Opk standardi za preizkusanje julij2017 by Borut Anželj

UÄ&#x152;ENJE IN POUÄ&#x152;EVANJE Osnutek standardov in kazalnikov Interno gradivo. Dokument ni lektoriran.

UVODNO POJASNILO V konzorcijskem partnerstvu šR, ZRSŠ, CPI in RIC ter v sodelovanju z 32 razvojnimi in pilotnimi vrtci in šolami v obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 8. 2018 poteka program Vzpostavitev, dopolnitev in pilotni preizkus modela ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja1 (v nadaljevanju program OPK). Namen uvedbe programa je opredelitev skupnega koncepta ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti (UZK) na ravni vzgojno-izobraževalnih zavodov (vrtcev, osnovnih in srednjih šol, v nadaljevanju zavodov) ter posredno evalvacije na ravni izobraževalnega sistema. Eden od temeljnih cilje programa OPK je razviti in pripraviti standarde in kazalnike na področju UČENJA IN POUČEVANJA, ki bodo zavodom v podporo in usmeritev za izboljševanje kakovosti. Standardi za obvezno področje kakovosti, tj. UČENJE IN POUČEVANJE (glej tudi MIZŠ, 20172) so podrobneje opredeljeni na treh med seboj povezanih podpodročjih, in sicer a) dosežki učencev oz. razvoj in učenje otrok, b) profesionalni razvoj strokovnih delavcev ter in c) šolska klima in kultura.

Neposredna potrditve operacije – program se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Operacijo delno financira Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada (80 %) in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport kot posredniški organ (20 %). 2 Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. 2017. Nacionalni okvir za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja.

S standardi (S), ki so po pod-področjih predstavljeni v nadaljevanju, nakazujemo želeno oz. idealno stanje, ki ga s podrobnejšim opisom kazalnikov (K) konkretiziramo. Dodana so vprašanja, ki naj zavode usmerjajo pri razmisleku, analizi stanja in določanju razvojnih in letnih prednostnih ciljev na ravni zavoda, strokovnih aktivov in učiteljev. Standardi in kazalniki so v fazi razvoja, usklajevanja in dopolnjevanja, zato lahko bralcu delujejo nepoenoteno, porajajo se še marsikatera odprta vprašanja in dileme, ki jih bomo odpirali in na katera bomo skupaj iskali odgovore v nadaljevanju izvedbe programa OPK. Standardi so predstavljeni kar se da zgoščeno, zaradi česar morda delujejo tudi težko obvladljivo. Pripravljeni so tako, da imamo vsi skupaj, kot strokovna skupina celovit pregled, predvsem pa je to izhodišče za nadaljnje korake, ko bomo razpravljali o različnih načinih uporabe takšnih standardov za spremljanje in izboljšanje učenja in poučevanja, kako to po zaključku programa OPK predstaviti drugim zavodom. Kot smo večkrat poudarili, jih pripravljamo v prvi vrsti kot usmeritev in podporo za ovrednotenje različnih vidikov učenja in poučevanja in ne kot osnovo za nadzor. Pogovarjali se bomo tudi o tem, kaj predlagamo, da v okviru nacionalnega modela UZK vendarle postane obvezno in na kakšen način, ter kaj je v domeni profesionalnega delovanja in odločitve vsakega posameznega zavoda, ravnatelja, strokovnega delavca. Standarde bomo v šolskem letu 2017/18 z vidika uporabnosti preizkušali v razvojnih in pilotnih vrtcih in šolah (glej dokument Preizkušanje standardov OPK). Poleg poenotenih zapisov (standard, kazalnik, opis, vprašanja) bomo dokument v nadaljevanju dopolnjevali še s:  primeri 'dokazil', npr. meril, argumentov, dokumentov itd. (KAKO VEMO?),  obstoječimi referenčnimi instrumentariji, viri, publikacijami, usposabljanji itd. (S ČIM SI LAHKO POMAGAMO?),  primeri iz prakse (KAJ V PRAKSI POČNEMO IN DELUJE?).

Opomba: V besedilu praviloma uporabljamo poimenovanja učenec, strokovni delavec, zavod, pri čemer s poimenovanjem učenec označujemo učenca v osnovni šoli in dijaka srednje šole oziroma dijaškega doma, s poimenovanjem strokovni delavec vzgojitelja v vrtcu oziroma dijaškem domu in učitelja v osnovni in srednji šoli ter druge strokovne delavce, s poimenovanjem zavod označujemo vrtec, osnovno in srednjo šolo ali dijaški dom.

DOSEŽKI UČENCEV (za OŠ in SŠ) STANDARD KAKOVOSTI S1: Učenci napredujejo v znanju in spretnostih zapisanih v kurikularnih dokumentih ter dosegajo zastavljene mejnike. Opis standarda: Učenci skozi delo v šoli razvijajo in pridobivajo poglobljeno in integrirano znanje na različnih taksonomskih ravneh, se urijo v praktičnih spretnostih in veščinah ter napredujejo v gibalno-telesnem razvoju skladno z zapisi ciljev v učno-kurikularnih dokumentih.

KAZALNIKI

OPIS KAZALNIKA

PRIMERI VPRAŠANJ ZA RAZMISLEK

Učenci izkazujejo kakovostno znanje in napredek v znanju.

Opis standarda: Učenci razvijajo kognitivne veščine, ki jim omogočajo napredovanje na različnih področjih in pri različnih šolskih predmetih. Pomembno je razvijanje

Učenci izkazujejo napredek v praktičnih spretnostih in veščinah.

Učenci napredujejo v telesno-gibalnem razvoju. Učenci izkazujejo izjemne dosežke.

S2: Učenci napredujejo v prečnih veščinah.

Učenci izkazujejo kakovostno znanje, ki je na nivoju temeljnih konceptov tudi poglobljeno in integrirano. Napredek v znanju učenci izkazujejo tudi skozi spremljanje, preverjanje in ocenjevanje znanja z različnimi oblikami (ustno, pisno in praktično) na različnih taksonomskih ravneh, z notranjimi in zunanjimi preizkusi znanja in preko podatkov o uspešnosti na naslednji stopnji šolanja.

Učenci napredujejo v kritičnem mišljenju, reševanju problemov in odločanju. Učenci napredujejo v veščinah komunikacije in

Učenci se tekom šolanja na različnih ravneh izobraževanja srečujejo z različnimi praktičnimi spretnostmi in kognitivnimi veščinami. Tako: razvijajo in izkazujejo različne ročne spretnosti (npr. OŠ), specifične spretnosti pri posameznih predmetih (npr. laboratorijsko delo), poklicne spretnosti in veščine, vezane za opredelitev posameznega poklica, ter veščine, ki jim omogočajo smiselno rabo IKT. Učenci napredujejo v telesno-gibalnem razvoju in izkazujejo doseganje v učnem načrtu predvidenih ciljev na tem področju. -

Učenci sodelujejo in dosegajo izjemne rezultate na tekmovanjih, natečajih in drugih prireditvah na različnih področjih (literarno, glasbeno, tehnično, znanstveno, športno, umetniško, strokovno …). Učenci napredujejo v kritičnem mišljenju: zaznavajo in opredeljujejo probleme, raziskujejo in odkrivajo, induktivno/deduktivno sklepajo, argumentirajo, rešujejo probleme, se odločajo, itd. Učenci napredujejo v veščinah komunikacije in sodelovanja: poslušajo, uporabljajo retorične tehnike,

Kaj so kriteriji kakovostnega znanja in v kolikšni meri znanje naših učencev ustreza tem kriterijem? Kakšno je znanje naših učencev, s katerim napredujejo v naslednji razred/letnik? Katera so močna in katera šibka področja v znanju učencev naše šole v celoti in/ali po posameznih skupinah? V kolikšni meri so dosežki učencev v skladu s pričakovanji učiteljev/delodajalcev? Kakšno je znanje več generacij učencev naše šole? Kakšno je znanje učencev v primerjavi z drugimi učenci v Sloveniji (absolutni dosežek)? Kakšen je napredek v znanju učencev v primerjavi z drugimi učenci v Sloveniji (relativni dosežek)? V kolikšni meri je znanje učencev preteklih generacij omogočalo uspešno nadaljevanje šolanja na naslednji stopnji in zaposlitev? Kako prenosljivo je znanje naših učencev iz konteksta v kontekst? Katere praktične spretnosti in kognitivne veščine, navedene v kurikularnih dokumentih, izkazujejo naši učenci? Kakšno raven obvladovanja spretnosti in veščin izkazujejo učenci glede na cilje izobraževanja? Katere IKT veščine izkazujejo naši učenci? Katera z IKT podprta orodja se uporabljajo pri pouku? V kolikšni meri in na kakšen način uporaba IKT pripomore k doseganju ciljev izobraževanja?

Kako učenci napredujejo v telesno-gibalnem razvoju? Kako delamo z učenci, ki so na različnih stopnjah telesno-gibalnega razvoja in kakšen napredek dosegajo?

Katere vidne uspehe in izjemne dosežke dosegajo (in kateri) učenci? Na katerih področjih in kako se to povezuje z delom šole? S katerimi aktivnostmi šola omogoča oziroma spodbuja izjemne dosežke učencev? Kako so organizirane priprave? Kako razumemo kritično mišljenje? Kako vešči so naši učenci v kritičnem mišljenju, reševanju problemov in odločanju? Kaj so njihova močna in šibka področja kritičnega mišljenja? V kolikšni meri v različnih obdobjih v posameznih veščinah ali več veščinah napredujejo?

Kako razumemo komunikacijo in sodelovanje? Kako vešči so naši učenci v komunikaciji in sodelovanju? Kaj so njihova močna in šibka področja? V kolikšni meri v različnih obdobjih napredujejo?

prožnosti mišljenja, obvladovanje veščin komunikacije in sodelovanja ter samouravnavanje.

sodelovanja.

Učenci razvijajo ustvarjalnost in inovativnost

Učenci razvijajo samouravnavanje na različnih področjih.

govorno nastopajo in ustvarjanje, zmorejo pisno sporočanje, delajo v skupini, konstruktivno rešujejo medosebne konflikte … Učenci: razmišljajo na nove in ustvarjalne načine, najdejo inovativne rešitve. izdelujejo raznovrstne ustvarjalne izdelke in rešujejo odprte probleme. Učenci: prepoznavajo svoja močna in šibka področja, sodelujejo pri načrtovanju ciljev učenja na različnih področjih, soustvarjajo kriterije uspešnosti, določajo poti do cilja, spremljajo, vrednotijo svoj napredek in po potrebi prilagodijo svoj cilj.

Na kakšne načine sodelujejo učenci med seboj pri pouku (individualno, v dvojicah, v skupinah, projektno delo)?

Kako ustvarjalni so naši učenci v šoli in izven nje? Kako originalne in raznolike se njihove ideje, rešitve, izdelki? Na katerih področjih se kaže ustvarjalnost naših učencev? S katerimi izdelki, praktičnimi izdelki ali storitvami izkazujejo ustvarjalnost?

Kako razumemo kakovostno samouravnavanje? Katere elemente obsega? Kako učenci ozaveščajo in analizirajo svoje predznanje in prepoznajo svoja močna in šibka področja? V kolikšni meri prevzemajo iniciativo za izboljšanje svojih šibkih področij? V kolikšni meri znajo izkoristiti svoja močna področja? Kako vešči so postavljanja osebnih ciljev učenja (šolskih vsebin) ter ciljev na drugih področjih razvoja (npr. učenje raznovrstnih veščin), kriterijev dosežkov ter načrtovanja poti za njihovo uresničevanje? Kako spremljajo in vrednotijo svoj napredek ter na temelju različnih povratnih informacij spremenijo svoje načrte? Na kakšnem nivoju učenci obvladujejo različne strategije učenja in branja? Kako učenci razumejo in izkazujejo spoštovanje, strpnost in druge občečloveške vrednote? Kako učenci sodelujejo in se povezujejo z »drugačnimi« od sebe?

Kako razumejo družbeno odgovornost in odgovornost do okolja? Koliko učencev je vključenih v različne oblike prostovoljstva, medsebojne pomoči … Kako izkazujejo odgovornost za opravljeno delo? Na kakšen način razvijajo aktivno državljanstvo in kako ga izkazujejo? Kako učenci razumejo zdrav življenjski slog ter koncept telesno in duševno zdravje? Kako učenci razvijajo gibalne navade? Kakšen je njihov odnos do gibanja ter kaj jim gibanje pomeni? Na kakšen način se udejanja zdrav življenjski slog? Kakšen odnos do zdrave prehrane imajo učenci?

Kako se kaže pozitiven odnos učencev do učenja? Kdo in kaj jih motivira za učenje? V katerih primerih se radi učijo? Kako razumejo učenje? Kakšen pomen pripisujejo učenju in znanju? Kateri so načini, ki vzpodbujajo učenje?

S3: Učenci razvijajo občečloveške vrednote, vrednote vseživljenjskosti učenja in trajnostnega razvoja.

Učenci izkazujejo spoštovanje, strpnost in druge občečloveške vrednote.

Opis standarda: Učenci delujejo v smeri razvijanja občečloveških vrednot, med katerimi lahko izpostavimo medsebojno strpnost, enakopravnost spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Učenci nadalje delujejo v smeri vseživljenjskosti učenja in zavedanja načel trajnostnega razvoja, razvijajo odgovornost in vztrajnost.

Učenci razvijajo družbeno odgovornost, odgovornost do okolja in do sebe.

Učenci izkazujejo pozitiven odnos do učenja in razumejo pomen vseživljenjskosti učenja.

Učenci: sprejemajo drugačnost, izkazujejo spoštovanje in strpnost, se povezujejo in sodelujejo z drugačnimi od sebe (po zmožnostih, veri, navadah, razmišljanju, spolu), neodvisno od lastnih želja in interesov. Učenci izkazujejo odgovornost za opravljeno delo. Vključujejo se v različne oblike pomoči: humanitarno dejavnost, prostovoljstvo, medsebojno pomoč, izkazujejo odgovornost do okolja in razvijajo aktivno državljanstvo. Učenci razvijajo gibalne navade, pozitiven odnos do gibanja, spoznavajo in udejanjajo zdrav življenjski slog, tako z vidika telesnega kot duševnega zdravja (npr., zdrava prehrana, redne gibalne dejavnosti, šola v naravi, tabori …). Učenci se radi učijo in izkazujejo radovednost, izkazujejo željo po pridobivanju novega znanja in nadgrajevanju doseženega. Zavedajo se pomena trajne pozitivne naravnanosti do pridobivanja novih znanj.

RAZVOJ IN UČENJE OTROK (za vrtce) STANDARD VSEBINE S1: Otroci razvijajo govorne zmožnosti, mišljenje in porajajočo se pismenost

KAZALNIKI

OPIS KAZALNIKA

PRIMERI VPRAŠANJ ZA RAZMISLEK

Otroci v prvem in drugem starostnem obdobju razvijajo: besednjak, samostojno pripovedujejo, pripovedujejo zgodbe, uporabljajo govor v različnih funkcijah, uporabljajo metajezik, pridobivajo zmožnost komuniciranja, pridobivajo zmožnost tvorjenja stavkov.

Jezikovna dejavnost v predšolskem obdobju, ki je najpomembnejše obdobje za razvoj govora, vključuje široko polje sodelovanja in komunikacije z odraslimi, otroki, seznanjanje s pisnim jezikom in spoznavanje nacionalne in svetovne književnosti - lastne in tuje kulture. Otroci se v tem obdobju učijo izražati izkušnje, čustva, misli in razumeti sporočila drugih. Jezikovne dejavnosti so povezane z vsemi jezikovnimi ravninami: s fonološko, morfološko, skladenjsko-pomensko (in pragmatično), razvoj jezika pa je naravno vpleten v vsa področja dejavnosti. »Pri malčkih na področju govora ocenjujemo predvsem velikost besednjaka in začetno slovnico. Kasneje v zgodnjem otroštvu pa razumevanje in rabo govora (pripovedovanje); metajezikovne zmožnosti.« (Marjanovič Umek idr. 2016). Pomembno je, da spodbujamo in spremljamo razvoj govora tako v prvem kot v drugem starostnem obdobju. Porajajoča se pismenost (PSP) je predhodna oblika kasnejše akademske oz. bralne pismenosti. PSP je opredeljena kot spretnosti, znanja in vedenja, ki se razvojno gledano pojavijo pred formalnim branjem in pisanjem. Znanja, spretnosti in vedenja se oblikujejo v porajajočih se procesih, ki imajo v ozadju kakovostno in količinsko različne spoznavne procese. Ključna pri spodbujanju PSP je vloga odraslih v povezavi s spodbudnim učnim okoljem.

Otroci v prvem in drugem starostnem obdobju razvijajo zgodnjo oz. porajajočo se pismenost: grafomotorične spretnosti, prepoznavanje glasov v besedah (fonološko razlikovanje), razumevanje prebranega besedila, risanje (pisanje) simbolov.

Otroci v prvem in drugem starostnem obdobju razvijajo razumevanje: pojmov (prostora, časa, količine, števila), vzročno – posledično mišljenje, fleksibilno mišljenje in ustvarjalno izražanje, miselne in govorne pretvorbe, spomin in spominske strategije, pozornost

Otrok razvija sposobnost rabe jezika v povezavi z mišljenjem pri oblikovanju predpojmovnih struktur (število, količina, teža, prostor, čas ...), pri medosebnih odnosih.

Kako je zagotovljeno govorno in simbolno bogato okolje v vrtcu? Koliko je socialnih interakcij med vzgojiteljem in otrokom v vrtcu? Kakšna je komunikacija v oddelku? Kako vzgojitelj spodbuja pripovedovanje? Kako je organizirano učno okolje za spodbujanje PSP? Kako pogosto v oddelku izvajano skupno branje? Kako je otrokom zagotovljena dostopnost do knjig in revij? Kako se v vrtcu spodbuja PSP otrok, ki jim slovenščina ni materni jezik? Kako je organizirano spodbudno učno okolje v vrtcu?

Otroci v prvem in drugem

Predšolska vzgoja mora graditi na otrokovih zmožnostih in ga voditi k

Kako je vzgojitelj

Zlasti od tretjega leta starosti dalje je pomemben razvoj predpisalnih in predbralnih sposobnosti.

S2: Otroci razvijajo in se

V kolikšni meri in na kakšne načine v vrtcu spremljamo, beležimo in zbiramo dokaze o otrokovem razvoju na področju govora, mišljenja in porajajoče se pismenosti? S katerimi dejavnostmi spodbujamo govor in mišljenje predšolskih otrok v vrtcu?

zgled

za prijazno in spoštljivo

učijo socialnih zmožnosti in spretnosti

starostnem obdobju: se vključujejo v socialne skupine izkazujejo empatijo razvijajo teorijo uma razvijajo čustveni in moralni razvoj razvijajo zmožnost komuniciranja

pridobivanju novih doživetij, izkušenj, spoznanj, tako da predenj postavlja smiselne zahteve oz. probleme, ki vključujejo otrokovo aktivno učenje, mu omogoča izražanje, doživljanje ter ga močno čustveno in socialno angažira. Pomembno je, da lahko vsak otrok prispeva svoje predloge, ideje in zamisli. Za otroka in njegov čustveni, socialni in spoznavni razvoj je bistvenega pomena, da razvije jezikovno zmožnost, torej zmožnost tvorjenja in razumevanja besedil v različnih govornih položajih in za različne potrebe. Otroci se pri tem učijo sporočati svoje izkušnje, čustva, vedenja in hkrati se učijo razumeti načine, kako drugi sporočajo svoje ideje, misli in čustva.

S3: Otroci razvijajo gibalne in telesne sposobnosti ter skrb za zdravje

komunikacijo? Kako vzgojitelj spodbuja iniciativnost, avtonomnost in samozaupanje otrok? Kako okolje in vzgojitelj spodbujata sodelovanje med otroki in učenje otrok od otrok? Kako vzgojitelj zagotavlja ugodno socialno klimo in spodbudno učno okolje? V kolikšni meri se vzgojitelj odziva na otrokova vprašanja? Ali otroke posluša in ali jim zagotavlja dovolj časa za oblikovanje odgovora? Kakšne interakcije so prisotne med odraslimi in otroki v oddelku? Kako je v vrtcu poskrbljeno za spodbujanje gibalnega razvoja otrok?

Otroci razvijajo gibalne zmožnosti in spretnosti

Potrebi po gibanju je primarna otrokova potreba. Z gibanjem telesa je pogojeno zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe. Gibalni razvoj je v ospredju predvsem v prvih letih življenja in poteka od naravnih in preprostih oblik gibanja do sestavljenih in zahtevnejših športnih dejavnosti.

Otroci razvijajo skrb za zdravje

Otrok spoznava, da mu uživanje različne zdrave hrane, telesne vaje in počitek pomagajo ohranjati zdravje. Spoznava, kako se lahko varuje pred poškodbami, boleznimi in škodljivimi snovmi.

Katere dejavnosti s področja skrbi za zdravje ste v vrtcu z otroki izvajali oz. raziskovali in kolikokrat?

Počitek in spanje

Počitek in spanje v vrtcu ne bi smela biti obvezna in časovno preveč strogo določena. Organizacija počitka je odvisna od individualnih potreb otrok pa tudi od organizacije posebej utrudljivih dejavnosti oz. okoliščin (npr. izleti, pohodi, poletna vročina…).

Kako je v vrtcu organiziran počitek otrok in kako se upoštevane individualne potrebe otroke (npr. najmlajših otrok, otrok, ki ne spijo …)?

PROFESIONALNI RAZVOJ STROKOVNIH DELAVCEV STANDARDI S1: Strokovni delavec usmerja učenje tako, da učencu omogoča optimalne dosežke in razvoj. Opis standarda: Strokovni delavec vodi v učenca usmerjen pouk tako, da je občutljiv za razvoj vsakega posameznika. Učencem omogoča optimalni kognitivni, psihomotorični razvoj ter razvoj vrednot. Pozoren je na razvoj prečnih veščin pri vseh učencih. Ves čas vzpostavlja pogoje dobrega počutja ter zdravega telesnega in duševnega blagostanja.

KAZALNIKI Strokovni delavec vodi učni proces na način, ki učencu omogoča pridobivanje in izkazovanje kakovostnega* znanja, spretnosti in prečnih veščin.

OPIS KAZALNIKA Strokovni delavec Ima izdelano jasno predstavo o tem, kaj je kakovostno znanje (znanje, spretnosti in veščine ter odnos) ter kakovostno učenje in poučevanje ter sodoben, z najnovejšimi teorijami in spoznanji znanstvenih raziskav usklajen pogled na procese (metode, oblike in strategije dela), ki do takšnega znanja vodijo, npr. problemski pouk, samostojno raziskovanje in odkrivanje, učenje z razumevanjem, formativno spremljanje in vrednotenje učenja itd. Pouk izvaja v skladu z najsodobnejšimi spoznanji psiholoških in didaktičnih strok. Je občutljiv za individualne razlike med učenci in vodi učencu prilagojen pouk tako, da izhaja iz interesov in predznanja učencev, izbira različne oblike in metode učenja ter prilagaja način preverjanja in ocenjevanja načinu poučevanja ter posebnostim učencev. Upošteva in izvaja inkluzijo, diferenciacijo, personalizacijo pri pouku. V pouk vnaša sodobno učno tehnologijo tako, da imajo učenci možnost razvijati raznovrstne spretnosti in veščine. Ustvarja dobre odnose tako, da kaže zanimanje za učence, pohvali njihovo prizadevanje in dosežke, sproti jim posreduje povratne informacije. Izvaja dejavnosti, ob katerih učenci spoznavajo sebe, poklicna področja in poklice ter znanje povezujejo za potrebe kariernega odločanja

Strokovni delavec ustvarja okolje, ki je sodelovalno, podporno, psihološko varno in sproščeno

Strokovni delavec: ustvarja odprto učno okolje (odpira učenje v širše lokalno okolje) načrtuje in izvaja učni proces v čim bolj naravnem okolju – v naravi, znotraj različnih projektov; spodbuja in spremlja zdrav telesni in duševni razvoj učencev vzpostavlja jasna pravila, je dosleden v svojih zahtevah in dejanjih, spodbuja spoštljivo medsebojno komunikacijo si prizadeva, da bi bilo učenje za učenca privlačnejše (v skladu z interesi učenca) spodbuja sodelovalno kulturo (organizira delavnice sodelovalnega učenja, možnost izbire nalog in dejavnosti); spodbuja strpnost (spremljanju drugačnosti; ipd.) organizira delavnice ( npr. pri razrednih urah) o zdravi prehrani, gibanju na prostem, tehnikah sproščanja, načinih razreševanja konfliktov, preprečevanju zasvojenosti, vrstniški mediaciji, nenasilju ipd., spodbuja vključenost otrok v športne, humanitarne in prostovoljne aktivnosti, ustvarja učne situacije, ki dajejo učencem občutek dosežka in možnost

PRIMERI VPRAŠANJ ZA RAZMISLEK Katera znanja in katere veščine pri svojem poučevanju postavljam v ospredje? Kako razumem pojem kakovostno znanje in kako ta cilj uresničujem pri svojem delu? Na kakšen način (s katerimi metodami in pristopi/strategijami) skrbim za pridobivanje kakovostnega znanja? Pričakujem, da bodo vsi učenci uspeli v skladu s svojimi zmožnostmi? Katere elemente formativnega spremljanja izvajam? Kako vključim učence v skupno načrtovanje ciljev, poti do njih ter določanje kriterijev uspešnosti učenja? Kakšne povratne informacije zagotavljam svojim učencem? Kako v ta proces vključim druge učence? V kolikšni meri in na kakšen način oblikujem priložnosti za učence za razvoj prečnih veščin kot so kritično mišljenje, sodelovanje in komuniciranje, ustvarjalnost, podjetnost in inovativnost, zmožnost samouravnavanja na različnih področjih … itd.? Kako moji učenci napredujejo v teh veščinah? Kakšne dokaze imam na voljo o tem? Kako upoštevam: individualne razlike, predznanje, posebnosti, kognitivne sposobnosti, specifične potrebe in interesi posameznega učenca? Kako jih upoštevam oz. kako prilagajam svoje poučevanje in preverjanje znanja? Kako v razredu zagotavljam izbirnost oz. kaj vse lahko učenci pri mojih urah izbirajo? Kako v svoj pouk in druge izmenjave z učenci vključujem elemente karierne orientacije? Kakšno vlogo ima pri mojem pouku tehnologija? Na kakšen način vključujem lokalno okolje v svoj pouk? Kako se povezujem s kolegi, ki vodijo različne aktivnosti in projekte na šoli? Kako pogosto izvajam pouk izven šolskih prostorov? Kaj razumem pod sintagmo »zdrav telesni in duševni razvoj ter zdrav življenjski slog? Kako prispevam k zdravemu telesnemu in duševnemu razvoju ter izbiri zdravega življenjskega sloga pri svojih učencih? Na kakšen način vzpostavljam in ohranjam kakovostne odnose z učenci? Kako zagotavljam sproščene odnose med učenci in mano ter med učenci samimi? Kakšen je moj odnos do izražanja naklonjenosti in pohval in kako se to odraža v mojem ravnanju do učencev? Kakšna pravila veljajo v mojem razredu? Kako jih vzpostavim in kakšno vlogo imajo v tem procesu učenci? Kako skrbim za korektno in spoštljivo medsebojno komunikacijo? S čim naredim svoje ure zanimive za učence? Kako pogosto vnašam oblike sodelovalnega učenja v pouk? Kako uravnavam konfliktne situacije med učenci ter med seboj in

razvoja pozitivne samopodobe med poukom uvaja "minuto za zdravje", organizira pouk, ki ni pretežno sedeč ( v največji možni meri, kolikor se to da); osmišlja potrebo po gibanju na najrazličnejše načine: okrogle mize in vadbe, kjer sodelujejo učenci in starši, usmerja učence v aktiven, rekreativen odmor, v pouk oz. pri komuikaciji nasploh, vnaša humor in sproščeno vzdušje, ipd. Strokovni delavec: spodbuja razvoj vrednot kot so: učenje, znanje, spoštovanje različnosti, svoboda, odgovornost itd., skozi ciljno načrtovane in izvedene dejavnosti (delavnice o vrednotah na urah oddelčne skupnost in tematskih dnevih dejavnosti ipd.) s svojim vsakodnevnim vedenjem omogoča modelno učenje o vrednotah, s svojim razmišljanjem, nazori, načinom reagiranja predstavlja zgled. V različnih vsakodnevnih situacijah spodbuja razpravo o vrednotah - tako širših družbenih in vrednotah šole učence spodbuja k refleksiji o lastnem vrednostnem sistemu ter skladnosti le tega z drugimi sistemi vrednot sam živi in si prizadeva za to, da učenci razvijajo dejavno državljanstvo, enake možnosti in se socialno povezujejo -

Strokovni delavec spodbuja razvoj učenčevih vrednot.

S2: Strokovni delavec načrtuje, spremlja, vrednoti in izboljšuje svoje profesionalno delo ter usmerja svoj razvoj.

Opis standarda: Strokovni delavec udejanja svoje poslanstvo s samorealizacijo znotraj matičnega zavoda in v navezi z ožjim ter širšim družbenim okoljem. Permanentno spremlja in skrbi za lasten profesionalni razvoj (osebnostnem, poklicnm in socialnem področju)

Strokovni delavec spremlja in evalvira lastno prakso ter jo izboljšuje

Strokovni delavec raziskuje lastno prakso tako, da namensko, sistematično in kontinuirano izvaja samoevalvacijo s ciljem izboljšanja kakovosti lastnega dela in posledično učenčevega napredka in dosežka: zbira povratne informacije o svojem delu ( s strani sodelavcev vodstva, učencev in staršev ipd.) in na osnovi tega ugotavlja svoja močna in šibka področja strokovnega delovanja; reflektira svoje delo in procese lastnega učenja in na osnovi tega po potrebi spreminja in izboljšuje lastno prakso.

Strokovni delavec načrtuje in izboljšuje lasten profesionalni razvoj na osnovi rezultatov spremljave in evalvacije

Strokovni delavec se vključuje v različne oblike

Strokovni delavec izboljšuje profesionalni razvoj, temelječ na kritičnoreflektivnem vodenju učnega procesa tako, da: s pomočjo refleksije osmišlja svoja pojmovanja in spreminja/izboljšuje svojo prakso na osebnostnem, poklicnem in socialnem področju**: načrtuje, spremlja in vrednoti izboljšave na vseh področjih profesionalnega razvoja (v veščinah, znanju in razumevanju, stališčih in vrednotah) načrtuje, spremlja in vrednoti izboljšavo lastne prakse in profesionalnega razvoja (zbira informacije na različne načine) sodeluje z drugimi/različnimi deležniki vzgoje in izobraževanja ter širšim družbenim okolje prevzema odgovornost za profesionalno rast in svojo vlogo v učeči se skupnosti je ves čas usmerjen v vseživljenjsko izkustveno učenje Strokovni delavec: se izobražuje, usposablja, dela in ustvarja na svojem strokovno-poklicnem področju (predmetno področje, področje dela, ki ga opravlja ipd.)

učencem/učenci? Kako zagotavljam sproščeno vzdušje?

Katere so moje osebne vrednote? Katere so vrednote šole? Katere vrednote in na kakšen način spodbujam pri svojem pouku oz. v drugih situacijah z učenci? Katere vrednote se izražajo v mojih dejanjih? Kakšen zgled sem za učence? Kaj se moji učenci od mene lahko naučijo v zvezi z vrednotami, življenjskimi nazori itd.? Kako, kdaj in v kolikšni meri spodbujam razpravo o vrednotah ter samorefleksijo o lastnem vrednostnem sistemu pri svojih učencih? Kako spodbujam učence k dejavnemu državljanstvu, zagotavljanju enakih možnosti in socialnem povezovanju?

Kako spremljam in evalviram lastno prakso, katera 'orodja' poznam in uporabljam? Na kakšen način zbiram povratne informaciije in kdaj to počnem? Kako pogosto pridobivam povratne informacije vodstva, kolegov, staršev, učencev? Kako vplivajo povratne informacije (npr. kolegialne hospitacije, hospitacije ravnatelja, ipd.) na spreminjanje moje prakse? Kako izvajam refleksijo? Kakšen instrument uporabljam pri tem (npr. portfolio)? Katere novosti uvajam v pouk glede na povratne informacije ter refleksijo? Kako vem, da so prav te, ki jih uvajam, v prid učenčevim dosežkom? Kako razumem profesionalni razvoj? Kakšno je zame kakovostno učenje? Na katera področja profesionalnega razvoja sem posebej pozoren? Kaj me vodi pri načrtovanju profesionalnega razvoja? Katere oblike izobraževanja in usposabljanja me najbolj spodbujajo k napredku (h kritični presoji, speminjanju pojmovanj in stališ? Zakaj? Katere povratne informacije me usmerjajo k načrtovanju lastnega profesionalnega razvoja? Kako beležim napredek profesionalne rasti? Kako vrednotim izboljšavo pedagoške prakse? V čem vidim pomembno razliko med tradicionalnim in refleksivnim pristopom profesionalnega razvoja?**

Kaj pričakujem od strokovnega izobraževanja in usposabljanja? V katere oblike profesionalnega razvoja se vključujem najpogosteje? Zakaj prav te? V kolikšni meri izobraževanje in usposabljanje vpliva

profesionalnega razvoja

S3: Strokovni delavec soustvarja učečo se družbo avtonominh in proaktivnih posameznikov, ki temelji na pozitivnih vrednotah. Opis standarda: Strokovni delavec spodbuja k učenju vse deležnike, ki so vključeni v proces vzgoje in izobraževanja v okolju, kjer deluje. Učenje in izobraževanje predstavlja strokovnemu delavcu pomembno družbeno vrednoto, s čimer udejanja koncept vseživljenjskega učenja. Učeča se družba mu predstavlja

Strokovni delavec upošteva etična načela in zakonska določila ter ravna profesionalno odgovorno

Strokovni delavec profesionalno opravlja naloge s področja organizacije in vodenja

Strokovni delavec ustvarja pogoje za razvoj učeče se skupnosti z upoštevanjem načel vseživljenjskega učenja in trajnostnega razvoja

sodeluje v aktivih v zavodu in zunaj njega ter drugih oblikah sodelovalnega učenja, vključuje se v timsko načrtovanje, poučevanje in spremljanje lastnega dela in dela drugih strokovnih delavcev širi dobre prakse v šoli in na različnih strokovnih srečanjih (npr.: študijske skupine, konferencah, posvetih, e-izobraževanju ipd.) se aktivno vključuje v profesionalna združenja, društva ipd. z namenom raziskovanja in sooblikovanja pojmovanj, stališč in prepričanj (o pomenu kakovostnega izobraževanja, znanj; o vlogi pedagoškega delavca; o poslanstvu in družbenem statusu ter ugledu pedagoškega delavca ipd.) prizadeva si za dvig ugleda pedagoškega poklica Strokovni delavec: z zgledom kaže, da spoštuje človekovo dostojanstvo ter si prizadeva za dvig kulture v odnosih med ljudmi (v stikih z različnimi deležniki, s svojimi besedami in dejanji, ustvarja vljuden in spoštljiv odnos) ravna po načelu enakosti in pravičnosti in ustrezno ukrepa ob etično in zakonsko sporni praksi, ki škodi posamezniku oz. družbi varuje zasebnost in dostojanstvo učenca in drugih deležnikov, zato z informacijami zaupne narave ravna skrbno in odgovorno

Strokovni delavec: kakovostno organizira in vodi učni proces (pouk, razredništvo ipd.) kakovostno organizira in/ali vodi strokovne skupine (šolske aktive, študijske skupine, PUZ-e ipd.) tako, da omogoča in spodbuja strokovno in avtonomno delovanje posameznika organizira in vodi in/ali je član strokovnih organov šole, srečanja s starši, strokovni svet zavoda, šolske komisije, … ter priložnostne skupine z zunanjimi sodelavci…. Strokovni delavec: visoko ceni znanje in učenje in ju promovira kot eno najvišjih vrednot, pri tem uporablja različne vire se nenehno uči, pri čemer razvija veščine za ustvarjalno in tvorno sodelovanje v družbi sodeluje v različnih aktivnostih in skupnostih v širšem okolju, se seznanja z dogajanjem na področju lokalnega gospodarstva, okoljske problematike in družbenega dogajanja, v pouk vnaša razvijanje podjetnostnega duha, raziskovanje, povečuje mobilnost in izmenjave (npr. gospodarske prioritete v lokalnem okolju, predstavitve lastnega zavoda v podjetjih in obratno, organizira obiske/ekskurzije, ...) v učnem procesu in z lastnim delovanjem v širšem okolju išče rešitve, ki temeljijo na uravnoteženosti vseh treh vidikov trajnostnega razvoja (okoljskega, družbenega in ekonomskega)

na spreminjanje pojmovanj, prepričanj in stališč? Kako to vem? Kako svoja spoznanja delim z drugimi? Kako pogosto? Kakšno vrednost ima sodelovalno učenje zame? Kako pogosto se vključujem in kaj me motivira za sodelovalno učenje? Kaj mi pomeni pedagoški poklic? Kako si prizadevam za dvig ugleda pedagoškega poklica?

Na kakšne načine si prizadevam za dvig kulture v odnosih med različnimi deležniki? Kako reagiram v konfliktnih situacijah? Znam biti strpen in toleranten do ostalih, kljub mojemu drugačnemu prepričanju? Spoštujem zasebnost posameznika? Znam presoditi katere informacije moram ohraniti zase in katere lahko delim v profesionalnem odnosu? Kako dobro poznam zakonska določila, ki ščitijo posameznikovo identiteto? Pri svojem ravnanju upoštevam načelo enakosti? Kako vem, da kakovostno organiziram in vodim učni proces? Kako pogosto organiziram in vodim najrazličnejše dogodke v domeni zavoda in izven njega? Kolikokrat sem bil v zadnjih petih letih vodja: šolskega aktiva, prireditev, različnih šolskih in izvenšolskih dejavnosti ipd.? Kako pogosto vodim pogovore z zunanjimi sodelavci pri npr. okroglih mizah, diskusijah ipd., kjer dajem priložnosti in vključujem ostale v proces aktivnega sodelovalnega učenja? Kako razumem pojem »učeča se skupnost«? Na kakšen način prispevam pri razvoju zavoda kot učeče se organizacije? Na kakšen način skrbim za ugled zavoda?Kako pogosto se vključujem v raznovrstne organizirane dejavnosti (razne okrogle mize, tematska srečanja, kongrese in konference ipd) tudi, če mi jih zavod ne financira? Katere vire spremljam in proučujem? Na kakšen način širim svoja znanja in veščine? Kako se povezujem s širšim okoljem in kakšne priložnosti za učenje izven šole ustvarjam za svoje učence? Kako spremljam in se odzivam na socialno ekonomska, družbena in okoljska dogajanja v ožjem in širšem okolju? Kako razumem in kako udejanjam trajnostni razvoj?

Opombe: kakovostno* znanje = “znanje, kadar se obvladovanje vsebin tesno prepleta s strategjami učenja in mišljenj ter nekognitivnimi - čustveno-motivacijskimi in vrednotniimi komponentami”. Tako znanje je trajno, uporabno, celostno, vsebinsko (deklarativno) in proceduralno, strateško in metakognitivno, dinamično in vsebuje etično razsežnost. (povzeto po: Mrarentič Požarnik B. (2011). Kaj je kakovostno znanje in kako do njega? Sdobna pdagogika, 28, št. 2, str. 28-50. področja profesionalnega razvoja** = povzeto po: Valenčič Z. (2014). Profesionalni razvoj vzgojiteljev z vidika vzgojiteljevih pojmovanj. Andragoška spoznanja, 20(1), str. 43-60

ŠOLSKA KLIMA IN KULTURA STANDARDI S1: V zavodu si prizadevamo za kulturo kakovostnega komuniciranja in dobre medsebojne odnose

KAZALNIKI V zavodu skrbimo za vzajemni pretok relevantnih informacij med zainteresiranimi deležniki

OPIS KAZALNIKA V zavodu skrbimo, da: so vse relevantne informacije dostopne oz. objavljene, so odločitve zabeležene, se pobude obravnavajo. Informacije (tudi povratne) tečejo v obe smeri.

Opis standarda: Ta standard se kaže v kakovostnem komuniciranju, dobrih medsebojnih odnosih, zadovoljstvu, vključenosti v proces odločanja, avtonomiji, odgovornosti

V zavodu spodbujamo kakovostno komuniciranje in dobre medsebojne odnose

V zavodu skrbimo: za spodbujanje razvoja socialnih veščin, pro-socialne naravnanosti, empatičnosti, solidarnosti., spoprijemanja s stresom, zaupanja v lastne zmožnosti, učenja reševanja problemov in konfliktov (za učence, strokovne delavce, druge zaposlene in starše).

V zavodu sistematično krepimo in vzdržujemo dobre odnose z notranjimi in zunanjimi deležniki

V zavodu spremljamo zadovoljstvo vseh deležnikov

V zavodu skrbimo, da so odnosi med notranjimi in zunanjimi deležniki spoštljivi, spodbujamo medvrstniško in medoddelčno solidarnost in sodelovanje med učenci različnih starosti starši izražajo pozitiven odnos do (strokovnih) delavcev v zavodu. sodelujemo s starši, lokalno skupnostjo in delodajalci V zavodu redno spremljamo zadovoljstvo vseh deležnikov z zavodom. Zadovoljstvo spremljamo načrtovano, sistematično in na različne načine.

PRIMERI VPRAŠANJ ZA RAZMISLEK Kako dokumentiramo razgovore na zboru strokovnih delavcev, v razredu, na roditeljskih sestankih, sestankih sveta zavoda? Kako objavljamo informacije? Na kakšne načine so informacije dostopne? Kakšne možnosti za dajanje pobud obstajajo v zavodu? Kdo vse lahko daje pobude? Komu? Kako obravnavamo pobude? Med katerimi deležniki tečejo povratne informacije? Ali so informacije relevantne? Je informacij dovolj, a hkrati ne preveč? Ali podajamo informacije ob pravem času? Ali dobivajo informacije samo tisti deležniki, za katere so predvidene, ali dobivajo vsi vse informacije? Kakšen je odnos zavoda do medijev? Na čigavo pobudo se pojavljamo v medijih? S kakšno vsebino se pojavljamo v medijih? Razvoj katerih socialnih veščin spodbujamo na zavodu? Kako? V kolikšni meri se strokovni delavci, vodstvo in učenci zavedamo pomena socialnih veščin za življenje? Kako ugotavljamo, kdaj so učenci/strokovni delavci/drugi zaposleni preobremenjeni? Kako jim pomagamo? Kako kakovostno je naše komuniciranje? Kako pozorno se znamo poslušati? Koliko priložnosti za odkrito izražanje mnenj imamo?Kako negujemo kulturo pogovora? Ali se strokovni delavci/učenci družijo tudi po pouku? Kako skrbimo za dobre odnose in dobro počutje? Kako odkrivamo in spodbujamo razvoj potencialov pri vseh učencih (tudi najšibkejših)/strokovnih delavcih? Kako spodbujamo krepitev zaupanja v lastne zmožnosti? Na kakšne načine strokovni delavci izražamo interes za učence in jim damo začutiti, da nam je mar zanje? Na kakšne načine in ob katerih priložnostih damo učencem vedeti, da jim zaupamo in verjamemo vanje? Kako dostopni smo za učence? Ob katerih priložnostih imajo učenci možnost izražati svoje mnenje in občutke? Kakšne strategije reševanja konfliktov in problemov imamo? Kako učence podpiramo pri tem? Kako strokovni delavci pomagamo reševati konflikte? Na kakšne načine in ob katerih priložnostih učimo učence ustreznih čustvenih odzivov? Na kakšen način spodbujamo solidarnost? Koliko je v našem zavodu sproščenosti, humorja? Kaj je za nas lokalno okolje? Kako zavod sodeluje z lokalnim okoljem? Kakšne dejavnosti za javnost pripravljamo? Kako spodbujamo vključevanje staršev in nekdanjih učencev v dejavnosti? Kako spodbujamo medvrstniško in medoddelčno solidarnost in sodelovanje učencev različnih starosti? Kako izražamo spoštovanje do vseh deležnikov? Kako spodbujamo vzajemno avtoriteto zavoda in staršev? Na kakšen način sodelujemo s podjetji in drugimi delodajalci?

Kako pomembno nam je zadovoljstvo zaposlenih, staršev, učencev...? Kako spremljamo zadovoljstvo in pri katerih deležnikih? Kako lahko vplivamo na zadovoljstvo? Kakšno vlogo imajo letni razgovori pri ugotavljanju zadovoljstva? Kdaj je nezadovoljstvo razlog za spremembe? Kako raziščemo, kateri so vzroki za (ne)zadovoljstvo? Zadovoljstvo dijakov z učitelji, z njihovim odnosom...

V zavodu negujemo participativnost

S2: V zavodu vsem zagotavljamo fizično in psihosocialno varnost ter vključenost Opis standarda: Ta standard varnosti se kaže v vključenosti vseh, netolerantnosti do vseh oblik nasilja, krepitvi zdrave samopodobe, skrbi za zdravje in medsebojni podpori.

Podatke o zadovoljstvu različnih deležnikov uporabljamo za izboljševanje kakovosti delovanja zavoda. V zavodu poskrbimo za vključenost vseh v proces sprejemanje pomembnih odločitev

V zavodu spodbujamo avtonomijo in odgovornost deležnikov V zavodu zagotavljamo vključenost

V zavodu poskrbimo, da sta avtonomija in odgovornost primerna razvojni stopnji učencev oz. funkciji zaposlenih.

V zavodu ne toleriramo nasilja

V zavodu zagotavljamo enakopravnost, pravičnost in nediskriminatornost ter spoštovanje razlik (medkulturne, jezikovne, nazorske, vrednotne), preseganje predsodkov in stereotipov do drugačnih. V zavodu ne dovolimo ustrahovanja, trpinčenja, zaničevanja, sramotenja, žaljenja, sovražnega govora in drugih oblik izključevanja, fizičnega in spletnega nasilja ter zlorab.

V zavodu omogočamo priložnosti za krepitev zdrave samopodobe

V zavodu podpiramo skrb za zdravje ter promoviramo fizično in psihično blagostanje

V zavodu prepoznavamo in spodbujamo razvoj močnih področij, omogočamo doživljanje občutka vrednosti naš prevladujoč pristop je spodbujanje upoštevamo različne sloge izražanja in kognitivne sloge V zavodu skrbimo za zdravje zaposlenih in učencev Skrbimo za spodbudno učno okolje, ki vpliva na dobro počutje in zavzeto delo ozaveščamo strokovne delavce in učence o pomenu gibanja za zdravje ozaveščamo o zdravi prehrani,

Kakšne ukrepe sprejemamo na osnovi ugotovitev o (ne)zadovoljstvu?

O katerih pomembnih odločitvah se posvetujemo? Kako spodbujamo aktivno udeležbo deležnikov pri nizanju pobud, alternativ, sprejemanju pomembnih odločitev? Kako omogočamo soočanje in obravnavo različnih mnenj? Kako zadovoljni so zaposleni s svojim vplivom na zavodu? Ob katerih priložnostih vključujemo k razpravi in odločitvam tudi učence? Kako je razporejena odgovornost na zavodu? Komu (v katerih okoliščinah) odgovornost povzroča stres? Kako zadovoljni so zaposleni s svojo avtonomijo? Kakšno pozornost namenjamo vzgajanju odgovornosti učencev (za učenje)? S katerimi metodami/tehnikami/orodji spodbujamo izgradnjo odgovornosti pri učencih? Kako konkretno udejanjamo načela enakopravnosti, pravičnosti, nediskriminatornosti, spoštovanje razlik? Ali spodbujamo spoznavanje drugačnosti in solidarnost? Kako varno je naše okolje za izražanje stisk in zaupanja? Kako prepoznavamo dobre prakse in strategije s tega področja? S kakšnimi predsodki in stereotipi se soočamo? Kako jih presegamo?

Katere prikrite oblike nasilja zaznavamo v zavodu? Kako zaznavamo in obravnavamo morebitne primere nasilja? Katere delavnice organiziramo v ta namen? S katerimi pristopi preusmerimo morebitno agresivnost učencev in strokovnih delavcev? Kako krepimo kulturo nenasilja? Kako reagiramo v situacijah morebitnega nasilja? Kako pomagamo žrtvam? kako pomagamo (obravnavamo) povzročiteljem? Katere preventivne aktivnosti izvajamo? Katere strategije dela s starši žrtve/povzročitelja izvajamo? Kako ozaveščamo o spletnih nevarnostih in zlorabah? Kako prepoznavamo /iščemo močna področja pri učencih/strokovnih delavcih? Kako spodbujamo razvijanje močnih področij? Katere priložnosti za krepitev zaupanja v lastne zmožnosti omogočamo? Na kakšne načine omogočamo učencem in zaposlenim doživljanje občutka lastne vrednosti? Na kakršen način damo učencem vedeti, da jih v življenju ne določa njihov uspeh v šoli? Kakšne priložnosti za doseganje in potrjevanje uspeha omogočamo? Kako spodbudni smo drug do drugega? Na kakšne načine upoštevamo različne sloge izražanja? Na kakšne načine upoštevamo različne kognitivne sloge? S katerimi dejavnostmi skrbimo za zdravje? Na kakšen način prepoznavamo otroke, ki so v stiski? Kako jih podpremo in obravnavamo? Kako otrokom pomagamo oblikovati primeren odnos do svojega telesa? Kako otrokom (in staršem) pomagamo pri oblikovanju spodbudnih pričakovanj za dosežke na šolskem področju? Kako omogočimo regeneracijo izgorelim strokovnim delavcem? Kako podpremo strokovne delavce, ki so pod stresom? Kako preprečujemo zlorabo dovoljenih in nedovoljenih drog? Na kakšne načine ozaveščamo o pomenu zdrave prehrane, gibanja, sistematične rekreacije, zdravega

V zavodu organiziramo podporno mrežo za medsebojno pomoč

S3: V zavodu udejanjamo učinkovite vzgojne strategije

V zavodu udejanjamo strategijo vzgojnega delovanja

Opis standarda: Ta standard se kaže v strategiji vzgojnega delovanja ter v dogovarjanju, skupnemu postavljanju in upoštevanju pravil

zmanjšujemo hrup, onesnaževanje okolja Imamo možnost sprostitve V zavodu organiziramo kolegialno in vrstniško pomoč, organiziramo skupine za razreševanje strokovnih dilem

V zavodu imamo strategije vzgojnega delovanja na ravni zavoda, oddelka, posameznikov V dogovore vključujemo različne deležnike odprto se pogovarjamo o vzgojnih in disciplinskih problemih

Vsi deležniki v zavodu gojimo dogovarjanje, skupno postavljanje in upoštevanje pravil

V zavodu se dogovarjamo o skupnem postavljanju pravil izvajamo dogovorjene posledice ob kršitvah pravil dogovarjamo se od spodaj navzgor

življenjskega sloga? Kako poskrbimo za psihofizično ravnovesje učencev/strokovnih delavcev? Na katere načine se sproščamo, ko smo preobremenjeni? Kako poskrbimo za spolno vzgojo? Kako skrbimo za higieno - fizično in mentalno? Kakšne oblike kolegialne podpore imamo vzpostavljene v zavodu Kakšne oblike vrstniške pomoči spodbujamo? Na katero osebo se lahko učenci/strokovni delavci obrnejo za pomoč? Kako pomagamo zaradi bolezni odsotnim učencem/strokovnim delavcem? Kako organiziramo vrstniško mediacijo? Kako organiziramo tutorstvo? Kako vrednotimo dodatno pomoč, delo tistih, ki pomagajo svojim vrstnikom? Kakšne oblike podpore nudimo učiteljem (supervizija, intervizija, podporne skupine, kolegialni coaching...)? Ali imamo izdelano strategijo vzgojnega delovanja na ravni zavoda, oddelka? Kako se kaže, da se zaposleni zavedajo pomena (in obstoja) te strategije in imajo ponotranjene razloge za postavitev te specifične strategije? kako se kaže, da si zaposleni delijo vizijo zavoda? Ali imamo pripravljene interventne strategije in strategije/protokole za ravnanje v kriznih situacijah? Kaj od tega dobro deluje, kaj pa bi želeli izboljšati? Katere strategije reševanja konfliktov uporabljamo? Kateri vzgojni dokumenti zavoda in druga gradiva nam pri tem pomagajo? Kako vključujemo v dogovore o tem različne notranje/zunanje interesne skupine/deležniki vključno z učenci? Kako skrbimo za usposabljanje naših strokovnih delavcev za odnosno in vzgojno področje? Kako pogosto (kolikokrat na leto) so deležni kakovostnega odnosnega in vzgojnega usposabljanja? Ali imamo v ta namen sistematično strategijo izobraževanja kolektiva? Kako pogosto in ob katerih priložnostih se odprto pogovarjamo o vzgojnih in disciplinskih problemih? Katere sistematične aktivnosti organiziramo v ta namen z učenci (npr. socialne/interakcijske igre, delavnice za čustva, socialno in emocionalno učenje)? Kako na sistematičen način poskrbimo za vzgojno zahtevne učence (npr. za podporo pri obvladovanju jeze, premagovanju anksioznosti ...)? Kdaj se za pomoč obrnemo na svetovalnega delavca? Ali po potrebi organiziramo vzgojne time (npr.: razrednik, svetovalni delavec, izvajalec DSP, vpleteni učitelji, ravnatelje ... za obravnavo nasilja ter žrtev in povzročiteljev nasilja, za reševanje drugih vzgojnih problemov)? Ali po potrebi naredimo in izvajamo individualne pedagoške pogodbe z učenci, načrte izboljšanja vedenja i.p.d.? Na kakšne načine spodbujamo vključevanje različnih deležnikov pri nastajanju vzgojnih pravil? Kako skrbimo za udejanjanje strategij vzgojnega delovanja? S katerimi pristopi skrbimo za razvoj veščin za razreševanje konfliktov? Kako k oblikovanju razrednih in zavodskih pravil ter dogovarjanju o spoštovanju le-teh pritegnemo učence (npr. na razrednih urah, šolskem parlamentu...)? Kako udejanjanje le-teh spremljajo in evalvirajo skupaj z razrednikom, na šolskem parlametnu in drugih skupnih priložnostih? Koliko se strokovni delavcii zavedamo pomena učinkovitega vodenja razreda in se na tem področju usposabljamo? Katere sodobne disciplinske strategije poznamo? Kako premišljeno je naše reagiranje na disciplinske težave (ali takoj burno odreagiramo ali reagiramo selektivno in strateško - s stopnjevanjem signalov od neverbalnih do verbalnih)? Kako izkoristimo potencial sedežnega reda in ureditve razreda za različne namene? Kako začenjamo ure, na kakšne načine pritegnemo pozornost učencev ob prihodu v razred? Kako jasna so naša navodila in postopki? Kako izvajamo prehode med deli ure? Kako spoštljivi smo do učencev (ne glede na njihovo vedenje)? Kako odločni smo pri vztrajanju pri dogovorih? Koliko se učenci lahko zanesejo na nas? Katere načine uporabljamo pri postavljanju pravil v zavodu? Katere deležnike vključujemo? Kako postavimo ukrepe ob kršitvah? Ali je pri oblikovanju pravil in dogovorjenih posledic in ukrepov za vedenjske kršitve prisoten celoten kolektiv? Kako varno je naše okolje za odprt pogovor o vzgojnih in disciplinskih problemih?