ZGODOVINSKI DAN ZA GLUHE

ZGODOVINSKI DAN ZA GLUHE OSEBE

V Ustavi Republike Slovenije je tudi uradno novi 62. a člen, ki opredeljuje pravico do svobodne uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika.

Člani zbrano spremljajo predstavitev

Veselje članov ob vpisu SZJ v Ustavo RS

Čestitke članov ob vpisu SZJ v Ustavo RS Priprave na razstavo

Druženje članov po ogledu razstave

Milan Kotnik sekretar Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor je ob dnevu odprtih vrat društva z veseljem in s ponosom predstavil in informiral člane društva o svečanosti, ki je potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani o vpisu slovenskega znakovnega jezika v Ustavo RS. Vpisu v Ustavo RS si bomo prizadevali za prilagoditve v zakonodaji; predvsem za zakone, ki se dotikajo izobraževanja, kulture (ter v tem okviru priznanje in financiranje razvoja znakovnega jezika) ter dostopnosti do informacij in komunikacij.

Gluha oseba ima znakovni jezik pravico uporabljati v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalcih javnih pooblastil oziroma izvajalci javnih služb.

Prav tako ga ima pravico uporabljati v vseh drugih življenjskih situacijah, v katerih ji gluhota pomeni oviro pri zadovoljevanju njenih potreb.

Pridružili so se nam tudi nekateri predsedniki invalidskih društev kin predstavniki javnih institucij ter nam izrekali iskrene čestitke ob tako pomembnem dogodku za skupnost gluhih.

Ljubomir Miličevič čestita sekretarju Kotniku

TELESNA DEJAVNOST IN GIBANJE

Telesna dejavnost – GIBANJE

Za ohranjanje zdravja se priporoča vsaj 150 min zmerno intenzivne ali vsaj 75 min visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden (5 x tedensko 30 minut).

Za izboljšanje zdravja se priporoča vsaj 300 min redne zmerno intenzivne ali 150 min visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden (5 x tedensko 60 minut).

Telesno dejavnost lahko razdelimo v krajše sklope po 10 minut.

Vsaj 2 krat na teden dodamo vaje za krepitev večjih mišičnih skupin (vaje za moč).

Pri starejših od 65 let je priporočljivo vsaj 3 krat na teden vključiti vaje za izboljšanje ravnotežja in preprečevanje padcev.

Načelo uravnotežene vadbe:

Intenzivnost telesne dejavnosti lahko ocenimo s spremljanjem napora, zadihanosti in zmožnosti govorjenja med aktivnostjo:

- nizko intenzivna telesna dejavnost – ne občutimo napora, nismo zadihani in se lahko normalno pogovarjamo;

- zmerno intenzivna telesna dejavnost – občutimo nekaj napora, se ogrejemo in postanemo rahlo zadihani, ampak se še lahko brez težav pogovarjamo

- visoko intenzivna telesna dejavnost – se precej ogrejemo, smo zadihani in se potimo, med govorjenjem moramo zajemati sapo – se težje pogovarjamo.

»Ne živi v preteklosti, ne sanjaj o prihodnosti, osredotoči se na sedanjost.«

(Buda)

Med vadbo lahko spremljamo frekvenco srčnega utripa (število utripov srca v eni minuti). Srčni utrip lahko merimo med in po vadbi na preprost način. Z dvema prstoma (kazalec in sredinec) otipamo arterijo v zapestju druge roke in utripe štejemo 15 sekund. Število dobljenih utripov pomnožimo s 4 in dobimo trenutno frekvenc srčnega utripa.

Merjenje srčnega utripa na zapestju Vadba po načelu FITT: Frekvenca (pogostost): redno, vsaj 5x tedensko Intenzivnost: vsaj zmerna, da se rahlo ogrejemo in zadihamo; Trajanje: 150 min zmerno intenzivne ali 75 min visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden oziroma najmanj 30 minut na dan. Tip (vrsta): aerobne vaje, različne vaje za krepitev mišic, koordinacijo, ravnotežje in gibljivost.

Vadba je vedno sestavljena iz treh delov – ogrevanje, glavni del in ohlajanje.

Ogrevanje

Namen ogrevanja je pripraviti telo na zahtevnejšo vadbo, povečati prožnost mišic, pripraviti sklepe na večje obremenitve, pognati kri po telesu in pospešiti dihanje. Ogrevanje naj traja 10 – 15 min. Priporočljive so dinamične vaje, kot so hoja, rahel tek, kroženja z rameni, rokami, boki, gležnji, počepi, nizki poskoki ipd.

Glavni del vadbe vključuje:

aerobni del (hitra hoja, nordijska hoja, rek, kolesarjenje, aerobika, plavanje, …); vaje za krepitev mišic; vaje za izboljšanje ravnotežja in koordinacije. Glavni del naj traja vsaj 20 min.

Ohlajanje

Namen ohlajanja je zmanjšati mišično napetost po vadbi, umiriti srčni utrip in ritem dihanja ter sprostitev. Ohlajanje naj traja vsaj 10 min in vključuje vaje za upočasnitev ritma vadbe (aktivnost izvajamo v počasnejšem ritmu 5 minut) ter raztezanje mišic (razteg zadržimo 20 – 30 sekund v posameznem položaju, vsak položaj ponovimo 2 – 4 krat).

Izberemo tisto vadbo, ki nam nudi največ zadovoljstva in užitka. Intenzivnost in trajanje vadbe prilagodimo trenutni telesni pripravljenosti. Napredujemo počasi in postopno.

Vir: internet

»Življenje se nikoli ne ustavi, a mi se lahko. Osredotočimo se nase, globoko vdihnemo, si naberemo novih moči ter na svet pogledamo z drugačnimi očmi.« (Timea Varga)