Praznovanje Ĺživljenja
Praznovanje življenja Naj gre za plesne ali gledališke projekte abonmaja Veličastnih 7, v njegovih poglavjih najdemo tako tragične kot optimistične tone, melanholijo in radoživost, strast in lirizem … vse tiste tančice človekovega bivanja in mišljenja, ki življenje delajo enkratno in neponovljivo. Ne glede na to, kakšna je prevladujoča kombinacija tonov, vedno je v njej mogoče razbrati osnovni motiv – izjemno voljo do življenja, ki poganja ravnanje in hotenje junakov. Dramska trilogija Gospoda Glembajevi je zgodba o propadu nekoč izredno uspešne družine, ki se svoji neizogibni usodi upira z vso energijo, kar je premore. Besedilo Miroslava Krleže k nam tokrat prihaja v (prvič uprizorjeni) baletni izvedbi ansambla Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba, nastali v režiji in koreografiji Lea Mujića. Idealen primer povezovanja tradicije in sodobnosti je projekt Tristan in Izolda karizmatičnega japonskega ustvarjalca sodobnega plesa Sabura Teshigaware. Združuje glasbeno partituro Richarda Wagnerja in Teshigawarovo edinstveno izraznost, s katero navdušuje občinstvo že dobri dve ustvarjalni desetletji. Zadnje štiri večere leta 2017 bomo gostili baletno poustvaritev največje ljubezenske zgodbe vseh časov Romeo in Julija v koreografiji Angelina Preljocaja in izvedbi legendarne skupine Balet Preljocaj, dobre znanke odra Gallusove dvorane. Trpka zgodba neskončne lepote, ustvarjena na glasbo Sergeja Prokofjeva, prihaja k nam v osveženi izvirni postavitvi iz leta 1990 v času, ko je razpoloženje bolj kot z razumom obdano s čustvi, ko se zavedamo minevanja, obenem pa že obnavljanja življenja.
Leto 2018 bo v znamenju spominjanja stote obletnice smrti Ivana Cankarja in skorajda samoumevno je, da ga počastimo z veliko gledališko koprodukcijo Pohujšanje v dolini šentflorjanski v režiji Eduarda Milerja, s farso, ki z leti ne izgublja, ampak dokazuje svoj preroški značaj in izpovedno moč, večjo od časa. Če kdo, potem s februarskim gostovanjem projekta Padec iz raja moč in vitalnost flamenka dokazuje plesalka in koreografka Rocío Molina, trenutno največja zvezda plesne flamenko scene. Njeno ustvarjanje, ki močno presega okvirje klasičnega flamenko plesa in se odkrito spogleduje s sodobnoplesnim izrazom, je pogumno, predvsem pa vitalno. Polna luna/Temna svetloba/Gnu je triptih avstralske plesne skupine Sydney Dance Company, s katerim presprašuje lastno zgodovino in jo projicira v sedanjost, ko so meje med telesom in tehnologijo tako zabrisane, da je izredno težko, če sploh mogoče, razbrati, kaj vpliva na koga in kdo vse skupaj pravzaprav vodi. Zadnji projekt Piksel francoske skupine Compagnie Käfig združuje plesno estetiko in najmodernejše tridimenzionalne videoprojekcije; telo postane digitalizirano, slika pa bolj resnična od resničnosti. Uživajte! Andrej Jaklič, vodja gledališkega in sodobnoplesnega programa
Ponedeljek, 16. oktobra 2017, ob 19.30 Koreograf, režiser, avtor libreta in glasbeni izbor Leo Mujić Glasba Ludwig Van Beethoven, Sergej Rahmaninov Scenograf Stefano Katunar Kostumografinja Manuela Paladin Šabanović Produkcija Hrvaško narodno gledališče iz Zagreba
11
Balet Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba
Gospoda Glembajevi Gospoda Glembajevi, najbolj znana drama Miroslava Krleže je že ob krstni uprizoritvi leta 1929 v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu takoj uspela ter doma in na tujem postala ena največkrat uprizorjenih Krleževih iger. Večplastna karakterizacija likov, prepletena razmerja med njimi, čustveni izbruhi, soočanja in intrige, podrobne analize in prerokbe o usodi majhnega naroda so danes enako aktualni kot ob nastanku ter so le nekatere značilnosti besedila, ki ponuja nepojmljive možnosti umetniške uprizoritve. Baletna produkcija Glembajevih ob glasbeni kulisi izbranih svetovno priznanih skladateljev pomeni velik izziv za koreografa in njegovo umetniško ekipo ter za celotni ansambel, ki se podaja na pravo umetniško pustolovščino. Zgodba se začne s praznovanjem tridesete obletnice Glembajeve banke, v palači starega Glembaja, glave dinastije in ustanovitelja banke. Po dolgem času se zbere vsa družina, pride tudi odtujeni sin Leone, ki se v Zagreb vrne po enajstih letih in se ne more upreti vzgibu po sarkastični kronologiji družinske zgodovine. Igra se s podivjanim tempom in tragično silovitostjo zaključi v krvi. Koreograf Leo Mujić je takoj po dokončanem beograjskem baletnem konservatoriju Luja Daviča in diplomi na L’Ecole-atelier Rudra Béjart v Lozani stopil na umetniško pot uspešnega solista v priznanih evropskih plesnih gledališčih. Kot koreograf je sodeloval z najvidnejšimi evropskimi in hrvaškimi baletnimi hišami. Za zagrebški Balet je koreografiral celovečerni balet Tišina mojega šepeta po motivih poezije Dobriše Cesarića ter izjemno priljubljen balet Ana Karenina po romanu Leva Tolstoja in na partituro Čajkovskega. V najnovejšem projektu vnovič posega po hrvaški literaturi za upodobitev lastne vizije slovite Krleževe drame.
foto Marko Ercegović
Torek, 7. novembra 2017, ob 19.30 Koreografija Saburo Teshigawara Plesalca Rihoko Sato , Saburo Teshigawara Glasba Richard Wagner: Tristan in Izolda (odlomki) Produkcija Karas
Karas
Tristan in Izolda Keltsko legendo o Tristanu in Izoldi so prvič zapisali v 12. st. V tragični zgodbi o uničujoči strasti med junakom in ženo njegovega fevdalnega gospoda je Richard Wagner prepoznal svoje ljubezensko razmerje z Mathildo Wesendonck in leta 1854 začel pisati operno različico zgodbe. Končana je bila leta 1859, prva izvedba pa je bila leta 1865 v Münchnu. Predstava Tristan in Izolda Sabura Teshigaware in Rihoko Sato je zasnovana na posameznih delih Wagnerjevega epohalnega dela, zaokroženih v izvirno glasbeno in plesno celoto. Temelj glasbene strukture je repeticija, izhaja pa iz prepričanja o usodnosti, neskončni prepletenosti in tragičnosti neizpolnjene (popolne) ljubezni. Tako kot v drugih njegovih projektih gre tudi tokrat za poetično popotovanje, preplet različnih izraznih sredstev, za navidezno odsotnost zgodbe, za prednost čutnega pred razumnim. Saburo Teshigawara (1953) je umetniško pot začel leta 1981, po opravljenem študiju upodabljajočih umetnosti in klasičnega baleta. Leta 1985 je skupaj s Kei Miyata ustanovil skupino Karas, ki še danes deluje na ustvarjalnih področjih od plesa, filma, razstav, opere in umetniških instalacij do video umetnosti. Teshigawarovo delo sodi v isto kreativno polje kot ustvarjanje Kazua Ohna, skupine Sankai Juku in Kei Takei, ki vsi težijo k prevladi simbola nad zgodbo, k prepletu naravnih elementov in visokotehnoloških odrskih rešitev.
2
foto Akihito Abe
Četrtek, 28. decembra 2017, ob 19.30 Koreografija Angelin Preljocaj Glasba Sergej Prokofjev: Romeo in Julija Produkcija Balet Preljocaj
Balet Preljocaj
Romeo in Julija Angelin Preljocaj je koreografijo na glasbo Prokofjeva za lyonsko opero ustvaril leta 1990. Petindvajset let pozneje je bilo delo v njegovi skupini Balet Preljocaj iz Aix-en-Provencea obnovljeno in od takrat izredno uspešno gostuje po vsem svetu. Ob nastanku je bil Preljocaj skoraj neznano ime mednarodne plesne scene; neizkušen koreograf se je zaradi dvoma v svoje sposobnosti skorajda odpovedal naročilu lyonske opere. Razlog, da je kljub temu sledil izzivu, je našel v esenci Shakespearjeve zgodbe – o (ne)zmožnosti uresničitve ljubezni zaradi političnih razmer. Je namreč otrok albanskih staršev, ki so se v Francijo priselili zaradi v domovini politično nevzdržnih razmer. Uvodne takte uverture Romea in Julije Prokofjeva kmalu preglasi hrup helikopterja. Naenkrat se znajdemo po apokalipsi, ko politično-vojaška elita Capuletov terorizira brezpravno večino, poosebljeno v družini Montegov. Enako radikalna kot prostorskočasovna sprememba je tudi okrajšava partiture, predvsem pa Preljocajeva koreografija. V njej ni prostora za družino, za intimnost, opravka imamo s skupinami – klani, ki se borijo za svoj teritorij. Še vedno pa ostaja jedro Shakespearove scenske zamisli – balkon, hkratno prizorišče ultimativne ljubezni, krvavih klanovskih obračunavanj in tragične usode.
3
foto Jean-Claude Carbonne
Petek, 26. januarja 2018, ob 20. uri Režija Eduard Miler Priredba Žanina Mirčevska Koprodukcija SNG Drama Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, Cankarjev dom
Ivan Cankar
Pohujšanje v dolini šentflorjanski Vsa dramska dela Ivana Cankarja, tudi če jih zgolj beremo, v sebi nosijo močan pečat gledališkega. Ne glede na tematiko jih je pisal z jasno mislijo na uprizarjanje, predvsem pa na gledalce. Zato je bilo presenečenje kritiškega odziva nad v dveh tednih spisano in še istega leta (1907) uprizorjeno farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski izredno. Uprizoritvi so očitali prav tisto, čemur se je Cankar ves čas poskušal izogniti. Da je nekomunikativna, polna »šmire«, konfuzna, brez dramskega zapleta … Pohujšanje od prejšnjih dram (Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi) resda slogovno odstopa in uporablja zahtevnejši gledališki jezik, a jih vsebinsko še vedno nadaljuje. Gre za obračun umetnika s svetohlinsko moralo okolja, v katerem živi in ustvarja.
4
Kljub hladnemu sprejemu ob nastanku je Pohujšanje preživelo, tudi zato ker napetost na osi posameznik–družba še kako obstaja tudi danes. Kakšno je to razmerje in kakšna šentflorjanskost, do kam v času korporativne logike in spletne globalizacije segajo njene meje, kaj sploh še sta pojma svoboda in individualizem, kaj je kreativnost in kaj njen smisel … so zgolj nekatere teme, zaradi katerih je farsa danes enako ali še bolj aktualna kot pred sto desetimi leti. Na fotografiji od leve proti desni: Ivan Cankar, Milena Rorhmann, Mira Rorhmann, Albina Zalar, Roza Mejač, Vera Rohrman, spredaj Ivan Prijatelj (Kamniška Bistrica, 1917)
foto Ivan TavÄ?ar (arhiv NUK)
Sobota, 10. februarja 2018, ob 19.30 Koreografija, zasnova, ples Rocío Molina Kitare Eduardo Trassierra Glas in električni bas José Ángel Carmona Ploskanje, ritem José Manuel Ramos »Oruco« Bobni, tolkala, elektronika Pablo Martín Jones Produkcija Danza Molina S.L. / Narodno plesno gledališče Chaillot, Pariz
5
Rocío Molina
Padec iz raja Izhodišče projekta, ki je Rocío Molina izstrelil med zvezde sodobnega flamenka, na prvi pogled ni značilno za omenjeno zvrst. Teme preizpraševanja razmerja spolnih vlog, problematike ženskosti in načrtnega spodkopavanja stereotipov se v flamenku redko pojavljajo. A ko se, zvenijo toliko bolj udarno, predvsem pa angažirano. Takšna je tudi Rocío, ko pleše. Estetsko radikalna, disciplinirana, lahkotno se giblje med žanri in jih povezuje s karizmo najmočnejših odrskih ustvarjalcev. Čeprav je Rocío Molina mlajša predstavnica generacije izredno prodornih ustvarjalcev sodobnega flamenka, je že prava ikona vitalne flamenko scene. Atributov, zaradi katerih je to dosegla že v obdobju, ko se večina ustvarjalcev šele uveljavlja, je več, a svoboda in lahkota v povezovanju različnih elementov sta ključni potezi, ki skupaj s tehnično perfektnostjo, umetniškim tveganjem in angažiranim pristopom ustvarjajo edinstven umetniški lik. Molina kakor vedno še išče točke prelitja in srečevanj med seboj na videz izključujočih si dejavnosti, jemlje iz različnih kulturnih prostorov, tisto, kar pa se »znajde« v njenih projektih, je vedno znova samo njeno. Padec iz raja bo osrednja predstava festivala flamenka, ki bo v Cankarjevem domu februarja 2018. Program festivala bo objavljen septembra 2017.
foto Caidadel Cielo
Sobota, 7. aprila 2018, ob 19.30
Sydney Dance Company
Polna luna/Temna Svetloba/Gnu
Polna luna Koreografija Cheng Tsung-Lung Temna svetloba Koreografija Rafael Bonachela Gnu Koreografija Gabrielle Nankivell Produkcija Sydney Dance Company
Skupino Sydney Dance Company je leta 1969 z imenom Dance Company ustanovila Suzanne Musitz. V letih 1975–76 jo je vodil nizozemski koreograf Jaap Flieer, do 1979 avstralski koreograf Graeme Murphy. Leta 1979 sta Murphy in njegova sodelavka Janet Vernon ime skupine spremenila v Sydney Dance Company. Od 2009 skupina deluje pod umetniškim vodstvom koreografa Rafaela Bonachele. V Ljubljano prihaja s triptihom. Polna luna v koreografiji Cheng Tsung-Lunga se predaja raziskovanju tistega, kar najmočneje zaposluje plesalčevo in gledalčevo zbranost – nikoli povsem ne pojasnjene meje, na kateri je človek izstopil iz živalskega sistema oziroma točke, skozi katero se vanj vedno znova (nehote) vrača. Temna svetloba koreografa Rafaela Bonachele je potovanje po svetu svetlobe in teme, iskanje pravega razmerja med skritim in vidnim, med fizičnim in zvočnim. Je etuda, ki zavestno krši pravila klasičnega baletnega slovarja in zato uspešno prestopa meje med različnimi stilnimi obdobji.
6
Etuda Gnu koreografinje Gabrielle Nankivell se začne s solom plesalca, katerega gibi so enako močno človeški kot živalski. Primarni, skorajda mitski, kot podoba gnuja, ki se počasi izriše na ozadju odra. Solu sledijo dueti, trii, kvarteti, znotraj katerih se vzpostavljajo odnosi in razvija skupinska dinamika. Vse seveda skozi gibanje in izmuzljivo zvočno krajino, ki daje etudi značaj časovne in prostorske neulovljivosti.
foto Pedro Greig
Torek, 22. maja 2018, ob 19.30 Umetniško vodenje in koreografija Mourad Merzouki Digitalna produkcija Adrien Mondot Claire Bardainne Glasba Armand Amar Produkcija Narodni koreografski center iz Créteila in Val-de-Marna Koprodukcija Kulturni center iz Créteila, Espace Albert Camus
7
Compagnie Käfig
Piksel
Režiser in koreograf Mourad Merzouki, ki je bil v devetdesetih ena ključnih osebnosti francoskega in mednarodnega plesnega hiphoperskega dogajanja, danes deluje na križišču različnih ustvarjalnih področij. Praviloma njegova dela bogatijo elementi sodobnega cirkusa, borilnih veščin, plesa, upodabljajočih umetnosti, predvsem pa sodobne tehnološke rešitve. Večdisciplinarni pristop mu omogoča raziskovanje obzorij tako plesne kot drugih ustvarjalnosti. Leta 2009 je postal vodja Narodnega koreografskega centra iz Créteila in Val-de-Marna, v katerem poleg plesne produkcije skrbi za izobraževanje mlajših plesnih generacij ter zagotavlja tehnično in izobrazbeno pomoč neodvisnim ustvarjalcem. Compagnie Käfig je z željo po razširitvi svojega umetniškega polja delovanja ustanovil leta 1996. Beseda Käfig v nemškem jeziku pomeni kletka, kar jasno nakazuje, da ne pristaja na žanrske omejitve in išče stične točke različnih zvrsti. Projekt Piksel je mejna točka združitve sodobne tehnologije in igralčevega telesa, v kateri oba ohranjata svojo primarnost, hkrati pa delujeta kot eno. Kot organizem, sestavljen iz dveh različnih danosti, združen v novo, tretjo. Tehnologija ni le odrski učinek, temveč gradivo, da plesalce prestavi v novo razsežnost, ki prevzame tako z »digitalizirano« natančnostjo kot lirizmom, ki ga znotraj nje ustvarjajo telesa. Piksel je paša za vsa čutila, hkrati pa izredno pomenljiva pripoved o tem, kam ob visokem tehnološkem ritmu pravzaprav korakamo. Oziroma plešemo.
foto Laurent Philippe
16. 10. 2017 Balet Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba
10. 2. 2018 Rocío Molina
Gallusova dvorana Cene vstopnic za izven: 14, 18, 20, 23, 11* EUR
Gallusova dvorana Cene vstopnic za izven: 17, 20, 25, 28, 14* EUR
Gospoda Glembajevi 7. 11. 2017 Saburo Teshigawara, Rihoko Sato
Tristan in Izolda
Gallusova dvorana Cene vstopnic za izven: 15, 19, 21, 25, 13* EUR
28. 12. 2017 Balet Preljocaj
Romeo in Julija
Gallusova dvorana Cene vstopnic za izven: 20, 23, 27, 31, 16* EUR
Padec iz raja 7. 4. 2018 Sydney Dance Company
Polna luna/Temna svetloba/Gnu
Gallusova dvorana Cene vstopnic za izven: 17, 20, 25, 28, 14* EUR
22. 5. 2018 Compagnie Käfig
Piksel
Gallusova dvorana Cene vstopnic za izven: 15, 19, 21, 25, 13* EUR
26. 1. 2018 Ivan Cankar
Pohujšanje v dolini šentflorjanski
Koprodukcija SNG Drama Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko in Cankarjev dom Gallusova dvorana Cene vstopnic za izven: 15, 19, 21, 25, 13* EUR
Cene abonmaja Veličastnih 7: 88, 108, 128, 145, 74* EUR *za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence Nakup abonmajev v Informacijskem središču CD ali z naročilom na E vstopnice@cd-cc.si Izberete lahko tudi samo šest predstav, za katere priznamo 20-odstotni popust na redne cene vstopnic. Pridržujemo si pravico do spremembe programa in cen vstopnic. Več informacij o programu: E hana.radovan@cd-cc-si T 01 24 17 172
VaĹĄ dan z naĹĄo energijo gnan
www.petrol.si
Generalni pokrovitelj abonmaja Veličastnih 7
Medijski pokrovitelj abonmaja
Informacijsko središče in prodaja vstopnic CD (podhod Maxija) T +386 (0) 1 24 17 299 F +386 (0) 24 17 322 E vstopnice@cd-cc.si Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnic tudipri pooblaščenih prodajalcih (M holidays, Petrol, Kompas, Alpetour, mojekarte.si idr.), po telefonu +386 (1) 24 17 300, ob delavnikih od 11. do 13. in od 15. do 16. ure, ter na spletu S www.cd-cc.si. Prodaja skupinam T +386 (1) 24 17 168 E suzana.sheppard@cd-cc.si Besedila: Andrej Jaklič Zlektorirala: Sonja Košmrlj Oblikoval: Edin Alibešter Tisk: Silveco, Grosuplje, d.o.o. Izdal: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center Ljubljana, zanj Uršula Cetinski, generalna direktorica Junij 2017
KOLUMBOVA HČI C O L U M B U S ̓
D A U G H T E R
ALMA M. KARLIN
V sodelovanju s Generalna pokroviteljica razstave
Pokroviteljica razstavnega programa v Galeriji CD
Pokrajinski muzej Celje
Fotografija: Rokopisna zbirka NUK
GALERIJA CD
Oblikovanje: ∕∆\ T∆K KOLEKTIV
20. septembeR 2017 — 14. januar 2018