezikovnih spretnosti ponujajo znane kontekste, takšne, ki jih je odrasel študent že spoznal, ko je bil še otrok in jih je spoznal v čustveno pozitivnem okolju, kar nemudoma spodbudi njegovo zanimanje. Legende zbudijo zanimanje tudi s privlačnimi podobami. Pri poučevanju tujega jezika so podobe dobra izbira za spoznavanje predmetov, za uvodno lomljenje ledu, za spontano iskanje besed, za spodbujanje ustvarjalnosti in za to, da študenti spregovorijo. Legende, ki jih ponudimo študentom tujega jezika, bodisi kot besedilo za branje ali kot besedilo za poslušanje, ustvarjajo avtentičen učni kontekst. Kasneje lahko zato, da bi izboljšali

Leta 1885 je nemški psiholog Hermann Ebbinghaus objavil svoje prelomno besedilo Über das Gedächtnis (kasneje prevedeno v angleščino kot Memory. A Contribution to Experimental Psychology). V tem delu opiše proces učenja in pozabljanja. Dva najpomembnejša koncepta njegovega dela sta krivulja pozabljanja in krivulja učenja. Obe krivulji sta eksponentni. Ebbinghaus je opozoril, da se naučimo preprostih dejstev na področju s katerim smo seznanjeni in nam pri tem ni treba občasno teh dejstev ponavljati. Če posamezna dejstva posredujemo po različnih kanalih (slušnem, vizualnem in združenih kanalih),

u 9


Tako legende lahko uporabite kot izhodišče za širjenje kulturnih in jezikovnih obzorij svojih študentov.

Legende in učne lekcije, ki smo jih pripravili, omogočajo izobraževanje, osredotočeno na študente. Študentom ponujajo dodatne vire učenja in dodatne povezave, če si ti želijo svoje znanje o različnih vidikih zgodbe poglobiti. Sleherna lekcija se konča z razmislekom. Študenti lahko povedo, če se jim zgodba zdi zanimiva, če so se česa naučili o kulturnem ozadju zgodbe, o zgodovini legende ipd. Radi bi še povedali, da smo slovnico in besedišče, ki ju ponujamo študentom, izbrali v povezavi s kontekstom legende. Tako se študenti lahko zavedo, zakaj potrebujejo posamezen slovničen čas ali strukturo.

njihove ustne spretnosti, svoje študente vključite v igranje vlog, ki povzemajo preučevano legendo. Če študente zaprosite, da zapišejo svoje lastne legende, to lahko okrepi njihove pisne spretnosti. Če zgodbe pišejo skupaj, pa lahko okrepite tudi družbeni aspekt učenja jezika za odrasle. Študenti se bolje učijo, če je njihovo učno okolje navdušujoče. Tako lahko pri izvedbi učne ure postavite naslednje vprašanje: “Ali lahko narišete zmaja in zaprosite svojega soseda, da opiše njegove fizične in psihološke lastnosti?” Takšna dejavnost študentov ustvari jezikovno in družbeno interakcijo. Pri tem morajo učitelji biti navdušujoči, pomirjujoči in morajo dajati podporo svojim študentom. Dopustiti morajo, da imajo študenti različne predloge in da se lotijo najrazličnejših vidikov pri opisu zmaja. Četudi se legende umeščajo v oddaljene prostore in daljno preteklost, pa vendarle pogosto prinašajo sporočila, ki so primerna tudi za današnji čas, študentom pa razložijo izvor sveta, ki jih obkroža. Če, na primer, prebirajo belgijsko zgodbo o loncu Karla V. iz Olena, se študenti zavedo, zakaj so Belgijci tako navdušeni nad pivom in zakaj nekatera belgijska piva nosijo ime Karla V. – v mislih imamo, na primer, pivo Carolus. Pivovarna v Mechelenu je enega od svojih piv poimenovala po Maneblussersu, ki je prav tako belgijska legenda. Medtem, ko se študenti ukvarjajo s temi sodobnimi vidiki legend, se veča njihovo zanimanje za jezik in kulturo. Odprejo se številne možnosti za govorne vaje. Te je mogoče začeti z vprašanjem, kot npr.: “Ali je v vaši regiji kakšna posebna jed ali pijača? Ali obstojajo kakšne posebne zgodbe o teh jedeh ali pijačah?” Tako legende lahko uporabite kot izhodišče za širjenje kulturnih in jezikovnih obzorij svojih študentov.

u 10


Povezanost s Skupnim evropskim jezikovnim okvirom (SEJO) v jezikih projektnih partnerjev katere se zanima. Študent lahko opiše izkušnje in dogodke, sanje, upanja in stremljenja. Lahko kratko poda razloge in razlago za mnenja in načrte. Raven B1 se zdi primerna za uvajanje avtentičnega gradiva kot so zgodbe, pravljice in legende, kajti študent na tej ravni obvladovanja jezikovnih spretnosti že ima trdno jezikovno osnovo za branje, poslušanje in razpravljanje. Legende, ki smo jih izbrali, omogočajo standardni “input” o rečeh, ki jih študent sreča v prostem času (npr. francoska legenda o vetru Mistral). Študentom omogočajo, da razložijo svet okoli sebe v skladu s SEJO.

Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO) je mednarodni standard, s katerim opišemo jezikovne spretnosti. Raven B1 se nanaša na srednjo zahtevnostno stopnjo. Uporabnik jezika na tej stopnji razume glavne točke jasnega standardnega “inputa”. Ta je v povezavi z rečmi, ki so uporabniku znane, saj jih srečuje na delovnem mestu, v šoli, v prostem času itd. Na tej stopnji se uporabnik jezika lahko spoprime z večino situacij, ki se lahko pojavijo, če potuje po posameznem območju, kjer tuji jezik govorijo. Študent na tej stopnji lahko proizvede preprosto vezno besedilo o zadevah, ki so mu znane in za

ZAKLJUČEK Zdi se, da so legende pomembno izobraževalno orodje za učenje tujih jezikov na ravni B1, kajti legende omogočajo kontekstualiziranje jezika. Še več, legende so avtentične, navdušujoče in univerzalne, zato so dobro izhodišče za boljšanje ustnih in pisnih zmožnosti v družbenem in kulturnem kontekstu. Nazadnje, legende tudi spodbujajo študente, da so dejavni v svojem lastnem učnem procesu. Einstein je imel nedvomno prav, ko je dejal: “Edini vir znanja je izkušnja.”

u 11


2

KAKO DELATI S ŠTUDENTI, KI IMAJO POSEBNE POTREBE PRIPOROČILA ZA IZOBRAŽEVALCE ODRASLIH


Študenti, ki se učijo počasi u Uvod in opredelitev študentov, ki se učijo počasi Nekega dne je zajec bril norce iz želve, češ, da je počasna in se počasi premika. “Hopla”, ga je zaustavila želva. “Greva tekmovat in bodi prepričan, da bom zmagala.” “No, ja,” je odvrnil zajec, ki ga je misel na tekmovanje močno zabavala. “No, dajva, pa bova videla.” Tako sta se dogovorila, da bo lisica določila pravila in da bo lisica sodnica. Ko je napočil čas za tekmo, sta oba pričela teči skupaj. Zajec je bil že kmalu daleč pred želvo, zato si je mislil, da si lahko malo odpočije. Tako je legel in trdno zaspal. Medtem je želva počasi capljala proti cilju, ki ga je pravočasno dosegla. Nazadnje se je zajec prebudil, skočil hitro na noge, kolikor so mu te dale in ugotovil, da je želva že zmagala. Tisti, ki so počasni in vztrajni, zmagajo. (Zajec in želva, Ezop)

učni skupini študenta, ki se učita počasi. Tako je pomembno, da imajo študenti, ki se učijo počasi, učitelja, ki je zelo talentiran za prepoznavanje takšnih študentov in je sposoben posvetiti jim posebno pozornost. V svojem delu Role performance of adult education teachers, problems and prospects, G.L Reddy poudari, da moramo takšnim študentom zagotoviti študijsko gradivo, ki je v tesni povezavi z njihovim osebnim svetom in vzdrževati njihovo motiviranost:

Ta Ezopova basen lepo opiše, zakaj tisti, ki so počasni, lahko dosežejo cilje kljub svoji počasnosti. Želva je zmagala zato, ker je bila vztrajna in zavzeta. Če smo izbrali metaforo želve za odrasle učence, ki se učijo počasi, se lahko vprašamo, kako lahko učitelj v svoji vlogi motivira želvo, da doseže cilj in pridobi znanje nekoliko hitreje. Študenti, ki se učijo počasi, so tisti, ki stežka napredujejo vzporedno z drugimi študenti. Sleherni učitelj tujih jezikov se kdaj sreča s takšnimi študenti. Statistični podatki kažejo, da sta dva študenta od desetih v posamezni

Na primer, če je odrasel študent kmetovalec, ga bo verjetno zanimala strokovna literatura, povezana s kmetovanjem. Če je študent industrijski delavec, ga bo morda zanimala literatura o pravicah in dolžnostih industrijskega delavca. (str. 75) V vseh razpravah o didaktičnih načelih poučevanja na splošno se zdi motivacija ključna beseda. V tem poglavju želimo pokazati, kako motivacija in drugi elementi igrajo odločilno vlogo na področju učenja tujega jezika, tudi v primeru študentov, ki se učijo počasi.

u 13


POVZETEK NEKATERIH OPOZORIL, KI NAJ OMOGOČIJO DELO S ŠTUDENTI, KI SE UČIJO POČASI GAYANE SHMAVONYAN IN LILI KARAPETYAN V SVOJEM ČLANKU DEALING WITH SLOW LEARNERS IN THE LANGUAGE CLASS (2017) PREDSTAVITA NEKATERE TEMELJNE STRATEGIJE, KI JIH UČITELJI LAHKO UPORABIJO PRI POUČEVANJU TUJEGA JEZIKA S POSEBNIM OZIROM NA ŠTUDENTE, KI SE UČIJO POČASI: 1

Uporabljajte preprost jezik, poskušajte govoriti počasneje.

6

Če študijsko skupino delite na podskupine ali pare, povežite boljše študente s počasnejšimi.

2

Ne dajajte nejasnih navodil, kajti študenti, ki se učijo počasi, niso zmožni razumeti, kar ni jasno izraženo.

7

Ključne točke lekcije na koncu povzemite.

3

Ne postavljajte odprtih vprašanj. Postavljajte vprašanja, ki zahtevajo določne odgovore.

4

Uporabljajte nazorno in preprosto učno gradivo.

TA SEZNAM LAHKO, PO NAŠEM MNENJU, DOPOLNITE TUDI Z NASLEDNJIM:

8

5

Tabele, preglednice, grafikoni in slikovne podobe pomagajo pri predstavitvi novega gradiva. Študenti, ki se učijo počasi, tako pridobijo jezikovno znanje predvsem z vizualnim dojemanjem in ponavljanjem.

Ponovite navodila študentom, ki se učijo počasi. Lahko tudi večkrat. Ubesedite jih vsakič drugače, tako, da postane sporočilo jasno.


13 9

Razvijte lastne delovne liste in vaje. Učbeniki, ki so pisani za povprečne študente, so za študente, ki se učijo počasi, pogosto prezahtevni. Včasih je dovolj, da naredite le nekaj sprememb, da prilagodite besedišče ali zahtevnostno stopnjo zmožnostim študentov, ki se učijo počasi.

Študente obravnavajte različno in upoštevajte sugestije Johna Deweya, ki pravi, da morate pričeti tam, kjer vaši študenti so in ne tam, kot bi si vi želeli.

10

Vodene naloge dajejo študentom, ki se učijo počasi, občutek večje varnosti kot ga imajo pri prostih nalogah.

14

Osvežite učne spretnosti svojih študentov. Prosite študente, ki se učijo počasi, da naredijo svoje sezname besedišča in pregled slovnice, sezname in preglede, ki jih lahko prilepijo na različna mesta, denimo na vrata hladilnika.

11

Študentom, ki se učijo počasi, čestitajte, četudi dejanski napredek ni velik, kajti ti študenti se zmeraj nadvse potrudijo. Spodbujanje pripomore k temu, da se tem študentom poveča samospoštovanje, ki jim navadno niha in ga ni dovolj.

12

Poudarek dajte talentom, ki jih, poleg jezikovnih talentov, študenti, ki se učijo počasi, imajo. Naredite vse, da se vašim študentom izboljša samozavest.

15

Četudi je dobro, da spodbujate uporabo tujega jezika, kolikor je to le mogoče, pa vseeno uporabite materni jezik svojih študentov, če mislite, da je to potrebno. To velja predvsem za razlago slovničnih pravil.

ČE RAZUMEMO TALENTE IN POMANJKLJIVOSTI SVOJIH ŠTUDENTOV, ČE UPORABIMO RAZLIČNE UČNE SLOGE, ČE MOTIVIRAMO SVOJE ŠTUDENTE ZA UČENJE, JIM TAKO NAJBOLJE POMAGAMO, DA DOSEŽEJO SVOJE CILJE IN POSTANEJO KOMPETENTNI IN UČINKOVITI V SPORAZUMEVANJU V TUJEM JEZIKU.


u Ali legende lahko pomagajo študentom, ki se učijo počasi, da se naučijo tujega jezika?

“Študenti, ki se učijo počasi, v resnici niso počasni, marveč se zdi, da so takšni, ker se poglabljajo v reči na nekonvencionalen način.”

Ko smo bili majhni, so nam učitelji, starši, stari starši ali prijatelji pripovedovali zgodbe o legendah. Legende so nam razložile nekatere stvari. Zaradi legend je bil svet čaroben. Ko odrastemo, so nam legende še vedno privlačne, kajti pripovedujejo o svetu, ki ne obstaja in povezujejo ljudi, pa tudi zato, ker so kulturna dediščina, ki ji pripisujemo vrednost. Učitelji,

učijo tujega jezika, osredotočijo na tuj jezik in

ki v svoje poučevanje vnašajo legende, lahko

manj na vsebino, ki jo že poznajo od malih nog.

bolje pritegnejo pozornost svojih študentov. Ti

Naj na tem mestu opozorimo na Stevena

so vsebino legend, pravljic in basni že spoznali

Chopada, ki pravi: “Študenti, ki se učijo počasi, v

v maternem jeziku. Ko jih vključijo v poučevanje

resnici niso počasni, marveč se zdi, da so takšni,

tujega jezika, ustvarijo znano prizorišče z

ker se poglabljajo v reči na nekonvencionalen

znanimi kraji in junaki. Tako se študenti, ki se

način.”

Gluhi študenti Najprej se vprašajmo, kdo sploh so gluhi

hodijo na terapijo govora, sprejmejo slušne

študenti? Kadar govorimo o gluhih osebah,

vsadke. Seveda pa ta dva načina nista edina

imamo v mislih osebe, ki ne slišijo in se

možna načina spoprijemanja z gluhoto.

sporazumevajo na številne različne načine, odvisno od stopnje gluhosti, stopnje izobrazbe,

Ne glede na odnos do gluhote (družbeni in

družinskega zaledja, časa, ko so oglušeli. Mnogi

medicinski odnos), pa imajo gluhe osebe

so prepričani, da gluhe osebe tudi ne govorijo,

velike težave, ko morajo sprejeti informacije,

vendar to ne drži.

ki prihajajo iz okolja, bodisi v govorjenem ali v

Obstaja razlika med gluhimi osebami, ki so

pisnem jeziku. Temu je tako, ker imajo te osebe

gluhoto sprejele kot svojo kulturno identiteto –

zadržke. Zato moramo upoštevati nekatera

uporabljajo znakovni jezik - in tistimi osebami, ki

navodila, ki pomagajo izboljšati sporazumevanje

izgubo sluha obravnavajo kot hendikap, ki ga je

z gluhimi osebami:

treba zdraviti. Te uporabljajo slušne pripomočke,

u 16


POVZETEK NEKATERIH NAVODIL ZA DELO Z GLUHIMI ŠTUDENTI 5

1

Preden spregovorite z gluhim študentom, se prepričajte, da vas vidi: potrepljajte ga po po ramenu ali se dotaknite njegove nadlahti ali dvignite roko in pomahajte.

Če je le mogoče, zmanjšajte hrup iz okolja in pazite, da govori zgolj ena oseba in ne več oseb hkrati. 6

Ni potrebno, da gibe ustnic pretirate. Še več, če to počnete in pretiravate, ne pomagate gluhi osebi, saj ovirate sporazumevanje z njo! Če govorite preglasno, se spremenijo normali gibi ustnic in zato vas gluha oseba težko razume.

2

Postavite se pred gluho osebo medtem ko govorite. Pohištvo razporedite tako, da ne bo ovir za vzpostavljanje vizualnega stika z vsemi študenti. Pazite, da svetloba ne prihaja izza vašega hrbta, da za vašim hrbtom ni okna. Pazite tudi, da je prostor, kjer se zadržujete, dobro osvetljen. Bodite pozorni, da med pogovorom z gluho osebo med njo in vami ni predmetov, ki bi preprečevali vizualni stik med vama.

7

Uporaba obraznih in telesnih izrazov – gluhe in naglušne osebe so pozorne na vizualne znake kot so govorica telesa, kretnje in drugi načini izražanja.

3 8

Prepričajte se, da gluhi študent jasno vidi obraz in usta osebe, ki govori. Ne žvečite in rok ne držite pred obrazom.

Vse informacije naj bi bile na razpolago tudi v razumljivi pisni obliki. To ne pomeni, da morate vsebino besedila osiromašiti. Nasprotno, pomeni, da mora biti vsebina jasna in vsem takoj razumljiva. 4

Vsebina ostane nespremenjena, a podana v drugi obliki. Uporabljajte običajne vsakdanje besede. Za boljše razumevanje dodajte še nekaj podob, ki ilustrirajo besedilo. Ne uporabljajte podrednih stavkov ali trpne oblike, ognite se dolgih stavkov in vsega, kar je težko razumljivo.

Če študenta spremlja tolmač, vzdržujte stik z očmi z gluho osebo, ne s tolmačem.

u 17


NEKAJ PRIPOROČIL IN OPOZORIL:

u Kako pisna besedila prilagoditi in jih narediti razumljiva Skupine odraslih so po naravi heterogene. Heterogene učne skupine združujejo različne vrste študentov. Heterogenost gluhih študentov vpliva na njihovo spoznavanje obravnavane teme. Gluhi študenti iz prve skupine, ki ne nosijo slušnega aparata in uporabljajo znakovni jezik

u Gradivo naj bo vizualno privlačno

na pogled in preprosto uporabljivo (uporabljajte podobe, fotografije, simbole, kontrastne barve) u Bodite pozorni na barvni kontrast:

kot materni jezik, zahtevajo drugačne metode v primerjavi z osebami iz druge skupine, ki uporabljajo ustni jezik in še malo slišijo. Tudi potrebe teh dveh skupin so različne: osebam iz prve skupine moramo omogočiti, da se poglobijo v pisni jezik, da urijo razumevanje besedil; za osebe iz druge skupine je pomembno, da jasno izgovarjamo besede. Pri poučevanju teh učnih

u Kadarkoli je mogoče, uporabite podobe:

skupin nastajajo težave predvsem z gradivom, pa tudi z vzdrževanjem pozornosti gluhih študentov. Dolgočasne teme ne pritegnejo pozornosti študentov in niso motivirajoče. Pri tem ni pomembno, če temo predlagajo odrasli gluhi študenti ali učitelj. Oblikovanje in prilagajanje gradiva je lahko težavno. Učitelj mora razmišljati o zmožnostih slehernega študenta in o kompetencah, ki naj jih ta izboljša. Prilagajanje gradiva je dolgotrajno. Najbolje je že na samem začetku gradivo prilagoditi tistim

u Tekst naj bo strukturiran preprosto in

študentom, ki imajo največ težav, kajti tako prilagojeno gradivo bo dobro tudi za vse druge

razumljivo. Tekst naj bo v formatu, ki ga je moč dobro brati:

študente.

u Stavki naj bodo kratki in jasni, kot

smo že povedali, brez podrednih stavkov. Uporabljajte običajne besede iz vsakdanjega življenja. u Ko iz maternega jezika prevajate v

angleščino, imejte v mislih ciljno skupino, ki bo gradivo uporabljala (izberite preprostejše besede, stavki naj bodo manj zapleteni in vsem razumljivi). Uporabljajte “učenje z delovanjem”; najbolje se učimo, kadar lahko povežemo znanje in izkušnje. u

u Opravite začetno in končno evalvacijo.


ZAKLJUČEK Prilagajanje besedil ciljnim skupinam in njihova objava je družbeno in etično vprašanje, ki zadeva nas vse. Obstaja vrsta evropskih dokumentov na to temo: Marakeški sporazum za evropske države določa izjeme glede uporabe avtorskega prava. Izjeme so specializirane organizacije ali posamezni uporabniki z invalidnostjo. Ti lahko besedilo stiskajo in ga preoblikujejo v primerni format, pri čemer pa ni potrebno, da zaprosijo za dovoljenje lastnika intelektualne lastnine.

Evropska direktiva o dostopnosti izdelkov in storitev (European Accessibility Act (EAA)) se nanaša predvsem na osebne računalnike (strojna in programska oprema), e-trgovino, bančništvo, vse samopostrežne terminale (kot so bankomati ipd.), e-knjige in bralnike.

u 19


Študenti s posebnimi učnimi težavami u Ali razumete disleksijo in študente z disleksijo? Če ste učitelj/ica angleščine, so med vašimi študenti tudi takšni, ki imajo disleksijo in zato morate vedeti, kaj disleksija je in kako se kaže na najrazličnejše načine pri različnih študentih. Disleksija je lahko prirojena ali pridobljena, npr. kot posledica možganske operacije. Ko nekdo odraste, to še ne pomeni, da disleksija, ki jo v glavnem ugotavljamo pri otrocih, izgine. Razlog je preprost: disleksija ni bolezen! Lahko rečemo: enkrat dislektik, zmeraj dislektik. Študenti z disleksijo vas ne morejo pozorno poslušati, ker imajo težave s koncentracijo. Morda ne razumejo vaših navodil ali jih ne preberejo do konca in tako ne razumejo, kaj od njih pričakujete. Imajo slab delovni spomin, kar pomeni, da si lahko zapomnijo le dve navodili v zaporedju, tretjega pa ne pomnijo več. Zato bodite jasni, ko podajate navodila, uporabljajte primere in preverite, ali so vaši študenti navodila razumeli. Četudi se dogaja, da dislektike nekateri označijo za zmedene ali celo neumne, pa disleksija ni v

nikakršni korelaciji z inteligentnostjo. Disleksija je zgolj drugačen način dojemanja sveta, odnosov, procesov itd. Disleksija pomeni, da ima nekdo na razpolago dva jezika: naravni jezik in nevrološki jezik, kar naredi, da se študentje z disleksijo učijo na zelo različne načine. Študenti z disleksijo so najpogosteje inteligentnejši od povprečja študentov, vendar imajo nekatere težave, s katerimi se morajo spoprijeti in zato potrebujejo vašo pomoč. Dolgo so disleksijo pojmovali predvsem kot grozd posebnih učnih težav, ko študenti ne morejo brati in ne morejo pisati brez napak v črkovanju (disleksija in disgrafija). Lahko so neurejeni (dispraksija). Morda imajo težave z razumevanjem abstraktnih števil in razmerij (diskalkulija) itd. Morda se boste vprašali: “So se študenti z disleksijo sploh zmožni učiti?” Vsekakor! Toda ne način, ki ga vi pričakujete. “Če se študenti z disleksijo ne morejo učiti, potem je dobro, da vi spremenite svoj način poučevanja!” (Ana Krajnc, 2018)


Branje in pisanje sta razmeroma počasni in linearni dejavnosti. In vse šolanje temelji na linearnem poučevanju, razmišljanju in učenju. Od učiteljev in učencev se zahteva, da napredujejo korak za korakom, od tega, kar je znanega, k temu, kar je neznano, od tega, kar je lažje k bolj zapletenemu, od začetka besedila do njegovega konca. Upoštevati je treba zaporedje vsega, a kaj, ko se študenti z disleksijo učijo celostno. Tako hitro sklepajo, pridejo do rezultatov in rešitev, pri čemer bi težko povedali po kakšni poti so šli. Preprosto vedo, kaj narediti, pogosto tudi močno pred časom. Njihovo mišljenje je ustvarjalno. Nevrološki sistem študentov z disleksijo pa ni prilagojen linearnemu učenju! Mišljenje dislektikov je divergentno. Njim je težko, da bi ga spreminjali v linearno, kar večina razume in pričakuje. V času šolanja so jih morda karali in označili kot lene, četudi so noč za nočjo preživljali v učenju in se trudili, da bi nekaj razumeli kljub slabemu delovnemu spominu, kljub mislim, ki so jim bežale na vse strani. Vsi vemo, da morajo dobri učitelji odkrivati inovativne poti v podporo branju, pisanju, črkovanju, razumevanju, pomnjenju njihovih študentov. Inovativne poti morajo učitelji iskati tudi tako, da nekaterim študentom z disleksijo omogočijo premikanje med poukom, da jim omogočijo glasbo in šume, ki jih morda potrebujejo vsaj nekateri, da se lahko osredotočijo

na učenje. Zapomnite si, da vsak študent ima svoj grozd težav in svoj grozd vrednosti in prav je, da te posebnosti odkrijete in izboljšate svoje poučevanje. Disleksija pomeni, da fonološka predelava tega, kar vsak posamezen študent sliši, ni dovolj dobra, kar vodi v slabo razumevanje besed, slabo branje in težave s črkovanjem. Zaradi disleksije imajo študenti težave z razumevanjem pisnega ali ustnega besedila. Zaradi disleksije ne zaznajo ikon na zaslonu itd. S težavo berejo, se učijo, težave imajo s socialno izključenostjo, nizko samozavestjo. Niso dovolj pogumni, ker si ne zaupajo in imajo slabšo samopodobo. Učitelji morajo prepoznati spretnosti študentov z disleksijo in se osredotočiti nanje.


Študenti z disleksijo imajo lahko eno ali več naslednjih prednosti: u  Mislijo ustvarjalno. Razmišljajo o dejanskih

u  Študente naj učitelji spodbudijo, da

postavljajo vprašanja. u  Učitelji naj si vnaprej zagotovijo dovoljenje

u  So kritični misleci. Sprašujejo se: kaj,

študentov, ki omogoča, da študente povabijo h glasnemu branju ali pa naj vse študente zaprosijo, da berejo skupaj in naglas.

zakaj, kako...

u  Študenti z disleksijo potrebujejo za branje

u  Širijo in poglabljajo poglede na posamezno

vprašanje.

več časa. Učitelji naj opremijo besedilo s ključnimi besedami.

u  Dobro pomnijo zgodbe.

u  Učitelji naj študentom pomagajo

u  Hkrati lahko mislijo na različne načine.

strukturirati proste spise. Pomagajo naj jim določiti etapne cilje, ki jih je moč doseči v krajšem času in povedo naj jim, do kdaj morajo cilje doseči.

problemih in iščejo rešitve zanje.

u  So dobri poznavalci ljudi in njihovih

značilnosti, čustev. Lahko so izrazito empatični. u  Njihovo abstraktno mišljenje je dobro. u  Zlahka odkrijejo, kaj je v posameznem

besedilu najpomembnejše. Učitelji morajo svoje poučevanje prilagoditi študentom z disleksijo: u  Učitelji naj se prilagodijo učnemu slogu

u  Učitelji naj študentom pomagajo, da si

organizirajo čas. u  Učitelji naj študentom omogočijo, da pride

do pregleda njihovega dela občasno in preden ti delo oddajo. u  Učitelji naj študentom dajo priznanje za

trud, ki so ga študenti vložili v pripravo naloge.

(vizualni, slušni percepciji in kinestetičnemu učenju študentov).

u  Učitelji naj študente ne zasujejo s

u  Učitelji naj na začetku učne ure predstavijo

u  Učitelji naj študente zaprosijo, da jim ti

njeno strukturo in poglavitna vprašanja, s katerimi se bodo študenti ukvarjali. u  Na začetku učne ure naj študentom

razdelijo fotokopije s predstavitvijo strukture učne ure. u  Fotokopije naj vsebujejo najpomembnejše

podatke. Učitelji naj uporabljajo ustrezne pisave (denimo Arial 12) in velike črke. u  Število podatkov na strani naj bo omejeno,

številnimi popravki. predajo dva izvoda narejene naloge; učitelji popravijo prvi izvod z vidika vsebine in drugi izvod z vidika oblike. u  Študenti naj si zapišejo svoje

najpogostejše napake. Študentom velja omogočiti uporabo črkovalnika itd. u  Učitelji naj uporabljajo barvni papir

pastelnih tonov. Izogibajo naj se črnih črk na belem papirju.

potrebno je ohraniti prazen prostor, vrstice naj ne vsebujejo več kot 70 znakov. u  Daljše tematske sklope velja razdeliti na

krajše. u  Učitelji naj se občasno ustavijo in dajo čas

za razmislek. u  Učitelji naj ne uporabljajo, če ni treba,

strokovnih izrazov ali tujk. u  Študentom naj bo dovoljeno snemati učne

ure.

VAŠI ŠTUDENTI SO ODRASLI IN MORDA JE DO NJIHOVE ODRASLOSTI PRIŠLO DO KOMPENZACIJE NJIHOVIH TEŽAV, MORDA SO ODKRILI SVOJE UČINKOVITE UČNE STRATEGIJE. ZATO BO MORDA VAŠA NALOGA LAŽJA, KOT BI BILA PRI OTROCIH.


Študenti, ki se učijo počasi, gluhi študenti in študenti s posebnimi učnimi težavami so za vsakega učitelja poseben izziv.

Uspešnost učenja teh študentov je v precejšnji meri odvisna od profesionalnosti učiteljev, njihove prožnosti in prilagodljivosti. Upamo, da bodo ta priporočila, ki izhajajo iz projekta Štirje elementi, dobro sprejeta in bodo v oporo tudi študentom samim.


Podpora Evropske komisije za pripravo te publikacije ne pomeni potrditve vsebine, ki izraĹža le mnenja avtorjev, in Komisija ne more biti odgovorna za kakrĹĄno koli uporabo 24 informacij, ki jih vsebuje.

u

Profile for domspainreus

UČNI OVOJ ZA IZOBRAŽEVALCE ODRASLIH  

UČNI OVOJ ZA IZOBRAŽEVALCE ODRASLIH  

Advertisement