SZJ VPISAN V USTAVO RS

SLOVENSKI ZNAKOVNI JEZIK VPISAN V USTAVO RS

Tudi mariborski gluhi in kot društvo smo skozi dolgoletno zgodovino delovanja v

Podravju pripomogli k priznanju slovenskega znakovnega jezika

Svečanosti, 28.5.2021, v Linhartovi dvorani v Cankarjevem domu smo se udeležili tudi predstavniki mariborskega društva: Ernestina Savski, predsednica, Goran Jamnikar, podpredsednik in Milan Kotnik sekretar društva.

Udeleženci svečanosti v Cankarjevem domu Aljoša Redžepovič, nekdanji sekretar Zveze Društev gluhih in naglušnih Slovenije

Predstavitev gluhote, kulture in SZJ v Qlandii, 26.11.2010 ob 75. obletnici društva

Ponosni smo na vpis našega maternega jezika slovenskega znakovnega jezika gluhih v Ustavo RS. Prepričani smo, da je to še eden več od številnih pomembnih korakov k večji enakopravnosti skupnosti gluhih in hkrati posebno priznanje vsem, ki smo desetletja vsak na svoj način; sodelovali, pomagali, razvijali in promovirali naš jezik - našo govorico rok-kretnjo gluhih oseb.

V našem društvu smo zelo ponosni na prve dejavnosti pri uveljavljanju znakovnega jezika v Podravju. Pred 43 leti je naša članica Ivica Burggraf, ki je bila v komisiji za zaposlitev novega sekretarja takrat imenovane Zveze slušno prizadetih Slovenije med razgovorom vprašala kandidata Aljošo Redžepoviča, "Ali vas bo sram v javnosti uporabljati kretnje - naš znakovni jezik?" in je nato odgovoril: "Ne. Še več, prizadeval si bom, da bo znakovni jezik - govorica rok gluhih javno priznana." Kasneje, ko je bil g. Aljoša Redžepovič kot sekretar zaposlen na Zvezi Društev gluhih in naglušnih Slovenije je vseskozi skozi svoje delo uresničeval obljubo dano naši članici ge. Ivici Burggraf, ki bo ravno letos praznovala častitljivih 90 let.

V mariborskem društvu smo bili in smo vedno pozorni na potrebe gluhih oseb po uporabi svojega maternega jezika - znakovnega jezika - govorice rok, zato smo že daljnega leta 1985, kot prvo društvo v Sloveniji omogočili vsakemu gluhemu članu možnost brezplačnega koriščenja tolmača znakovnega jezika do 3 ure letno.

Na Zvezi je začela z delom prva delovna komisija za razvoj slovenskega znakovnega jezika, kjer je naša članica Majda Kores več let aktivno sodelovala in pomembno prispevala k spoznavanju kretenj - govorice rok. Na podlagi dela te komisije se je začel pripravljati prvi slovar slovenskega znakovnega jezika, ki je v začetku obsegal nekaj več kot 300 kretenj. Nato so na Zvezi nastali različni pripomočki: od video VHS kaset, CDROM-ov, knjižnih slovarjev, učbenikov za učenje SZJ, pa vse do prve spletne aplikacije Slovar SZJ v katerem je danes že preko 16.000 kretenj.

Leta 2004 je naš gluh član - računalniški navdušenec Stevica Kronić izdelal pisavo "enoročna abeceda", ki jo danes lahko prosto uporabljamo v vseh računalniških-pisarniških programih kot pisavo/font, ki si jo lahko naloži vsak zainteresiran z naše spletne strani https:// www.dgnp-mb.si/nalozite-si-pisavo.

Veliko je k promociji in prepoznavnosti SZJ pomembno prispevalo aktivno sodelovanje z mariborsko Fakulteto za elektroniko, računalništvo in informatiko. Naš dolgoletni redni član društva, izredni profesor dr. Matjaž Debevc, je vodil številne projekte in sodeloval z društvom in gluhimi in naglušnimi člani pri pripravah, raziskavah in možnostih integracije SZJ v digitalne platforme.

Zelo smo ponosni na začetke komunikacijske dostopnosti, kjer smo FERI, društvo in ZRSZ OE Maribor v medsebojnem sodelovanju izdelali prvo spletno stran, ki je gluhim osebam omogočila branje vsebin v znakovnem jeziku v integriranih video vsebinah ob pomoči tolmačice slovenskega znakovnega jezika. Da je prišlo pri tem sodelovanju do tako pomembne uresničitve spletne dostopnosti v SZJ video, je bilo potrebno nešteto raziskav, ugotavljanja ustreznosti različnih oblik in načinov video prikaza, da bi se dosegla maksimalna in ustrezna razumljivost za gluhe osebe, ki uporabljajo znakovni jezik. Sodelovali so tudi študentje FERI-ja in svoje pridobljeno znanje, izkušnje uporabljali pri svojih diplomskih in magistrskih nalogah ter različnih projektih s katerimi so uresničevali našo skupno vizijo o potrebah gluhih ljudi in nujne dostopnosti slovenskega znakovnega jezika v vseh vidikih življenja v družbi. Prav tako smo številnim gluhim članom v letih 1994 -2004 omogočali učenje slovenskega jezika v znakovnem jeziku, ki se je imenoval "Učenje težko razumljivih slovenskih besed" ob pomoči tolmačev ter se pri tem hkrati učili obeh jezikov. Vedeti moramo, da takrat znakovni jezik ni imel nobene podpore in je nastajal med gluhimi ljudmi povsem spontano in se tudi različno razvijal v različnih okoljih. Dejstvo je, da je vloga vsakega društva kot aktivni povezovalec skupnosti gluhih oseb in oseb z okvaro sluha pomembno vplivala na ohranjanje znakovnega jezika - govorice rok, ko je le-ta bil prepovedan in ga tudi ni bilo dovoljeno uporabljati v šoli.

V našem društvu si bomo skupaj z zaposlenimi, člani društva, prostovoljci in tolmači, prizadevali, za večjo prepoznavnost v širši javnosti, za njegov nadaljnji razvoj in seveda čim večjo vključenost v družbeno in socialno večinsko polnočutno okolje z namenom zagotoviti gluhim osebam čim bolj enakopravno življenje v vseh življenjskih situacijah.

»Bodite sočutni, kajti resnično videti življenje skozi oči drugega je lahko najdragocenejša izkušnja.« (neznan)

Svečanost v Cankarjevem domu

Goran Jamnikar, Ernestina Savski, Aljoša Redžepovič, Valerija Škof in Milan Kotnik