M. Matjašič Friš: "Spomini iz mojega življenja" dr. Pavla Turnerja
Med tedajnimi veljaki na Reki mi je bil zelo mil in drag ravnatelj reške realke (sic.) Marković. Ta blagi mož mi je ostal iskreno vdan prijatelj do svoje smrti. V osmi razred sem se vrnil v Maribor in tam maturiral leta 1865. V Mariboru sem imel med součenci svoje naj boljše prijatelje, in takšni so mi ostali osobito še sedaj živeči veljaki dr Josip Sernec,31 advokat v Celju, dr Fran Firbas*,32 notar v Mariboru, profesorja in šolska svetovalca Anton Šantel33 in Fran Plohl v Gorici.
Pismo Josipa Sernca prijatelju Pavlu Turnerju iz leta 1887 (PAM, fond Pavel Turner, škatla VI.)
31
S e r n e c Josip, pravnik, politik in gospodarstvenik (Slovenska Bistrica, 4. marec 1844 - Ljubljana, 18. september 1925). Mlajši brat dr. Janka Sernca st., pravnika, narodnega buditelja, politika in sociologa. Dva razreda realke in gimnazijo je obiskoval v Mariboru (1857-65). Zadnja leta se je podobno kot Turner vzdrževal sam kot domači učitelj v družini grofa Ferdinanda Brandisa. Študiral je pravo na Dunaju (186569), po diplomi in promociji pa delal kot odvetnik koncipient pri bratu Janku v Mariboru ter pri dr. Srebretu v Brežicah. Po odvetniški sodni praksi je na Dunaju opravil odvetniški izpit (1875) in več mesecev delal pri odvetniku M. Dolencu, nato se je naselil v Celju in 1876 odprl lastno odvetniško pisarno. Pod vplivom brata Janka se je zgodaj vključil v slovensko narodno in politično življenje. V Celju, kjer so bile zaradi nemške večine narodnostne razmere za Slovence zelo težavne, je poživil delo v narodnih društvih (Čitalnica, Sokol), sodeloval je pri ustanovitvi Celjske posojilnice (predsedoval ji je od 1886 do smrti) in Južnoštajerske posojilnice, ki sta mnogo pripomogli k utrjevanju slov. narodne zavesti, bil je tudi pobudnik izgradnje slovenskega Narodnega doma. V svoji odvetniški praksi se je od vsega začetka boril za enakopravnost slovenščine v sodstvu. Leta 1878 so ga slovenski poslanci prvič predlagali za
192