Amo® Leto 5 Številka 10 by Marko Balazic

leto 5 | številka 10 | november 2014

Klub Alumni Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu, Štula 23, 1000 LJUBLJANA | TISKOVINA

www.alumni.si | informativna publikacija za nekdanje škofijke in škofijce

»Ta sredstva so vložena v vzgojo in izobraževanje, ki predstavlja skupno dobro naše države.« dr. Roman Globokar

3 4 5 8 11 13 15 18 20 22

Alumne, alumni! Uvodnik

leto 5 | številka 10 | november 2014

Odgovorni alumni ŠKG

Razmišljanje predsednika Kluba Alumni ŠKG

»Vsaka referenca omogoči nove možnosti v prihodnosti.« Intervju z Markom Štamcarjem

»Vedno je dobro vedeti, ...« Intervju z Davidom Zormanom

»Tisti, ki delamo s strankami, smo pravi obraz institucije.« Intervju z Dominikom Zupančičem

Alumni v tujini

Intervju z Gregorjem Koširjem

Potopis: Gruzija in Armenija Piše: Tadej Bolta

Alumni podjetniki Maja Milač in Klavdija Grm

8 11

Kaj imajo skupnega fiziki in zgledni soprog pred zlatarno? Piše: Lily Schweiger Kotar

Dr. Roman Globokar

Pogovor z direktorjem Zavoda sv. Stanislava

Preberite si še:

Študentsko društvo Megaron (stran 24) Novice iz Kluba alumni ŠKG (stran 25)

NOVEMBER 2014

UVODNIK

Alumne, alumni! Naj se tokratni pozdrav – pa ne zamerite – glasi brez pridevnika draga, dragi. Morda me je v teh zadnjih oktobrskih dneh zgrabilo nekakšno strašno vraževerje in si ne upam v isti sapi izreči besed drag in osebne finance; ne vem. (Ko se dnevi krajšajo, ne tvegaj več tako često in drzno!) Morda sem se le od narave nalezla jesenske askeze. (Ko nekaj umanjka, boš začutil, kako pomembno je!) Me pa veseli, da je s pomočjo navdušujoče odzivne in angažirane ekipe nastala še ena številka revije Amo®, ki prinaša kar nekaj mnenj, idej, novic. Preberite jo in nam sporočite, kaj vas je očaralo, kaj razočaralo, če ste se nad čem zamislili ali v čem premislili – vabljeni ste, da dodate Amo®-ju, kar mislite, da mu še manjka! Tokrat smo se namenili globoko zaorati v odgovorno ravnanje z osebnimi financami, povprašat strokovnjake tega področja, kaj in kod in kdaj naj sejemo, da bi bogato želi. Zaorali smo, nekoliko plitveje sicer, zato pričujoča številka ponuja (le) tri pogovore z alumni, ki so z nami (med drugim) podelili misli o svojem odnosu do denarja. Izpustili smo marsikoga, ki bi nam o tem utegnil še kaj modrega povedati, a zgoraj poševno označena tema bo aktualna še naprej in gotovo se k njej še povrnemo v prihodnjih številkah. Naš čezmejni pogled se je tokrat usmeril na sever proti Bruslju, na jugovzhod proti Gruziji in Armeniji. Med podjetniki sta se prazne vrstice med standardnimi vprašanji tokrat prijazno odločili zapolniti dve podjetnici. Utrip Zavoda, razposajen in neugnan, sta v tej še posebej slovesni jeseni povzela direktor Roman Globokar in Lily Schweiger Kotar. Na koncu smo dodali še poročila, oznanila in prijazna vabila – preberite, si pišite za uho in seveda – pridite! O tokratni temi mi ni povsem lahko pisati, saj so osebne finance – ali denar, če poenostavim – gradnik sleherne postaje vsakdana, hkrati pa se pomembno vpenjajo v vse naše odnose, odgovore in odločitve, celo v oddih. Ni zmerom povsem jasno, ali je denar vzrok ali posledica naših prizadevanj in naporov. Prav tako ni jasno, ali nas denar osrečuje ali peha v nesrečo. Ni bistvo, pa je vendar bistven? Koliko bolj preprosto in očarljivo je jesensko nebo, tik preden zaide sonce! Ko dodamo financam še razsežnost odgovornosti, pa postane stiska nejasnosti nevzdržna: odkar vem, da se lahko (če ne celo moram, saj me je oglasno sporočilo nagovorilo z imperativom) na 20-urne tečaju naučim upravljanja z osebnimi financami in da bo nekaj podobnega na voljo že šolarjem, ki se bodo karseda kmalu začeli finančno opismenjevati, nimam nobenega izgovora več: za stanje osebnih financ odgovarjam le in samo sama. Možnosti in priložnosti je nepregledna množica in še preden odprem denarnico, se mi zvrti v glavi od popustov in obresti … Naj ne delam jaz za denar, ampak denar zame, mi svetujejo – a kaj ko moraš bdeti nad njim kot nad majhnim otrokom, ki hoče – z najbolj nepredvidljivimi potezami – sam vse postoriti, da vas ima prijeti delo v svoje roke in na hitro ter manj škode vse opraviti … no, saj sami veste. Vrednosti in vrednote pač rastejo in padajo – njihovo gibanje sicer napovedujemo in na ta račun služimo (ali se vsaj poznavalsko trepljamo po hrbtih) – včasih pa le pretreseni in nemočni opazujemo, kako se obličje sveta čez noč spremeni čisto po svoje. A vse bo še dobro – dokler se vsi skupaj zavedamo, da je nadzor osebnih financ važno, a le eno od vesel v našem čolnu. Čolnu, s katerim plujemo po svetu, v katerem zemljevidi že naslednji dan zastarijo in so smeri neba nestalne, večno spremenljive. Vse dobro tako pri kartah kot v ljubezni vam želim, urednica Valerija Peternel

NOVEMBER 2014

RAZMIŠLJANJE

Odgovorni alumni

Marko Balažic,

predsednik Kluba Alumni ŠKG

Pred vami je deseta številka revije AMOR. Opominja nas, da se približuje peto leto obstoja kluba Alumni Škofijske klasične gimnazije. V prvi številki revije ste prejeli vabilo na ustanovni sestanek kluba. S pomočjo revije je bil storjen prvi korak k uresničevanju temeljnega poslanstva kluba: »Klub Alumni naj s svojimi dejavnostmi in dogodki postane shajališče in središče iz katerega bo izhajalo sodelovanje, ki bo prinašalo dodano vrednost za širšo družbo ter za življenja nekdanjih škofijcev in škofijk.« Mislim, da ni potrebno posebej izpostavljati posebnega pomena revije AMOR za klub Alumni. Ob tej priložnosti bi rad izrazil posebno zahvalo mojim predhodnikom, Marku Borisu Andrijaniču, Anji Mariji Arko in Matiji Simončiču ter vsem snovalcem revije AMOR. Želimo ohraniti visok nivo, ki ste ga postavili in s pomočjo sodelavcev razviti nove ideje, ki bodo sledile plemenitemu poslanstvu kluba. Navsezadnje bi se rad zahvalil vsem članom, ki so mi zadali to odgovorno nalogo. Eden izmed ciljev kluba je spodbujanje sodelovanja med nekdanjimi dijaki na strokovnem, znanstvenem, poslovnem in drugih področjih. Rad bi vas opogumil, da se lahko v iskanju odgovorov na življenjska vprašanja obrnete na ljudi, ki z vami delijo izkušnjo odraščanja. Ljudi, ki jih nosite v nekem daljnem spominu ali pa jih niste poznali in so od časa gimnazije postali strokovnjaki na svojih področjih. V zadnjem času je zaradi slabega gospodarskega okolja v Sloveniji prenekatero izmed vprašanj povezanih z ekonomijo. V iskanju odgovorov smo tako za glavno temo revije določili odgovorno ravnanje z osebnimi financami. Upam, da smo vam preko intervjujev z nekdanjimi dijaki uspeli približati nekaj pogledov, ki vam lahko pomagajo pri prihodnjih odločitvah. Posebno zahvalo je potrebno izkazati tudi instituciji, ki je razvila ogromen človeški potencial. Bodisi gre za prijateljstva in preplet življenjskih poti bodisi za uspehe na kariernem področju. Zatorej menim, da je potrebno razviti odgovoren odnos do gimnazije, ki nam je to omogočila. Ideja krožkov in okrogla miza o poklicih tako temeljijo na zavedanju, da je potrebno vračati, kar si prejel. Prizadevamo si, da bi še bolj izpostavili pomen mentorstev in z dobrimi zgledi pripomogli k oblikovanju človeka v najbolj kritičnem obdobju njegovega življenja. Klub je odprt za kakršnekoli pobude. Vabljeni ste, da s svojimi predlogi sodelujete pri aktivnemu oblikovanju kluba Alumni. Stopite v stik z nami in nas spremljajte preko spletne strani www.alumni.si ali socialnih omrežij. Vabim vas, da sodelujete pri nadaljnjih aktivnostih, ki jih bo klub organiziral. Posebej bi vas rad povabil na tradicionalno srečanje po slavnostni akademiji sv. Stanislava.

NOVEMBER 2014

INTERVJU

Marko Štamcar: »Vsaka referenca omogoči nove možnosti v prihodnosti.« Kako predstaviti blagovno znamko Talking Tom and Friends? Po drugi strani pa, je to sploh potrebno? Uradne številke so navdušujoče: pod njenim okriljem je izšlo že 26 aplikacij, izdali so animirano serijo, pa tudi dve pesmi (v sodelovanju z Disneyjevim studiem), youtube videi imajo čez milijardo ogledov,... Nedavno je bilo objavljeno, da so ljudje po vsem svetu te aplikacije na svoje telefone in tablice prenesli že več kot 2 milijardi-krat in da jih mesečno uporablja več ljudi kot Twitter. Marko Štamcar, škofijec 8. generacije, je eden od solastnikov in soustanoviteljev Outfit7, podjetja, ki stoji za simpatičnim Tomom in njegovimi prijatelji. Lahko opišeš, kako je potekal razvoj tega projekta? Kakšne so bile težave in kako ste jih premagali? Ravnokar mineva pet let od ustanovitve in še vedno se dobro spomnim naših skromnih, a ambicioznih začetkov. Prvega pol leta smo se poleg eventualnemu razvoju mobilnih aplikacij močno posvetili tudi aplikacijam za Facebook (kdo se ne spomni Farmville-a?), za katere se je izkazalo, da so oreh, ki nam ga ni uspelo streti oz. smo ta vlak že zamudili. Je bil pa drugi vlak povsem pravočasen in Talking Tom je postal uspešnica brez velikih investicij v marketing (kar je bilo bistveno za startup brez prihodkov), saj je bilo aplikacij na Apple App Store-u in Android Marketu (zdaj Google Play) takrat toliko manj.

}}

"To ni moja naloga" je izraz, ki pri nas na primer ni dobrodošel.

Na začetku te lepo prosim, da se predstaviš. Na ŠKG sem maturiral leta 2004 in še vedno imam zelo lepe spomine na tista štiri leta mojega odraščanja. Vključno s tem, da občasno sanjam, da sem zamudil večino maturitetnih vaj iz fizike ali da bom jutri povsem nepripravljen vprašan slovenščino. V 3. letniku sem začel delati na daljavo za Google kot prevajalec iz angleščine v slovenščino in okusil, kako je biti finančno neodvisen. Po maturi sem študiral na Fakulteti za računalništvo in informatiko in v 2. letniku ugotovil, da ta pot ne bo zame, saj so me dosti bolj veselili projekti, s katerimi sem se ukvarjal v prostem času. Leta 2007 sem se z enim od njih pridružil podjetju Najdi.si, kjer sem bil do trenutne službe v Ekipi2 d.o.o., ki je del skupine Outfit7. V prostem času rad berem angleške fantazijske romane, pogledam kakšno dobro serijo in za vikend mrcvarim družinskega mačka Garfielda. Ko si zaželim oddiha, pa se odpravim na kakšno daljše potovanje (nazadnje Florida in Teksas) ali spoznam kakšno drugo novo izkušnjo.

Kakšne so tvoje trenutne zadolžitve v podjetju? Pripravljaš kak nov projekt? Zadnji dve leti sem "Senior Android Developer", vodim pa tudi manjšo skupino sodelavcev. Sicer pa kot solastnik in soustanovitelj svoj nos vtaknem v vse vidike poslovanja, da se prepričam, da vse teče gladko. Letošnja največja mobilna aplikacija je že zelo blizu izida in kmalu bodo milijoni ljudi že lahko uživali v njej. Več ne morem izdati, bomo pa svetu spet pokazali svoje talente in domišljijo. Ko se na mesečnih srečanjih sestane celotna skupina, poročamo tudi o številu let smeha, ki smo ga ustvarili s svojimi produkti, ki je res zelo veliko. Ker so tvoji sodelavci ne samo iz drugih držav, ampak celo z drugih kontinentov, me zanima, kakšne so prednosti (in pomanjkljivosti) takšne ekipe; kako poteka sodelovanje med vami? Koliko ambicioznosti je to zahtevalo? Je za mladega slovenskega podjetnika nujno, da že od samega začetka zastavi projekt globalno? V trenutnih razmerah je bistveno, da je projekt zastavljen globalno, ja. Samo tako sta omogočeni rast in varnost investicije (kar NOVEMBER 2014

INTERVJU ustanovitev podjetja nenazadnje je). Naše pisarne se nahajajo tudi v Angliji, Ameriki in Južni Koreji - pomembno je nenehno iskanje skupne valovne dolžine, razumevanje kulturnih razlik (ki se zelo poznajo tudi pri komunikaciji, sploh spletni, kjer človeka ne vidiš iz oči v oči) ter ozaveščanje o pripadnosti firmi (nobena podružnica ne sme biti zapostavljena ali pomembnejša od ostalih). Ljudje drugih kultur in okolij pa prispevajo zelo raznolike izkušnje in poglede, ki jih pri globalnem projektu prej ko slej potrebuješ. Verjetno imaš precej nestalen delovni čas. Kako uspeš potegniti ločnico med službenim in zasebnim časom? Če delaš, kar te veseli, je zadnje, o čemer razmišljaš, kako boš ob 16:00 odložil delo in se posvetil nečemu tretjemu. Ker še nimam družine, je precej lažje - ker nikogar ne zapostavljam - lahko bi rekel, da so mi sodelavci in ostali soustanovitelji postali neke vrste družina. Je pa čar nestalnega časa to, da si naloge razporediš tekom celega dneva in vmes opraviš tudi zasebne zadeve. Glavno je, da je vse opravljeno v rokih in da si dosegljiv, če je kaj nujnega. Outfit7 je zgodba ne samo o izrednem uspehu, ampak celo o hitrem uspehu. Kakšne so pasti hitrega vzpona? Hiter vzpon pripelje do hitre rasti v vseh pogledih - podjetje lahko postane zapravljivo ali pa zaposli preveč ljudi, ki z vsako manjšo stagnacijo postanejo breme vodstvu in dobičkom. Poleg tega se s pritokom ljudi z vseh koncev razredčijo tudi kultura in jasnost vrednot, ki sta pripomogli k uspehu. Zato se v IT svetu moderna podjetja tudi po velikih uspehih držijo mentalitete startupov, kjer se še vedno skrb posveča vsem tem vidikom. Samo in Iza Login, ustanovitelja Outfit7, sta sponzorirala prevod knjige "Delaj vitko" v slovenščino, ki si ga brezplačno prenesete na http://delajvitko.si/, ki govori o tem in še čem. Marsikateri podjetnik svoj uspeh pripisuje tudi sreči (»ob pravem času na pravem mestu«, »splet okoliščin«, »naključje«, ...). Bi lahko tudi vaš uspeh pripisal temu ali je za vsem le trdo delo in zaznavanje pravih priložnosti? V igri je vedno več faktorjev. Ampak ne, ni šlo za naključje, saj se je skupaj zbrala prava skupina ljudi, ki so imeli vsak na svojem

GIGASPARK

VPS

STREŽNIKI WWW.GIGASPARK.COM GIGASPARK 6

NOVEMBER 2014

področju izjemne sposobnosti. Vsekakor pa smo bili ob pravem času na pravem mestu s pravim produktom. Poleg trdega dela in pravih priložnosti pa je treba biti sposoben se tudi hitro obrniti in prilagoditi razmeram, vedno biti pragmatičen in okoli sebe obdržati le ljudi, ki imajo enake cilje in motivacijo. "To ni moja naloga" je izraz, ki pri nas na primer ni dobrodošel.

}}

Letošnja največja mobilna aplikacija je že zelo blizu izida in kmalu bodo milijoni ljudi v njej lahko uživali.

Ti si dokaz, da lahko tudi mladi uspejo v času krize. Hkrati pa je toliko brezposelnih in tudi brezvoljnih, ki iz svojega življenja ne zmorejo iztisniti nič konkretnega. Koliko, misliš, k temu pripomore splošno družbeno stanje, klima negativnosti in koliko ta značilna slovenska želja po varnosti, strah pred tveganjem? Slovenci smo, konec koncev, v veliki meri navajeni na varno plačo iz državnega proračuna, na prijatelje, znance, »zveze«, ki bodo poskrbele za nas. Koliko so mladi Slovenci danes sploh pripravljeni vložiti v svoj uspeh, v svojo prihodnost? Slovenci imamo kljub črnemu pogledu na trenutne razmere še vedno marsikaj, o čemer lahko drugje le sanjajo, le zavedamo se tega bolj slabo. Če pogledamo "obljubljeno deželo" Ameriko, tam ljudje brez večjega pritoževanja (ali protestov!) opravljajo tudi po dve službi, tudi "upokojenci" še opravljajo kakšna lažja dela, da »dopolnijo« svoje prihodke, in vsi vedo, da morajo najprej poskrbeti zase, šele potem bo zanje poskrbela država - če bo to resnično potrebno. Računati na pokojnine in socialno podporo ne bi smelo biti prioriteta. V prihodnost se vlaga tudi tako, da se sprejme neplačano pripravništvo ali skromnejše plačilo, ki ga odtehtajo izkušnje, reference in navezovanje stikov, ki bodo popotnica v prihodnosti. Zato ne glejte več toliko poročil in ne berite časopisov, temveč se orientirajte po svojih željah in bodite sami tista sprememba, ki jo potrebuje Slovenija! Pot podjetništva je pot negotovosti in tveganja. Kaj bi svetoval mladim podjetnikom, ki jim ni uspelo? Če govorimo o mladih podjetnikih, potem ne smejo reči, da jim ni uspelo, ampak da bodo poskusili znova. Pravijo, da se je najbolje učiti na tujih napakah, ampak če se že moramo učiti iz lastnih, si je treba lekcijo resnično zapomniti. Če se tudi po več poizkusih pokaže, da res ne bo šlo, se še vedno lahko pridružijo kakšni drugi ekipi - izkušnje, ki so si jih nabrali, so neprecenljive ne glede na rezultat. Katere panoge se ti zdijo najprimernejše za podjetniško udejstvovanje? Visoka tehnologija in znanost ter ostale sorodne panoge, kjer podjetja tipično pozitivno poslujejo ne glede na ekonomske razmere in

INTERVJU kjer se spodbujata inovativnost in kreativnost. Gotovo pa obstaja še kaj čisto novega, neodkritega, le dovolj pogumni moramo biti. Ali je po tvoji oceni že čas, da osnove podjetništva vstopijo tudi v srednješolske klopi? Na nekaterih gimnazijah, tudi ŠKG-ju, potekajo krožki v tej smeri. Je v teh časih potrebno še kaj več? Absolutno. Taka izobraževanja bi pospešila tudi proaktivnost, torej da bi dijak začel o svoji karieri in poslu razmišljati že zgodaj, in bi se potem lažje odločil za študij ter že med študijem nabiral praktične izkušnje. Treba bi bilo zmanjšati število dijakov, ki konec 4. letnika še vedno niso prepričani, kaj in kam bi šli študirati in na faksih zmanjšati število študentov, ki do diplome ne "povohajo" poslovnega in pisarniškega sveta ter pričakujejo, da bodo brez izkušenj in omrežja kontaktov prišli do sanjske službe.

}}

Ko se na mesečnih srečanjih sestane celotna skupina, poročamo tudi o številu let smeha, ki smo ga ustvarili s svojimi produkti, ki je res zelo veliko.

Se dober, uspešen podjetnik le rodi, ali se ga da tudi narediti, vzgojiti? Nič ni vnaprej določeno. Zase ne bi rekel, da sem v prvi vrsti podjetnik, ampak da sem nekdo, ki rad dela, se nenehno uči in eksperimentira. Pri Googlu sem, preden so mi ponudili plačano delo, prevajal brezplačno, kot prostovoljec, in to zato, ker me je to tisti trenutek veselilo. Vse ostalo potem pride samo od sebe in vsaka referenca omogoči nove možnosti v prihodnosti. V vseh podjetjih se najdejo ljudje, ki opazijo obetaven talent in vam bodo pomagali na vaši karierni poti, če le imate kaj pokazati. Marsikdo sanjari o hitrem zaslužku, po katerem mu ne bo potrebno 'nikoli več delati'. Pa lahko uspešen podjetnik res zapusti svoj poklic? Ali lahko podjetništvo, na nek način, celo zasvoji?

kariera v Outfit7 pomagala tudi pri osebni rasti in pridobivanju neštetih dragocenih izkušenj. Občasno pa tudi razmišljam o nadaljnji poti in vem, da se bom enkrat lotil samostojnega podjetništva s produkti in storitvami, ki bodo koristili čim večjemu številu ljudi in rešili kak globalni problem. Zanima me tudi vlaganje v mlade upe in nenazadnje v ŠKG. Si že obiskal Silicijevo dolino ali kakšno primerljivo jedro visokotehnološkega izvora? Te zanima delo tam? Sem, pred začetkom v Outfit7. Kolikor rad potujem in odkrivam nove kulture in izkustva, imam še vedno najraje svojo Slovenijo in se vsakič z velikim veseljem vrnem. Tokratni Amor je posvečen odgovornemu ravnanju z osebnimi financami, zato me zanima, kako ti skrbiš za svoj denar? Kako gledaš na materialne dobrine, ki so ti na voljo? V preteklosti me je že izučilo, kako je s tveganimi naložbami, zato sem se nehal obremenjevati s tem, kako vse prihranke optimalno investirati, in se odločil za neko srednjo, zmernejšo pot. Prav zato se trenutno ne ukvarjam z borzami in valutami. Živim tudi v prepričanjih, da je denar treba imeti razpršen (vključno s tujino) ter da mora biti le orodje za omogočanje stvari v življenju, torej ne da ga samo kopičimo, ampak ga znamo tudi pametno porabiti. Strinjam se tudi s tem, da je največ, kar lahko denar kupi, nova izkušnja, potovanje, sem pa tudi ljubitelj močnih avtomobilov, najsodobnejše tehnike in "gadgetov", ki odražajo človeški napredek in inovativnost. Glede mobilnih telefonov (ki so moj najpomembnejši predmet) sem sicer mnenja, da mora vsak novi model zdržati vsaj 2 leti in se v tem času ne pustim premamiti z novitetami, kar je sicer pri mladih dandanes stalnica. Na splošno pa na vse, kar mi je dano, gledam s hvaležnostjo in se trudim, da me ne bi spremenilo ali da ne bi postal razsipen. Marko, najlepša hvala za pogovor in veliko uspehov še naprej! Intervju je pripravila Katja Sinko Luin

To se mi je vedno zdela ena velika neumnost. Z roko v roki moraš delati tisto, kar te veseli in biti uspešen v tem (tudi finančno). Če človek ne dela in ni kreativen, ne izpolnjuje vseh svojih potreb, mu po glavi lahko hitro začnejo rojiti bedarije. Kdor želi hitro obogateti oz. želi služiti denar, a ne uživati v svojem delu, nečesa ne dela prav in bo imel na svoji poti še več preprek in bo naredil valove tam, kjer to ni potrebno. In če te zasvoji nekaj pozitivnega, je to res tako narobe? Bi ti lahko prodal delež v Outfit7 in se lotil česa čisto drugega? Te v življenju zanima še kaj drugega?

[ oblikovalski studio ]

Trenutno je to čisto nepredstavljivo, saj sem se povsem našel v trenutni situaciji in če pogledam na zadnjih pet let, vidim, kako mi je NOVEMBER 2014

INTERVJU

David Zorman: »Vedno je dobro vedeti, da ko vsi kupujejo določeno stvar in o njej govorijo, verjetno ni najbolj pameten čas za investiranje.« David Zorman je Bohinjec 6. generacije, ki z ženo in otrokoma živi v Ljubljani. Že v času študija se je zaposlil v KD Group, kjer zadnjih šest let upravlja sklade, trenutno tri v skupni vrednosti več kot 70 milijonov €. Najraje se sprošča s športom (nogomet, tek, smučanje, ...), za kar pa v zadnjih mesecih zmanjkuje časa, saj imajo doma dojenčka. Na ŠKG-ju je bil moj sošolec in kar nekaj zanimivih mesecev sva presedela v isti klopi. To pomeni, da se še spomnim načinov, kako je plonkal, se med poukom oglašal na telefon, da je prodal televizijo, in med odmori redno igral solo dve, pa čeprav z vsega petimi taroki. Ali berača. Zanimivih zgodbic iz srednje šole ne manjka, še vedno pa velja za tistega, ki točno ve, za katero stvar se je vredno (finančno) potruditi ali izpogajati še nižjo ceno tam, kjer drugi obupamo, in kdaj je čas za umik. Sicer pa, cenijo ga tudi drugi: revija Moje finance ga je že pred leti razglasila za »Naj upravitelja skladov«.

Kakšno je tvoje delo, kaj pomeni biti upravljalec skladov? Ob jutranji budilki najprej pogledam tečajnico azijskih borz, nato v službi preletim najpomembnejše novice. Ob devetih je sestanek oddelka, kjer predebatiramo pomembnejše teme in pregledamo dnevne zadolžitve. Sledi bolj analitsko delo, kjer se glede na aktualno dogajanje ali pa potrebe, večinoma v Excelu in Bloombergu (finančni program), analizira različne stvari. Na daljši rok se vse moje delo odraža v izbiranju delnic, ki bodo prinašale nadpovprečni donos. No, zraven službe upravitelja pa pride še veliko vsakodnevnih opravil (pisanje člankov, analiz, poročil, sestankov itd).

}}

Če vlagamo recimo 30 let v delniške naložbe, je verjetnost, da bomo dosegli najvišji donos med vsemi možnimi investicijskimi produkti, kar 95 odstotna.

Kakšen je občutek upravljati s tujim denarjem? Verjetno besedi težji in lažji nista pravi; v katerih vidikih je lažje upravljati s tujim in v katerih z lastnim denarjem? Ne vidim bistvene razlike med upravljanjem lastnega ali tujega denarja. Je pa denarja strank bistveno več. Trenutno upravljam tri sklade, skupaj vredne nekoliko več kot 70 milijonov evrov. To je kar veliko strank in če razmere na trgih niso najboljše, lahko pričakuješ veliko klicev in elektronskih sporočil, ki ponavadi niso najbolj prijazni. V težkih časih so prisotne tudi grožnje. Se je že zgodilo, da je razjarjen vlagatelj prišel v naše prostore in si zaželel fizičnega obračuna. V primeru lastnega denarja pa si pritiske v glavi ustvarjaš sam oz. jih ustvarjajo tvoji bližnji, če so od tega denarja odvisni.

NOVEMBER 2014

INTERVJU Mladim nedvomno svetuješ, naj vlagajo v sklade. J Kolikšna je v splošnem donosnost skladov? Kako je z »zagotovljenimi« donosi? Saj poznaš tisti rek: (za)gotovi so samo davki in smrt. J Zagotovljeni donosi pa so večinoma nizki. Bančne obrestne mere so 100% »zagotovljene«, vendar vidimo, kako nizke so. Najboljši faktor za zagotovljen donos so leta. Če vlagamo recimo 30 let v delniške naložbe, je verjetnost, da bomo dosegli najvišji donos med vsemi možnimi investicijskimi produkti, kar 95 odstotna. Če povzemem: Začeti je treba čim prej in varčevati čim dlje. Produkt, s katerim varčujemo, pa moramo pravilno izbrati. Hollywood nam je v zadnjih letih postregel s kar nekaj finančnimi, borznimi blockbusterji (Wall Street, pa Wall Street 2, Volk z Wall Streeta, ...). Kako ti gledaš na te filme?

Kakšni dogodki in čustva so to? Psihologija ima na borzi enormen vpliv. Tudi Ljubljanska borza je bila deležna pohlepa (leta 2007). V »super« letih, ko sem bil sam sicer še študent analitik, so se v pisarnah skoraj vsak dan odpirali šampanjci, na kosilo pa so borzniki hodili v najboljše ljubljanske restavracije. Taka evforija je nekaj resnično posebnega in se ne zgodi pogosto. Udeleženci so bili ves čas kot pijani oziroma zadeti. Tečaji so bili rekordni, zabav veliko, vrednotenja v oblakih (delnice so bile izredno drage). Nadaljevanje poznamo: zlom, bankroti, recesija, itd.

}}

Trenutno upravljam 3 sklade, skupaj vredne nekoliko več kot 70 milijonov evrov.

V službi si kdaj pa kdaj pogledamo kakšen zanimivejši izsek iz kakšnega kultnega borznega filma ali dokumentarca, npr. Gekko in Greed is good ali dokumentarec od Paul Tudor Jones-a.

Tvoje delo je že na papirju izredno stresno. Kako ti odklopiš občutek odgovornosti? Ali ima tvoj sektor kaj več ugodnosti s strani podjetja zaradi tolikšne odgovornosti?

Filmi so definitivno za ljudi iz »biznisa« bolj zanimivi kot za preostale. V njih najdemo veliko prvin ali dogodkov, ki smo jih vsake toliko deležni tudi na našem trgu. Predvsem gre za čustva, ki se sproščajo v letih visoke rasti in tudi strmih padcev.

Stres je v zadnjih letih izredno popularna tema. Kot pa so ugotovili poslušalci TEDa, stres negativno vpliva na posameznika samo v primeru, ko posameznik misli, da stres negativno vpliva nanj. Stres dejansko pospeši telo, da hitreje reši določeno situacijo. Pri svojem delu občutka odgovornosti ne odklopim, če se zgodi napaka, se na njej nekaj naučim. Še vedno operiram z računalnikom in denarjem,

PAKET SKLADOV

Stroškovno najbolj ugoden način varčevanja v skladih Že od

30 € donosnost 1-letna paketa* na mesec

21,21%

Informativni izračun Namen: enoletni študĳ v tujini Koliko želite privarčevati: 20.000 evrov Doba varčevanja: 15 let Mesečni znesek: 63,93 evra Predviden letni donos: 7 %. Izračuni so informativne narave. Donosi niso zagotovljeni in so lahko višji ali nižji od ocenjenih.

BREZ VSTOPNIH STROŠKOV

Paketi skladov omogočajo varčevanje v več podskladih KD Krovnega sklada hkrati. S samo enim vplačilom prek direktne obremenitve SEPA se vaš denar razporedi med tri ali štiri sklade. Vnaprej pripravljena razmerja skladov so upravitelji sestavili tako, da omogočajo uresničitev varčevalnih ciljev za različne namene: • za dodatek k pokojnini, • da omogočite otroku lažji skok v samostojno življenje, • da se podate na pot uresničevanja svojih sanj.

Prednosti paketov skladov: • zelo ugoden način varčevanja v skladih; • brez pologa ter brez vstopnih in izstopnih stroškov*; • varčevanje že z majhnimi zneski: že od 1 € na dan = 30 € mesečno; • privarčevani znesek lahko kadarkoli v celoti dvignete; • vplačevanje z direktno obremenitvĳo – mesečni obrok se avtomatsko izvede z vašega računa.

Paketi skladov omogočajo istočasno varčevanje v več podskladih KD Krovnega sklada z le enim vplačilom na transakcĳski račun paketa prek direktne obremenitve SEPA (Popotnica za življenje: KD Novi trgi, delniški, KD Prvi izbor, sklad delniških skladov, KD Galileo, mešani ﬂeksibilni sklad, in KD Vitalnost, delniški). Izstopni stroški se zaračunajo le v primeru izplačila pred potekom petih let od prvega vplačila in znašajo 2,5 %. Prospekt KD Krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, dokumenti podskladov s ključnimi podatki za vlagatelje (KIID) ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo v slovenskem jeziku so vlagateljem v tiskani obliki brezplačno na voljo na sedežu družbe KD Skladi, d. o. o., Dunajska cesta 63, Ljubljana, in vpisnih mestih, v elektronski obliki pa so objavljeni na spletni strani www.kd-skladi.si. * Informativni kumulativni donos celotnega paketa skladov od 30. 9. 2013 do 30. 9. 2014. Pretekla donosnost naložbe v sklad ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti. Gibanje vrednosti enote premoženja posameznega sklada je v veliki meri odvisno od stanja na kapitalskih trgih. Vrednost enote premoženja lahko raste ali pada, zato so tudi prihodnji donosi lahko višji ali nižji kot v preteklosti. Obstaja verjetnost, da vlagatelj med varčevanjem ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v sklad.

oglas Pismo lojalnosti 180x129 mm_tisk.indd 1

10/24/14 9:52 AM

NOVEMBER 2014

INTERVJU

}}

11. september 2001 je bil z vidika borz nepomemben dogodek, če pogledamo iz prihodnosti; ko pa se je zgodil, so borze strmoglavile, vendar je bilo takrat nemogoče oceniti vse implikacije.

ne pa s skalpelom. Naše podjetje večjih protistresnih aktivnosti nima, skrbi za redno plačo in dobro počutje na delovnem mestu. V medijih velikokrat zasledimo, da je nek dogodek pomembno vplival na dogajanje na borzah, zato si verjetno zelo na tekočem z dogajanjem doma in po svetu. Poleg političnih odločitev pa imajo mnogokrat velik vpliv tudi drugi dogodki (naravne katastrofe, ...). Se recimo ebola in zavzetja islamskih vojakov na Bližnjem vzhodu že poznajo? Kako to dvoje ocenjuješ za naprej? Katerega izmed dogodkov, ki je vplival na borze, bi ti ocenil za najbolj bizarnega? Vsak dogodek ima lahko neko kavzalno ali korelacijsko zgodbo z določenim podjetjem. Ebola trenutno večjega vpliva nima, lahko pa ga bo še imela. ISIS lahko razstreli nek pomemben naftovod, kar pomeni višjo ceno nafte, kar pomeni višji strošek za podjetja, kar pomeni nižje dobičke, kar pomeni nižje cene delnic. Seveda so na drugi strani faktorji, ki prav tako vplivajo na, denimo, ceno nafte. Ti lahko delujejo v pozitivni smeri ali še bolj negativno in borza vedno išče ravnotežja ter poskuša predvidevati svet v povprečju za 6 mesecev naprej. Bizarnih dogodkov ni, so samo zanimivi in nelogični in nezanimivi in logični :)... Če je dogodek pomemben, vpliva, če ni, ne vpliva oz. mogoče vpliva v tistem trenutku, vendar ne moremo vedeti, kako se bo razvil. V tistem trenutku je zato pomemben, ko pa gledamo nazaj, pa postane nepomemben (npr. 11. september 2001 je bil z vidika borz nepomemben dogodek, če pogledamo iz prihodnosti; ko pa se je zgodil, so borze strmoglavile, vendar je bilo takrat nemogoče oceniti vse implikacije).

Kako filtriraš vse te informacije? Kako znaš izluščiti tiste, ki so dejansko pomembne, in tiste, ki se bodo izkazale za nepomembne? Gre za statistiko ali obdelavo informacij? Gre za več faktorjev. Veliko pripomorejo izkušnje, ki te naučijo, kaj so smeti in kaj ne. Informacij je neskončno in pravilna obdelava je nujno potrebna. Obenem obdelujemo tudi zgodovinske podatke za ekonomije, podjetja, sektorje in na njih delamo projekcije za prihodnost ter ocenjujemo trenutno stanje. Nam kakšen od teh trikov lahko pomaga tudi pri ravnanju z osebnimi financami? Vedno je pametno vedeti, da ko vsi kupujejo določeno stvar in o njej govorijo, verjetno ni najbolj pameten čas za investiranje. Leta 2006 in 2007 so skoraj vsi Slovenci kupovali balkanske delnice in nepremičnine, pa vidimo, da so do danes veliko izgubili. Zavedati se je potrebno tudi, da ni zastonj kosila (there is no free lunch) in da neverjetni donosi, kot so recimo 10 ali več odstotkov na mesec, ne obstajajo (vsaj ne na daljši rok). Nizki stroški pri investiranju so prav tako pomembni. Pomemben je tudi čas, varčevati je potrebno začeti čim prej. Danes marsikdo ne računa več na državo, da mu bo priskrbela pokojnino, ko bo čas za to. Kako ti gredaš na to? Računaš s tem, da bo do tvoje upokojitve pokojninski sistem (še oz. spet) deloval ali že zdaj varčuješ v ta namen? Pokojninski sistem v Sloveniji je pred bankrotom, državne pokojnine že sedaj ne omogočajo dostojnega življenja. V prihodnosti pa bo še slabše. Za ljudi, ki so danes v svojih tridesetih, bo državna pokojnina zelo majhna. Demografska slika, stanje države na dolgi rok, ni optimistično. Ti negativni trendi potrebujejo veliko časa, da se obrnejo. Vsi moramo tako za starost investirati že danes. Kje in kako je odvisno od posameznika, vseeno pa ni pametno imeti vseh jajc v eni košari. Kako ti upravljaš s svojim denarjem? Imaš še kak drug nasvet, kako in kam naložiti denar? Večja družina je zahtevala tudi večje bivalne prostore. Preteklo varčevanje se je tako v veliki meri pretopilo v opeko. Vsekakor pa na dolgi rok ostaja najboljša naložba delniški trg. David, želim ti čim več (finančno) uspešnih odločitev, tako v službi kot doma! Intervju je pripravila Katja Sinko Luin

NOVEMBER 2014

INTERVJU

Dominik Zupančič: »Tisti, ki delamo s strankami, smo pravi obraz institucije.« Dominik je bil del 7. generacije škofijcev. Živi v Smledniku, v svoji novi hiši, kjer mu družbo delajo žena in dva sinova. Iz njega veje sproščenost in tudi v tem pogovoru se je večkrat zatekel k humorju; lastnosti, ki mu pri delu s strankami še preveč pomagata: pravi, da si bo pustil rasti brado, saj ga stranke ne jemljejo dovolj resno. J V Amorju se je znašel zato, ker ima »popolno službo« za tokratno številko: na Sberbank je zaposlen kot svetovalec za osebne finance vseh področjih. Na to smo kar ponosni in iz tega naslova je vedno več strank, tako na področju prebivalstva kot na področju poslovanja s podjetji. Lahko bi rekli, da se število komitentov veča tudi zaradi tega, sem pa mnenja, da smo banka v prvi vrsti ljudje in tisti, ki delamo s strankami, smo pravi obraz institucije. Če se mi potrudimo, nam bodo zaupali tudi ljudje.

}}

Kakršnokoli varčevanje, dolgoročno ali kratkoročno, je izredno pomembno.

Že vse od krize je veljalo, da je izredno težko dobiti kredite (in bančno poroštvo). Se tukaj že kaj spreminja? Kateri krediti so najpogostejši (stanovanjski, potrošniški, ...)?

Služba na banki ni tako preprosta, kot smo si predstavljali kot otroci. Stranke so zahtevne, delodajalec pa še bolj: ugled bank je slab. Stresa pa je toliko, kot si ga dopustimo ustvariti. Potrebno je trdo delati, s tem se zniža tudi nivo stresa. Sicer pa ga je potrebno znati odvajati: družina in otroci mi pri tem zelo pomagajo. Fizično delo čez vikend pri očetu na vrtnariji, košarka, pivo s prijatelji, ... vse to pripomore, da malce pozabiš na vsakdanjik, zahteve strank in delodajalca.

Moje področje je predvsem poslovanje s prebivalstvom in na ta del bi se osredotočil. Logika bančnikov je preprosta: če nam kreditojemalec dokaže, da je sposoben kredit odplačati in obenem tudi živeti normalno življenje, potem običajno ni problema. Nemogoče pa je, da nekomu z minimalno plača vzame banka za stanovanjsko posojilo še 400 EUR na mesec: koliko pa potem človeku ostane za preživetje? V takem primeru je res težko dobiti stanovanjski kredit. Potrebno je na eni strani zmanjšati pričakovanja ali pa več zaslužiti oz. zagotoviti večje prihodke v družinski proračun. Ljudje imamo prevelike oči in si želimo nemogočega oz. zapravljamo denar in si ga sposojamo za stvari brez dodane vrednosti ali pa za takšne, ki izgubijo vso vrednost že po letu, dveh. Številčno gledano naredimo veliko potrošniških oz. gotovinskih kreditov, volumensko pa stanovanjskih, odvisno tudi od trenutne cenovne politike banke.

Ugled bank je v zadnjih letih precej padel, po zadnjih raziskavah pa zaupanje vanje spet raste. Se to pozna tudi konkretno na tvojem delovnem mestu? Se npr. veča število komitentov?

Včasih so banke ponujale le osnovne stvari, povezane z bančništvom, danes se lahko v banki celo nezgodno zavarujemo. Kako ti gledaš na ta komercialni vidik?

Lahko bi rekli, da zaupanje v nekatere banke pada, v nekatere pa raste. Tiste, ki so preživele najhujšo krizo v zadnjih šestih letih, zaupanje še vedno uživajo. Naša banka je ena izmed maloštevilnih, ki se lahko pohvali z dobičkom v krizi, z zaposlovanjem ter z rastjo na

Vsa podjetja se borijo za večje prihodke, dobičke in na tem področju je še vedno dovolj prostora, da kos pogače dobijo tudi banke. Ni pa to tako preprosto; s tem se ukvarjajo usposobljeni zavarovalni posredniki. Sicer pa, mar ni bolj enostavno, da ob najemu kredita vse posle urediš z osebnim bančnikom, človekom, ki si mu zaupal vse

Kakšna je služba na banki? Koliko je stresa v tem poklicu?

NOVEMBER 2014

INTERVJU podatke o svojih prihodkih, življenju, da ti zavaruje življenje, dom, avto? Poleg številnih oblik varčevanja (varčevalni računi, dolgoročno in kratkoročno varčevanje, varčevanje z zavarovanjem, pokojninsko varčevanje ...) banke ponujajo tudi razne oblike investiranja (skladi, naložbena življenjska zavarovanja, ...). Katerih se največ poslužujemo? Kaj povedo o nas: da radi ali da le stežka tvegamo? Slovenci vedno manj tvegamo, morda tudi zato, ker smo se v preteklosti večkrat opekli. Ljudje se bolj poslužujejo kratkoročnih varčevanj, depozitov in rentnih varčevanj do enega leta. Odstotek ljudi, ki namensko varčuje za pokojnino ali avto, je majhen. Težko se tudi odločimo za dolgoročno varčevanje za 25, 30 let naprej, da bi si priskrbeli rezervo za leta v pokoju. Takih ljudi je bolj malo, saj jih ogromno živi iz danes na jutri, če pa se pokvari pralni stroj, je potrebno iti v banko dvignit limit ali po kredit. Kakršnokoli varčevanje, dolgoročno ali kratkoročno, je izredno pomembno, pa naj bo za reševanje manjših finančnih kriz ali pa za dodatna sredstva za preživetje v času upokojitve. Kakšne spremembe so v svet bančništva prinesle nove tehnologije (spletne banke, banke na mobilnih in pametnih telefonih, ...), s katerimi lahko večino bančnih storitev opravimo 'kadarkoli in kjerkoli'? Zaradi tega je verjetno na bankah manj gneče, kot je je bilo včasih. Res je, vrst v bankah je in jih bo vedno manj, vendar dokler denarja fizično ne bomo ukinili, bo še vedno precej obiska tudi v banki. Sicer pa večina ljudi, tudi že velik odstotek starejše populacije, uporablja spletno banko, ki zdaj že omogoča dostop do računa tudi brez digitalnega certifikata. Po drugi strani pa z uporabo spletnega bančništva stranke odženemo fizično iz banke, potem pa jih kličemo in vabimo v poslovalnice na pogovore glede varčevanja, kreditiranja, zavarovanja ... Koliko odprte so banke v teh časih za financiranje mladih podjetnikov in začetnikov? V Sberbank smo zelo odprti kar se tiče financiranja mladih podjetnikov. Trenutno imamo na voljo 10 milijonov € spodbud za zagon, razširitev posla ali pa za reprogramiranje že obstoječega neugodnega kredita. Za mikro segment imamo tudi vzpostavljen Center za financiranje malih podjetij in smo dobro pripravljeni na sodelovanje. Kako ocenjuješ stanje pokojninskega sistema? Kdaj bo potrebna prenova in kako se lahko pred tem zavarujemo? Je varčevanje v skladih dovolj? Priporočaš še dodatno varčevanje v ta namen? O tem je bilo v zadnjem času zelo veliko napisanega, ne samo v slovenskih medijih, ampak tudi po svetu. V Sloveniji uporabljamo Bismarckov sistem iz 19. stoletja, ko so bile življenjske razmere in 12

NOVEMBER 2014

pogoji popolnoma drugačni, in je pravzaprav Ponzijeva piramidna shema, sistem, ki se bo nekoč podrl. Država se za pokojnine vsako leto dodatno zadolži za 2 milijardi € in temu ni videti konca. Življenjska doba se daljša, delali pa bi radi vse manj. Otročje lahko je razumeti, da sistem ne bo vzdržal, da bodo sredstva, ki jih delodajalci namenijo v pokojninsko blagajno, kmalu le še kapljica v morje. Stanje sistema je slabo, nujno potrebujemo prenovo, vendar se v nobenem primeru ne bi zanašal le na to. Pred tem se lahko zavarujemo le tako, da varčujemo tudi sami, zanašanje izključno na to, da nas bo država preskrbela, je premalo. Predstavljajte si: v letu mojega rojstva so enega upokojenca financirali 3 zavarovanci, 30 let pozneje pa malo več kot en. Kaj bo torej čez 10 let? Švedi so že leta 1980 ugotovili, da je tak sistem nevzdržen in ga spremenili, da je sedaj eden najboljših na svetu. Kakšen pa je ta sistem? Švedska je država, ki ima celostno urejen sistem socialne varnosti, katerega del je tudi pokojninski sistem, ki temelji predvsem na enakomerno razdeljenih socialnih pravicah. Njihov tako imenovani skandinavski model za mnoge države predstavlja ideal ureditve trga dela ter državne blaginje, saj ščiti svoje državljane in jim resnično pomaga v času brezposelnosti, iskanja prve zaposlitve, zaposlitve po 50. letu … Ni samo to, da je pokojninski sistem učinkovit, Švedi plačujejo visoke davke, aktivno delajo do 65. leta, sindikati se borijo za manjšo brezposelnost ter plačujejo nadomestilo za brezposelnost, ukinili so tudi 'pay as you go' sistem ter uvedli novega z zajamčeno pokojnino ter trdnim kapitalskim sistemom. Ne rečem, da je ta model za Slovenijo idealen, saj imamo različno zgodovino, kulturo, gospodarski sistem … bi se pa iz njega lahko veliko naučili in pobrali pozitivne stvari. Kaj pa lahko izgubimo, če ne poskusimo? Tisti, ki te poznamo, vemo, da ti dobre volje navadno ne manjka. Pa vendar: v službi se verjetno srečuješ tudi s težkimi zgodbami; tudi v družinah pride kdaj nekoliko težje finančno obdobje. Kako težko je v takšnih trenutkih pozabiti, da denar ni vse? Težko je, ker včasih tudi ne moreš pomagati, še posebej meni, ker se zelo hitro postavim v čevlje sočloveka. Težko je tudi reči »ne« stranki, ko veš, da ljudje res potrebujejo pomoč ali pa je to tudi najboljša rešitev za stranko. Žal mi je, da največkrat do nas pridejo, ko je že prepozno, ko ni več niti upanja. Ampak takih zgodb ni veliko, večinoma skušamo in tudi poiščemo rešitev, če je le sogovornik pripravljen sodelovati. Trudim se, da tisti znani pregovor ne bi veljal: ko sije sonce, ti bankir v roke porine dežnik, ko pada dež, ti jo pa vzame. J Sam imaš dva otroka. Kdaj se ti zdi primerno, da se otroka uvede v svet denarja in financ? Kako gledaš na različne otroške račune? Naš finančni položaj nekako določi tudi naš življenjski slog, koliko si lahko privoščimo in česa ne. Seveda denar ni vse, vendar brez njega

INTERVJU v sodobnem svetu pač ne gre, to potrjuje tudi dejstvo, da večino svojega produktivnega časa namenimo ravno službi. Pomembno je, da z denarjem, ki ga trdno zaslužimo, znamo uspešno upravljati, da z njim dosežemo čim več ciljev in sreče v življenju. In to bi rad naučil tudi svoja otroka, da ne zapravljata impulzivno in da bosta znala varčevati ter spoštovati denar, saj to ni nekaj, kar oče in mama spotoma nabereta na travniku na poti iz službe. Otroški računi so super zadeva, tam lahko varčujemo tudi za svoje otroke, mu privarčevana sredstva nekoč podarimo ali pa mu pustimo, da z računom upravlja in se seveda nekaj tudi nauči. Upravljanje družinskega proračuna je večkrat podobno vodenju manjšega podjetja (starši »investiramo« v kose pohištva ali opreme, z leti (in otroki) se to »amortizira«, ..). Kako uspeva tvoji družini?

Imaš za konec še kakšen uporaben nasvet? Skušajte malce spremeniti svoje navade, predvsem se izogibajte impulzivnega nakupovanja in zadovoljevanja trenutnih potreb ter nenačrtnega, potrošniško naravnanega vodenja osebnih financ. Če boste imeli kontrolo nad osebnimi financami, vam to prinese več nadzora, samozavesti ter uresničenih ciljev v življenju. Nočem namigovati, da je denar najbolj pomembna stvar v življenju, vsi vemo, da to ni res, igra pa zelo pomembno vlogo. Vzemite svoje življenje v roke in ne nasedajte potrošniški miselnosti in mamljivim ponudbam, za začetek morda prodajte televizijo in družinski proračun se bo takoj povečal. ;) Dominik, najlepša hvala za pogovor in veliko uspeha še naprej! Pogovarjala se je Katja Sinko Luin

Kako nam bo z leti uspelo, bomo še videli. :) Nekateri sadovi večletnega dela in varčevanja so vidni že sedaj, reševanje stanovanjskega problema, pri nekaterih investicijah sta pomagala tudi banka in starši; pri 30-ih drugače ne gre. Sem mnenja, da je potrebno varčevati, malce z namenom, malce pa kar tako, ker nikoli ne veš, kdaj se ti pokvarijo avto, pralni stroj ali pa morda zobje.

Gregor Košir Alumni v tujini Gregor Košir prihaja iz Kočevja. Je univerzitetni diplomirani ekonomist in nekdanji dijak 6. generacije škofijcev (maturiral leta 2002). Zaposlen je v Evropskem parlamentu kot asistent evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP). V sedanji službi je dobra dva meseca, pred tem pa je več kot štiri leta delal kot strokovni sodelavec za področje financ in svetovalec za strateško komuniciranje v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke v Državnem zboru RS. Kako se spominjaš srednješolskega obdobja? Na kakšen način so te štiri leta Škofijske klasične gimnazije in Jegličevega dijaškega doma pripravila na študij in delo, ki ga danes opravljaš? Ob koncu tega obdobja, takrat leta 2002, najbrž ne bi imel veliko pozitivnega povedati o srednješolskem obdobju, saj sem komaj čakal, da maturiramo in gremo študirat, da zadihamo daleč stran od rednih urnikov in konstantnega pritiska. A vseeno me na ŠKG vežejo lepi spomini in če sem čisto iskren, večina prijateljev in znancev, s katerimi sem dolgoročno ohranil stike, izhaja iz tega okolja. Očitno nas povezuje določen sistem dela in vzgoje, ki se ji nismo mogli izogniti, čeprav sem se sam temu "drilu" ŠKG in JDD na vso moč poskusil upirati. Danes priznam, da mi je gimnazija dala določeno disciplino, predvsem pa potrebno samozavest, da se zavedaš, da je večina stvari na karierni poti odvisna zgolj od tebe samega. Tako je marsikaj lažje. NOVEMBER 2014

INTERVJU V Bruslju živiš in službuješ šele relativno kratko obdobje. Kakšno se ti zdi življenje na drugem koncu Evrope? Ali se bistveno razlikuje od tistega v Ljubljani? Seveda so razlike precejšnje, občutki pa tudi, saj sem bil na Ljubljano tako ali drugače vezan v obdobju zadnjih 18 let. Želel sem si sicer novih izzivov, vendar se mi še do sredine julija ni niti sanjalo, da bodo prišli v obliki selitve v Bruselj. To je mesto, ki živi z evropskimi institucijami, na vsakem koraku je slišati različne jezike. Angleščina je splošni pogovorni jezik, vendar marsikatere stvari veliko lažje in z manj zapleti urediš v francoščini. Seveda je posledično tu prisotna mešanica različnih kultur, veliko je tudi priseljencev, ki tako ali drugače iščejo svoje priložnosti; nekateri pravijo, da je celo težko najti pravega Belgijca. Torej gre za evropsko prestolnico v pravem pomenu besede: z vrvežem in vsem, kar sodi zraven. Kakšen je tvoj delovni dan? Ali je delovnik daljši in bolj zahteven kot prej v Sloveniji? Če govorimo o delovnem času, sam razlike ne občutim pretirano, saj tudi doma kot sodelavci poslanske skupine nismo poznali klasičnega delovnika. Večino dogajanja predvsem z medijskega vidika se v politiki dogaja v popoldanskih urah, seje DZ se odvijajo in trajajo skozi cel dan, parlamentarni odbori velikokrat celo pozno v noč. Skratka: kadar je bilo treba, se je delalo in to se sprejme kot način življenja. Da o obdobjih volilnih kampanj niti ne govorim, vendar to je vse del politike. V Bruslju se dan v evropskih institucijah začenja praviloma nekoliko pozneje kot v Sloveniji, stvari oživijo šele po deveti uri. Res pa je, da tudi v tem okolju ni nič nenavadnega, če se odbori ali druge aktivnosti zavlečejo pozno v večer. Potem so tu še redna mesečna zasedanja parlamenta v Strasbourgu, ko se parlament praktično preseli v to francosko mesto od ponedeljka do četrtka. Res je, da se v takem tempu ne da delati celo življenje, vendar je treba en del življenja nameniti tudi takšnim izkušnjam, ki ti lahko v prihodnosti precej koristijo. Tako ni samo v Bruslju, takšen način "izobraževanja" mladih se pojavlja v vseh razvitih državah. Res pa je, da to vpliva na socialno življenje, mladi se vedno pozneje odločajo za ustvarjanje družine. EU bi morala gotovo bolj aktivno razmišljati o tem, kako družinsko življenje mladih državljanov združevati z vsakodnevnimi kariernimi izzivi. Imaš občutek, da lahko z vključitvijo v mnogo večjo institucijo, v Evropski parlament, spremeniš oz. vplivaš na večje in zato pomembnejše zgodbe, kot so bile tiste v tvoji prejšnji službi v Slovenskem Državnem zboru ali pa doma, v Kočevju, kjer si bil tudi politično aktiven? Slovenski parlament je ravno dovolj majhen, da se vsak lahko vtika v vse, kar ponavadi ni najbolje. Tako ima Slovenija nešteto strokovnjakov za ekonomijo, socialo, delovno zakonodajo, promet in podobno, kajti politik se pri nas sliši kot nekdo, ki lahko razpravlja o 14

NOVEMBER 2014

vsem, seveda velikokrat brez kakršnihkoli strokovnih podlag. Koliko je takšno znanje vredno v Bruslju, smo imeli priložnost videti na zaslišanju naše kandidatke za evropsko komisarko, ki so ji evropski poslanci zaradi pomanjkljivega poznavanja področja kot edini izmed 28 držav članic prižgali rdečo luč. Res pa je, da ob pravi organizaciji in podpori lahko udejanjiš tudi male, a dobre ideje. Prav tako je komunikacija z ministrstvi, javnimi službami, agencijami, ... precej lažja kot pa znotraj aparata posameznih evropskih institucij. V okviru Evropskega parlamenta je zaposlenih več kot 10 000 ljudi, zato je kakršnakoli primerjava s Slovenskim parlamentom neprimerna: šteje kar 751 poslancev razdeljenih v 6 političnih skupin, vendar tudi tu delujejo določene zakonitosti. Poslanci posameznih poslanskih skupin so pripravljeni prisluhniti svojemu poročevalcu, ki je zadolžen za posamezni zakonodajni akt, ta poročevalec pa se tudi pogaja z drugimi skupinami. Skratka možno je, da tudi posameznik v EP z dobrim delom prepriča parlamentarno večino. Te tvoje delo izpolnjuje? Vsako delo ima praviloma tudi kakšno slabo plat oz. kakšno stvar, v kateri ravno ne moreš stoodstotno uživati. Vendar je moje osnovno pravilo, ki se ga držim in ga priporočam tudi ostalim, da dokler zjutraj vstaneš iz postelje in ti ni težko iti v službo, temveč se na nek način veseliš novega dneva, potem je vse v redu. Če slednje kadarkoli postane mučna obveznost, potem je treba nekaj spremeniti in komurkoli se to zgodi, naj resno razmisli o menjavi svoje službe. Ali me delo izpolnjuje? Hm, delo je trenutno najpomembnejši del mojega življenja, ko bom svojo energijo usmeril v kaj drugega, bom verjetno našel tudi bolj umirjeno zaposlitev. Kakšni so tvoji načrti in želje za prihodnost? Če si boš kdaj v prihodnosti ustvaril družino, bi želel otroke vzgajati v Bruslju ali raje v Sloveniji? Nedvomno bi želel živeti v Sloveniji. Mi je pa zadnjič nekdo prišepnil, da so to govorili mnogi, pa se še vedno niso vrnili. Prepričan sem, da Slovenije ne čaka nič dobrega, če ne bo pripravila strategije o tem, kako vrniti svoje mlade ljudi, ki v vedno večjem številu odhajajo, nazaj v državo. Ravno ti so namreč neizčrpen vir znanja, informacij in izkušenj, ki ga nujno potrebujeta tako slovenska politika kot gospodarstvo. To seveda pomeni, da jih je treba ob povratku solidno plačati in jim pustiti proste roke. Potem bodo lahko ti današnji izseljenci svoje znanje unovčili v dobro Slovenije. Tudi sam ne zanikam, da če se bo v Sloveniji pojavil nov izziv, bom z veseljem prišel nazaj v Slovenijo. Ravno zato je moj nasvet mladim bralcem Amor-ja naslednji: Izkoristite priložnosti, pojdite po svetu, študirajte, delajte, spoznavajte nove prakse, odpirajte si obzorja ... Toda pri tem imejte v mislih, da ste ravno vi in vaše znanje prihodnost Slovenije. Tudi tu se bodo razmere spremenile in takrat bo treba priti nazaj in stvari vzeti v svoje roke. Pogovarjala se je Maja Jelinčič Balažic

INTERVJU

cerkev pri jezeru Sevan, Armenija

Potopis: GRUZIJA in ARMENIJA Zagovarjam potovanja, na katerih uporabljaš lokalni transport, ki ti omogoča, da potuješ na način, kot potujejo domačini, predvsem pa, da spoznaš ljudi in vidiš deželo. Iz tega razloga mnogokrat potujem v smeri Azije z vlakom in avtobusi. Včasih kupim le enosmerno karto in nato iščem pot domov. Na ta način mi je uspelo prepotovati traso Orient expressa s podaljškom vse do Aleppa v Siriji in naprej do Rdečega morja. Potoval sem po poteh Marca Pola, po starodavni Svileni cesti. Za mano pa je verjetno tudi eno izmed najbolj klasičnih potovanj na svetu in sicer prečenje Afrike - od Kaira do Cape Towna. Najraje se vračam v Iran, ki me enostavno navdušuje zaradi svoje zgodovine, narave, hrane in ljudi. Letošnje poletje sem raziskoval letalske karte in našel ugodno ponudbo za Gruzijo. O državi nisem vedel popolnoma nič. Nobenih načrtov nisem delal, nisem si rezerviral hostlov ali hotelov. Enostavno sem se prepustil toku dogajanja. Vodič sem tako prvič odprl šele na letališču in prebral v njem nekaj malega o tem, kaj me sploh čaka v naslednjih nekaj tednih. Poleg Gruzije leži še Armenija, ki zaradi svoje mističnosti prav tako velja za popotniku privlačno deželo. Gruzija me je že v nekaj dnevih povsem prevzela. Je manjša država, a kljub temu geografsko izjemno raznolika, z bogato kulturo, zgodovino in zelo dolgo tradicijo vinogradništva. Eden izmed prvih izletov je tako bil v vinogradniško regijo Kakheti, vzhodno od glavnega mesta Tbilisi, ki malo spominja na Toskano. Obiskali smo tri vinske kleti in poskusili okrog ducat vin. Kljub temu, da dogodek degustacije vin ni bil primerljiv z obiskom vinske kleti kakšne druge tradicionalne vinorodne dežele, je potrebno priznati, da so gruzijska vina naravnost odlična. Gruzija je s svojo 7000-letno zgodovino ena izmed najstarejših regij na svetu, kjer pridelujejo vino. Zato ne preseneča dejstvo, da je izmed 2000 svetovno poznanih sort trte kar 500 sort gruzijskih!

Poseben način pridelave, ki se kar precej razlikuje od evropskega, je recept za res odlična in posebna vina. Med postopkom namreč ne ločujejo lupin od jagod in ne dodajajo sladkorja, žvepla, itd. Vino potem nekaj mesecev zori v posebnih amforah, ki so vkopane v zemljo. Tako nastanejo popolnoma naravna vina, po katerih zjutraj ne boli glava :) Ni pa izjemno bogata samo vinogradniška kultura, ampak tudi arhitektura in z njo povezano krščansko izročilo. Gruzija je ena izmed najstarejših krščanskih držav na svetu. Na hribu s prelepim pogledom na sotočje rek in mesto Mtskheta se dviga najbolj sveti kraj za Gruzijce - Samostan Jvari. Na tej lokaciji je misijonarka Nino leta 317 spreobrnila kralja Miriana v krščansko vero. Na mestu starega poganskega templja so postavili leseni križ. Kasneje je tu ob koncu 6. stoletja zrasla današnja cerkev. Danes je to za Gruzijce sveti kraj in center njihove pravoslavne Cerkve. V mestu Mtskheta najdemo še ogromno katedralo znotraj obzidja, ki je eden izmed najlepših spomenikov njihove arhitekture. Raznolika in čudovita pa je tudi pokrajina. Obala ob Črnem morju, zametki puščave ob Azejbardžanu, toskanska pokrajina v regiji NOVEMBER 2014

POTOPIS Prestolnica Armenije Erevan leži na pobočju v obliki amfiteatra, od koder naj bi vsi imeli pogled na armensko sveto goro Ararat, ki pa se danes žal nahaja v Turčiji. Mesto Erevan je zelo svetovljansko mesto, saj je polno lokalov, barov, restavracij, žive glasbe ... Veliko je ljudi na ulicah, predvsem v večernih urah, zato sem ogromno večerov preživel po lokalih in opazoval mestni vrvež. Med drugim sem spoznal par iz Ukrajine, Aleksija in Mašo, s katerima sem preživel kar nekaj časa ob prijetnem klepetu in druženju. Vedno znova se izkaže, kako majhen je svet, saj sem tudi na tem potovanju srečal kar dva sošolca iz svojih srednješolskih let. cerkev svete trojice nad Kazbegijem, Gruzija

Kakheti in gore Kavkaza na severu države, ki se dvigajo preko 5000 metrov visoko in skrivajo ogromno slikovitih srednjeveških vasic. Po Kavkazu sem naredil dva krajša trekinga, in sicer do ledenika 3700 metrov visoko pod goro Kazbek ter treking do razgledne točke pri gori Ušba, ki slovi kot največji alpinistični izziv na celem Kavkazu. Ušba leži v prav posebni pokrajini Svaneti, kjer ljudje govorijo svoj jezik. To je regija, ki je malce oddaljena in težko dostopna, pa vendar zelo znana po svojih 175 stolpih. Ti stolpi oz. koškebi so bili zgrajeni med 9. in 13. stoletjem in so bili namenjeni obrambi oz. umiku v primeru napadov. Pokrajino Svaneti so namreč stoletja oblegali okoliški narodi. Nekaj časa sem potoval tudi po sosednji državi Armeniji. Zaradi majhnosti države so iz glavnega mesta Eravan (ang. Yeravan) mogoči enodnevni izleti na skoraj vse lokacije v Armeniji. Pred potovanjem v to državo sem si predstavljal stare majhne armenske cerkvice, postavljene na idiličnih lokacijah. In nisem bil razočaran, saj je bilo teh cerkvic na lepih lokacijah res ogromno. Armenija je bila prva država na svetu, ki se je opredelila kot krščanski narod, zato ima ogromno njihovih cerkva oz. samostanov zelo bogato zgodovino. Izpostavil bi cerkev oz. katedralo Ečmiadzin, ki velja za najstarejšo katedralo na svetu. Originalna cerkev je zrasla med letoma 301-303 na temeljih poganskega templja. Poleg cerkve stoji še zakladnica, kjer lahko vidimo kar nekaj relikvij, npr. kos Noetove barke, roko sv. Gregorja in tudi konico sulice, ki naj bi Jezusu prebodla srce. V Armenijo naj bi jo prinesel apostol Tadej :) INDIJSKA IN NEPALSKA RESTAVRACIJA Vodnikova 35, Ljubljana

Nudimo Vam: jedi po naročilu, dnevna kosila, študentska kosila in dostavo na dom. Vabljeni!

NOVEMBER 2014

www.maharaja.si

Sovjeti so mestu pustili neizbrisen pečat. Ogromni trgi z fontanami, široke avenije s parki, tipični sovjetski metro, ko se z zelo dolgimi tekočimi stopnicami pelješ naravnost od vhoda do postaje. Operna hiša ter avenija poravnana direktno nanjo, za opero pa kaskade. Spomenik, ki se stopničasto vzpne na hrib, poln fontan, z obeliskom na vrhu. V samem spomeniku pa neskončno dolg stopničast prostor, namenjen galeriji. Spomenik je bil le na pol dokončan in v tako slabem stanju, da so se ga pred nekaj leti odločili obnoviti in celo dokončati. V Erevanu pa je med drugim tudi tovarna enega izmed najbolj zanimivih, najboljših oz. kakor želite, konjakov na svetu - Ararat. Prepoznavni so postali leta 1900, ko so navdušili Francoze in zmagali v Parizu na tekmovanju konjakov. Ti so jim od navdušenja dovolili uporabljati poimenovanje konjak, ki je sicer namenjeno le izbranim francoskim konjakom, ostali pa morajo uporabljati poimenovanje brendi. Ararat konjaki so zasloveli predvsem zaradi Winstona Churchilla. Na konferenci v Jalti mu je namreč posebno serijo Ararat Dvin podaril Stalin. Churchill je bil nad konjakom tako navdušen (postal je tudi njegov najljubši konjak), da je Stalina prosil, če lahko vsako leto dobi zaboj tega konjaka. Znana pa je tudi izjava Churchilla, kaj je njegova skrivnost dolgega življenja: ''Vsak dan ena cigara, vsak dan konjak in nič športa.'' Tako nisem imel druge izbire, kot da si ogledam tovarno, poskusim nekaj konjakov in si na koncu privoščim steklenico Ararat Dvina za mojo malo osebno zbirko pijač. Kot sem že v uvodu napisal, zagovarjam potovanja po kopnem. Zato sem se proti Sloveniji odpravil z avtobusom in vlakom preko Istanbula. Prvotni načrt je sicer bil, da bi ostal še nekaj časa v Turčiji, morda potoval ob Črnem morju ali pa ob Sredozemski obali. Vendar me je Gruzija tako pozitivno presenetila, da sem namesto desetih dni tam ostal kar cel mesec. Tako je časa za Turčijo zmanjkalo, a sem se kljub temu ustavil v Istanbulu. Tokrat že desetič - če štejem vse obiske, ko sem v mestu preživel vsaj en dan. Kar je videti, sem si ogledal že večkrat, zato sem tokrat v mestu predvsem užival. Čaj in šiša zvečer, čez dan pa sem obiskal nekaj svojih klasičnih trgovin. Kupil sem nekaj kave, vanilije in nekaj baklav, vmes pa sem se sprehajal po mestu in namesto mošej, muzejev in bazarjev poizkusil poslikati ljudi, življenje in utrip ulic, mesta. Tadej Bolta

ALUMNI PODJETNIKI

Maja Milač Medtem ko smo napeti ugibali al' prav se piše wellness ali velnes, nam je svetovalka prav tega (pravopisno zagonetnega) področja zaupala nekaj o sebi in svojem delu. Od kod ideja za podjetniško dejavnost? Ustanovitev mojega samostojnega podjetja se ni rodila iz neke predhodne ideje, temveč iz gole potrebe, saj je bilo leta 2012 skoraj nemogoče najti redno zaposlitev, odprtje s.p.-ja pa mi je ponudilo veliko možnosti za delo na svojem primarnem področju, velneškem svetovanju. Največji dosežek …

Kaj bi počeli, če bi imeli en mesec časa in denar ne bi bil omejitev?

Težko bi rekla, kateri od mojih dosežkov je največji … Vsak ima svoj pomen, svojo vlogo in je kamenček na moji poti do uspeha.

Najprej bi se dobro naspala, potem pa bi odšla potovat v kakšne tople kraje, saj je bilo moje letošnje poletje bolj klavrno.

Največja ovira …

Kaj bi počeli, če ne bi bili podjetnik?

Ko sem prevzela distribucijo za naravni izdelek za čiščenje kože, Konjac gobico, se mi še sanjalo ni kaj vse zahteva distributerstvo in ovir je bilo nešteto. Pravzaprav se nove ovire pojavljajo kar sproti, zato je zelo pomembno, da te delo, ki ga opravljaš, veseli in da si prepričan v svoje sposobnosti, saj bi sama drugače že zdavnaj odnehala.

Najverjetneje bi bila prijavljena na zavodu za zaposlovanje ali pa bi iskala službo v tujini.

Dodana vrednost tega, kar delate … Uživam v svojem delu, tako v velneškem svetovanju, kot v distributerstvu, poleg tega pa mi dejstvo, da sem sama svoj šef, veliko pomeni. Načrti, glavni cilj, ki ga želite doseči … Načrtov je veliko, vendar v tem trenutku dajem prednost iskanju novih prodajnih možnosti in krepitvi prepoznavnosti izdelkov, ki jih zastopam. Nedvomno pa je dolgoročni načrt ponovno močneje posvetiti se velneškemu svetovanju in zgraditi močno prepoznavnost svojega podjetja na tem področju. Vaša najljubša dejavnost (poleg te, ki jo opravljate v podjetju) … Zelo rada potujem in na srečo je delček mojega dela tudi obiskovanje spa-jev po svetu in pisanje o njih. Na kaj ste ponosni?

Kako ste dejavni pri dobrodelnosti in prostovoljstvu (če sploh)? Po pravici povedano, nisem ravno zelo dejavna na teh področjih. Najpogosteje prispevam pri kakšnih sms akcijah za dobrodelne namene, vendar pa se tudi popolnoma strinjam z Janezom Polcem: ''Najprej je treba poskrbeti zase''. Naj knjiga, film, razstava, plošča, predstava? Težko bi izbrala naj knjigo, film, razstavo … So pa trenutno med mojimi bolj priljubljenimi: knjiga 'David & Goliath' Malcolma Gladwella, film 'Intouchables', band London Grammar, predstava Book of Mormon, razstave pa že dlje nisem nobene obiskala.

Birografika BORI d.o.o. Linhartova cesta 1 1000 Ljubljana E: prodaja@birografikabori.si T: 01/47 20 450, F: 01/43 26 326 www.birografikabori.si OBLIKOVANJE • IZVEDBA TISK • DODELAVA • DOSTAVA

Hmmm, nase, na svojo vztrajnost in dosežke, po drugi strani pa tudi na vse, ki me obkrožajo (družina in prijatelji), saj so mi pogosto za zgled.

NOVEMBER 2014

ALUMNI PODJETNIKI

Klavdija Grm Morda še nikoli niste slišali za koherentne domene vodnih molekul in vibracijsko strukturo vode. A glede na to, koliko flašk z velikim F srečujemo vsak dan v torbah, pisarnah, knjižnicah … - morda pa že ste. Špancem po Klavdijini zaslugi steklenice v zaščitnih nogavičkah niso španska vas.

joga in pilates studiev, ... za kar človek potrebuje kar precej trdo kožo J.Kar nekaj casa je trajalo, da je kakšna stranka sama poklicala, da bi rada delala z nami. Danes lahko rečem, da se to dogaja čedalje večkrat in da imam občutek, da smo ustvarili lepo sneženo kepo, ki se počasi kotali proti dolini in se veča in veča ... Pa da vidimo, kaj nas še čaka na tej poti ... Dodana vrednost tega, kar delate … Za tiste, ki Flaške ne poznajo, naj najprej predstavim ta slovenski produkt, ki ga predstavljamo v Španiji: Flaška je steklenica za vodo, programirana s pomočjo postopka TPS, kar spremeni vibracijsko strukturo vode. (Več informacij na www.flaska.si.) Distribucija Flaške na španskem trgu za nas ni samo posel »kupim-prodam«. Je veliko več! Flaška je produkt, ki predstavlja zdrav način življenja in skrb za okolje. Lahko bi rekla, da je naše delo predvsem izobraževanje o pomembnosti teh vrednot. To pa je tudi dodana vrednost tega, kar delamo: izboljšati kvaliteto življenja ljudi, povečati ekološko ozaveščenost in spodbuditi radovednost o vodi, saj je le-ta mnogo več kot le »preprosta« H2O. Načrti, glavni cilj, ki ga želite doseči …

Od kod ideja za podjetniško dejavnost? »Biti sam svoj šef« se mi je že od nekdaj zdela zelo privlačna ideja ... In ko te nekaj tako močno privlači, si vedno pozoren na posebne priložnosti, ki te lahko pripeljejo do tega ideala. Flaško sva z Luisem (mojim partnerjem v zasebnem in poslovnem življenju) spoznala v Sloveniji kot uporabnika, in od trenutka, ko sva pomisila, da bi bila Flaška idealna tudi za španski trg, do prve prodaje Flaške na Iberskem polotoku, ni preteklo niti pol leta. Lahko bi rekla, da sva kot po maslu zdrsnila v podjetniški svet, danes pa se počitim kot hodilec na vrvi, ki neprestano lovi ravnotežje, medtem ko je vsak korak en velik napredek, poln adrenalina, ki te popelje k večjemu zadovoljstvu in tudi varnosti. Največji dosežek … Lahko bi govorila o intervjujih na španski nacionalni televiziji ali o sodelovanju v dokumentarcu o BioCulturi, ki je največji ekološki sejem v Španiji, ali pa o nazivu »Ekoherojev« v El Mundo ... A bi za največji dosežek prej nominirala dogodek, ki se mi je pripetil na metroju v Madridu, ko me je skupina mladih zagledala, kako pijem vodo iz Flaške in mi rekla: »Oooo, poglej, Flaška! Kuuuul!«. Mogoče se sliši nekaj povsem vsakdanjega, a je po drugi strani dokaz, da Flaška postaja »trendi« in da z našim delom uspešno širimo idejo o Flaški in s tem izboljšujemo kvaliteto življenja tistih, ki jo uporabljajo. Največja ovira … Največji izziv je bil predstaviti nov produkt na tako velikem trgu, kot je Španija. Začelo se je s trkanjem na vrata eko-trgovin, herbolarijev, 18

NOVEMBER 2014

V prihodnosti načrtujemo postopno rast v prodaji Flašk v Španiji in razširitev poslovanja na Portugalsko in Latinsko Ameriko. Širitev poslovanja zahteva tudi rast kadrovske ekipe, tako da se načrtuje tudi zaposlovanje novih sodelavcev v prihodnjem obdobju. Poleg teritorialne širitve pa bi v prihodnosti radi k zastopstvu Flaške dodali tudi nove produkte, ki so v smislu vrednot Flaški podobni, a ji niso konkurenčni. Vaša najljubša dejavnost (poleg te, ki jo opravljate v podjetju) … Da uravnovesim sedenje za računalnikom, ki ga bolj ali manj zahteva podjetniško okolje, so moje najljubše dejavnosti vedno povezane s fizično aktivnostjo. Moja »specializacija« sta pilates in joga, ki ju tudi učim. Neizmerno rada imam sprehode ali tek po plaži ob sončnem zahodu in pohode v gore na lepe jesenske dneve. Ogromno mi pomeni tudi ples: v zadnjem obdobju sem se največkrat vrtela v ritmih tanga, letos pa sem se odločila še za »sevillanas«, ki je tipičen španski ples iz družine flamenka. Na kaj ste ponosni? Na poslovnem nivoju sem ponosna na ekipo Flaške v Španiji, ki dela s polno paro že več kot dve leti, kar se že kaže tudi v rezultatih ... Ponosna sem tudi na vse, kar je povezano z mojimi koreninami in z ljudmi, okolico in dogodki, ki so me oblikovali v osebo, kakršna sem danes. Ponosna sem na to, da sem Slovenka in na (skoraj) vse slovensko, ... In še bolj kot le ponosna sem tudi hvaležna za svoje starše, sestro in prijateljice, ki so vedno ob meni, ne glede na to, da sem po kilometrini precej daleč stran od njih.

ALUMNI PODJETNIKI | RAZMIŠLJANJE Kaj bi počeli, če bi imeli en mesec časa in denar ne bi bil omejitev? Ufffff, čas je tisto, kar mi manjka ... S prvim delom vprašanja ste me že poslali na pot sanjarjenja J. V tem trenutku bi potrebovala kakšen teden za barvanje, restavriranje in izdelavo pohištva za moj novi domek J. Potem bi šla za kakšen teden ali dva v Francijo na intenzivni tecaj francoščine, ki je bila vedno moja »neuslišana ljubezen« in mi bo prišla prav v mojih prihodnjih podjetniških podvigih ... Ostane mi še nekaj časa za kakšno »backpack« popotovanje – mogoče Maroko ali pa Kanarski otoki, ko so že ravno tu blizu. Kaj bi počeli, če ne bi bili podjetnik? Če ne bi bila podjetnica ... bi verjetno nadaljevala začrtano pot razvojne ekonomistke. Moje sanje na tem področju so delanje raziskav na temo izobraževanja ali zdravja v državah v razvoju. Tako se v mojem paralelnem življenju vidim, kako se sprehajam po afriških stepah obkrožena z razposajenimi otroki ter sloni in žirafami v ozadju.

pred kratkim izvedli projekt sodelovanja z indijskim proizvajalcem organskega bombaža, ki se zavzema za pravice delavcev in pošteno plačilo, k sodelovanju pa smo povabili tudi lokano organizacijo z osebami s posebnimi potrebami in invalidi. Pred kratkim sem si ostrigla lase, in imam 30 cm dolg čop, ki bi ga rada podarila organizaciji, ki izdeluje lasulje za otroke ali odrasle, ki največkrat zaradi zdravljenja raka izgubijo lase. V Španiji so te lasulje precej drage in z donacijami las se ta strošek precej zniža. V Sloveniji, mislim, da je preko zdravstvenega zavarovanja za to bolje poskrbljeno, a v primeru, da bi nekdo potreboval te lase v Sloveniji, jih z veseljem podarim. Naj knjiga, film, razstava, plošča, predstava? Zadnje čase se »mučim« s knjigami španskih avtorjev v njihovem originalnem zapisu in ena izmed mojih ljubših v zadnjem času je prav gotovo Senca vetra avtorja Carlosa Ruiza Zafona.

Kako ste dejavni pri dobrodelnosti in prostovoljstvu (če sploh)?

Film »Life of Pi« je eden izmed tistih filmov ob katerem se lahko razvije zanimiva debata in to mi je neizmerno všeč.

V podjetju in tudi na osebnem nivoju (v podjetništvu je to praktično neločljivo) poskušamo v merah naših zmožnosti prispevati k bolj človeškemu in trajnostnemu načinu poslovanja. Tako smo ravno

Predstava, v kateri sem res uživala in je hkrati tudi zelo poučna, se imenuje Kamen (Lutkovno in mladinsko gledališče); v njej z odlično igro sodeluje tudi moj dober prijatelj Matevž Muller.

Kaj imajo skupnega fiziki in zgledni soprog pred zlatarno? Umetniške dejavnosti, v katere se dijaki vseh enot v Zavodu sv. Stanislava vključujejo, so gotovo tiste, ki najbolj učinkovito izpolnjujejo tisti del poslanstva Zavoda, ki spodbuja k življenju v polnosti in sooblikovanju boljšega sveta. Še ne zapeta pesem, belo platno, tih oder in prazen list čakajo, da jim dijaki vdahnejo dušo in tako napolnijo z življenjem - vsak iz svojih izvirov in na svoj način, da se rodi nekaj povsem novega, kar odločujoče vpliva na okolico, ki je te darove prejela. Nikoli več ni ista. Vsakič, ko se ob ustvarjanju posreči preplet dobrega, resničnega in predvsem lepega, svet postane boljši. Spodbujanje ustvarjalnosti v vseh oblikah in čim večkrat - tudi pri rednem pouku - vsem vpletenim pomaga do pristnejšega odnosa in posledično do boljšega razumevanja ljudi in stvari. Zagotovo je v Zavodu sv. Stanislava glasba tista umetniška dejavnost, ki je najbolj prepoznavna in razvejana, saj v petih zborih letos poje 300 dijakov, po šolanju na ŠKG pa nadaljujejo še v dveh zborih alumnov. Na osnovni šoli Alojzija Šuštarja prepeva v otroškem in mladinskem zboru 109 učencev. Potrebno in kakovostno glasbeno

izpopolnjevanje nudi Glasbena šola v Zavodu sv. Stanislava, kjer se 250 učencev uči igranja na enajstih inštrumentih, klasičnega in jazz petja ter glasbene teorije. Mnoge dogodke popestrijo tudi godalni orkester, ter številne manjše vokalno instrumentalne zasedbe, v katerih dijaki muzicirajo na lastno željo in po lastni želji. Mislim, da si ne moremo več predstavljati dogodka, srečanja ali slovesnosti brez glasbe. Že od ustanovitve zavoda dalje so posvečali veliko pozornost petju in »godbi«. Tako kot danes je Zavod tudi pred vojno vzgojil mnogo glasbenikov in skladateljev, ki so osnovno glasbeno znanje pridobili ravno tu. Manj poznane so morda še druge oblike umetniškega izražanja, ki niso tako množične, a za posameznikovo celotno rast še kako pomembne. V zadnjih letih se občuti in vidi ponoven preporod na likovnem in dramskem področju, kjer zaradi svoje bogate tradicije delovanja na teh dveh področjih posebno mesto zavzema gimnazija, sledijo ji ostale enote, ki - vsaka s svojo specifičnostjo - spodbujajo spoštljiv odnos do vsega, kar oblikuje naše kulturno okolje. NOVEMBER 2014

RAZMIŠLJANJE Predvojni Zavod nam nudi sijajen vzgled tako na likovnem kot dramskem področju. Prostoročno risanje je bilo od leta 1911 dalje celo obvezen predmet in sicer po 2-3 ure na teden, odvisno od letnika, kot pravi Anton Koritnik v zborniku Ob srebrnem jubileju, ki je izšel ob 25. obletnici delovanja zavoda. Duša likovnega ustvarjanja je bil prefekt Gašper Porenta. Danes risanje ni šolski predmet, je pa na pobudo prvega direktorja Zavoda sv. Stanislava, dr. Boruta Koširja, z veliko predanosti ter smislom za svobodo vseh vrst Likovno šolo na Škofijski klasični gimnaziji začel akademski slikar Zmago Modic. V vseh letih delovanja gimnazije se je vedno našla vsaj peščica dijakov, ki so pridobivali znanje na tem področju. Omeniti velja, da je v dvajsetih letih po oceni doc. dr. Jurija Selana, alumna ŠKG in enega izmed mentorjev likovne šole, kar 80 nekdanjih maturantov izbralo študije na področju likovne ustvarjalnosti v najširšem pomenu besede, torej od slikarstva, arhitekture, oblikovanja in mode. V zadnjih letih pa je Likovna šola na Škofijski klasični gimnaziji našla še bolj prepoznavno mesto med dijaki. Lansko leto, ko je šola dobila nov zagon pod vodstvom akademske slikarke in alumne 1. generacije Nike Zupančič, so nas prijetno presenetile prve risbe z ogljem že po nekaj mesecih delovanja. »Vse se začne s tišino«, pravi mentorica, »iz kaosa možnih rešitev za upodobitev modela, dijaki iščejo vsak svojo. Tu ni pravilnih in napačnih odgovorov. Gre za vajo v vztrajnosti, opazovanju, razvijanju prostoročnih veščin in kontemplaciji, kar je bila vedno stara akademska praksa. Najlepše je, ker imamo ljudje vsa orodja za ustvarjanje slike v sebi in z njimi svobodno razpolagamo, z razliko od računalniških orodij, ki so nam vsa že v naprej podana.« Okoli 15 dijakov se tedensko zbira v popoldanskem času in vsako leto zaključi svoje delo s pregledno razstavo. O delovanju dramskega krožka na predvojni ŠKG mnogo zanimivega izvemo iz takratne gledališke kronike, ki poleg skrbnega spiska uprizorjenih dramskih predstav in profesorjev mentorjev ponudi mnoge razloge za razcvet in priljubljenost te dejavnosti med dijaki. Takole opiše Koritnik v istem zborniku vzgojno vrednost dramske dejavnosti: »Dramatske prireditve so za dijaka morda najbolj mikavno sredstvo, ki mu nudi zabavo in pouk, in ki sprosti spontano brez pritiska od zgoraj, vse njegove sile. /…/ Zato ima drama – kos človeškega življenja na odru – tako obvladujočo moč na človeka, zlasti še na dijaka. Dijak to podzavestno čuti, zato mu je nastopanje na odru neka emocionalna potreba, tu se vadi - iz svoje lastne iniciative, ne po ukazu – v nastopu in govoru, tu pokaže svojo samostojnost, individualnost: skrite moči, ki jih v šoli – npr. pri matematični uri ali pa tudi pri jezikoslovni, da ne bo zamere – nismo mogli odkriti, planejo včasih kot čudovit ptič Feniks, nepričakovano na dan, da se moramo začuditi.« Težko bi temu še kaj sodobnejšega dodali. Pa vendar je danes šola še bolj kot v preteklosti podhranjena s posredovanjem praktičnih znanj, ki jih delo v dramskem krožku ponuja. Eno je gotovo čisto praktičen vidik (po)govora, ki je danes ogrožen s številnimi novodobnimi sredstvi komunikacije. Sodelovanje pri dramski igri zahteva

NOVEMBER 2014

nekaj discipline in samoobvladovanja, težko bi si zamislili boljšo obliko skupinskega dela, ki razvija strpnost in potrebo po vživljanju v drugega. S tem pa si znatno pomagamo pri razumevanju, kako ljudje sploh delujemo v vsakdanjem življenju, kar posledično omogoča tudi bolj poglobljen uvid v vsebine pri drugih predmetih. Glede gledališča na ŠKG se je vse začelo z dramskim festivalom, ki se je po tradiciji pevskega dijakom priljubil. Po navadi na pustni torek večina razredov pripravi svojo glasbeno točko, ki jo zapojejo pred nabito polno Dvorano Matije Tomca. Isti prostor služi tudi dramskemu festivalu, kjer je nemalokrat uprizorjeno avtorsko dramsko delo. Na pevskem festivalu je v navadi, da je vnaprej znana vsebinska rdeča nit ustvarjanja, kar je praksa tudi zadnja leta na dramskem festivalu. Sama gledališka skupina je začela delovati leta 2009 na pobudo takratnega ravnatelja Jožeta Mlakarja. Že vrsto let je mentorica dramskega krožka na ŠKG Mojca Lavrič, sama strastna in amaterska igralka v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, pa tudi režiserka, šepetalka in gledalka. Pod njeno taktirko je gledališka skupina začela s krajšimi uprizoritvami, kmalu so šolsko skupnost prijetno presenetili s prvim celovečernim nastopom in sicer »Orkestrom« J. Anouilha, sledila sta še »Sluga dveh gospodarjev« C. Goldonija in lanski »Fiziki« F. Dürrenmatta. Letošnjo premiero načrtujejo za pomlad 2015. Število »dramcev«, kot jim pravi, se ustali pri 20. Največjo dodano vrednost tega krožka mentorica vidi v tem, da se ob študiju besedila in igre z dijaki spoznavajo na poseben način, ki odkriva njihovo znanje in talente, ki jim jih ne bi prisodila. »Od jih se ogromno naučim«, pravi. »Gledališče predstavlja pomembne vidik vzgoje in kulture. Prav gotovo sodi v vsako šolo in želim si, da bi na ŠKG vsaj delno lahko sledili bogati tradiciji glasbene vzgoje tudi na dramskem področju.« Doda še, da je ob vsem vloženem delu najlepše opazovati zadovoljne dijake po predstavi. »Izjemno so ponosni. Z bučnim aplavzom na koncu je vse poplačano. Največkrat so presenečeni nad tem, kaj zmorejo, kar odlično vpliva na njihovo samopodobo. Najbolj ponosna publika pa so seveda njihovi starši, ki z veliko hvaležnosti spremljajo in spodbujajo naše delo.« Uprizoritve dramskih del v tujem jeziku so bolj redkost, a nas je na začetku letošnjega šolskega leta prijetno presenetila uprizoritev dramskega dela Oscarja Wilda Zgledni soprog v angleščini. English Drama Club Škofijske klasične gimnazije je v okviru evropskega projekta Erazmus + z naslovom Art Nouveaux – Art Renouveau po skoraj enoletnih pripravah pod mentorstvom Alenke Battelino in Mojce Lavrič postavil delo na oder. Vključenih je bilo približno 40 dijakov – igralcev, postavljavcev scene, plesalcev, glasbenikov in drugih prostovoljcev, ki so pomagali predvsem s pripravami v zadnjih dneh. Dijaki so se izjemno angažirali pri izposoji scene, kostumov, študiranju gibov in olike viktorijanske Anglije ter vadbo plesa. Dva dijaka sta med premori igrala živo glasbo, kar je na predstavi pripomoglo k posebnemu vzdušju. Tudi glede na to, da gre za obvezno maturitetno delo pri angleščini, je bila na obeh predstavah dvorana nabito polna, na ogled so prišli dijaki iz vse Slovenije, kar je večeroma dalo

RAZMIŠLJANJE postanejo bolj samozavestni in bolje spoznajo sodobno ali preteklo špansko dramatiko, ki je v naših učnih načrtih skoraj ni zaslediti. Nenazadnje so se s čarobnostjo gledališča srečali tudi profesorji sami. V počastitev dvajsete obletnice ponovnega delovanja ŠKG so v jubilejnem letu uprizorili bralno igralsko meditacijo Pred zlatarno Karla Wojtyłe. Navdušili so z mnogimi igralskimi talenti, ki so lepo prišli do izraza pod budnim vodstvom Mojce Lavrič. Tokrat je bila najbolj presenečena številčna dijaška publika, ki je težko umestila profesorje namesto za kateder - na oder. Uprizoritev je bila izvedena ravno v majskih dneh, ko bi papež Janez Pavel II. praznoval svoj rojstni dan. O. Wilde: Zgledni soprog (29. 9. 2014)

poseben čar. Mentorica pravi, da se s takim projektom na šoli vzpostavi posebno vzdušje in dinamika. Dijaki si čestitajo, komentirajo, so kritični do svojih nastopov, se pogovarjajo z učitelji o predstavi, takoj se pojavijo nove pobude – to je slika, ki je popolno nasprotje klišejske podobe naveličanih mladih, z vsaj enim ekranom v roki.

To pa ni bila edina predstava v tujem jeziku v zadnjih letih. Uprizorjena so tudi dela v francoskem in španskem jeziku. Najbolj odmeven francoski projekt je bil lani spomladi v sklopu tedna frankofonije, ko se je 10 škofijcev pridružilo 90 dijakom s trinajstih različnih šol po Sloveniji. V sodelovanju s francoskim režiserjem in igralcem so predstavili Madame Ka sodobne dramaturginje Noellle Renaude. Naše igralke so pohvalile predvsem izjemno energijo, ki jih je oplemenitila in dala nov zagon za boj s puščobnim vsakdanom. Začetki španske gledališke skupine na Škofijski klasični gimnaziji segajo v šolsko leto 2005/06, ko so na dijaško pobudo predstavili Noči bežne ljubezni sodobne španske dramatičarke Palome Pedrero. S predstavo so maja 2006 nastopili tudi na prvem Festivalu srednješolskega gledališča v španščini, ki je bil organiziran na ŠKG v sodelovanju s španskim kulturnim centrom Aula Cervantes v Ljubljani. Na njem je španska gledališka skupina sodelovala še dvakrat, tudi v letošnjem šolskem letu pripravljajo premiero. Število dijakov, ki sodelujejo v gledališki skupini, se giblje od 3 do 12. Dijaki, ki ne nastopajo, izdelajo ali poskrbijo za sceno, kostume in masko, glasbo, gledališki list ali so asistenti pri režiji. S sodelovanjem pri gledališki igri obogatijo svoj besedni zaklad, izboljšajo intonacijo, dikcijo,

Lily Schweiger Kotar

Igro je po premieri takole pospremila lektorica mag. Mojca Belak z oddelka za anglistiko in amerikanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani: "Že sam začetek je bil presenetljiv, saj je fizično postavil gledalca naravnost v hišo Chilternovih. Odličen se mi je zdel prehod od plesne dvorane v gledališko - ker je bila v igri večerja, ste tudi publiko povabili ven na prigrizke, kar je zelo domiselno. Igra je gladko tekla in mladi igralci so me navdušili najprej s svojo angleščino, ne samo z izgovarjavo, ampak predvsem z intonacijo, ki jo je teže zadeti, pa tudi z igro.”

Umetnost vse učence, učitelje, starše in druge obiskovalce zavoda, spremlja in oblikuje na mnogotere načine na vsakem koraku. Človek, ki gre mimo razstavljenih del, je drugačen, kot tisti, ki hiti ob praznih, belih stenah. Tisti, ki ujame nekaj taktov glasbe, četudi mimogrede, drugače nadaljuje dan, kot tisti, ki ne sliši ničesar. Čeprav si na mnoge načine prizadevamo poiskati kar največ razlogov, zakaj je umetnost v katerikoli obliki neobhodna popotnica pri vzgoji otrok, ne moremo mimo dejstva, da je to najbrž tudi zaradi umetnosti same. Napravi nas lepše, boljše in resničnejše.

GRADIMO BOLJŠE POSLOVNO OKOLJE. EY je vodilno podjetje na področju storitev revizije, davkov in poslovnega svetovanja. Naše ugotovitve in visoko kakovostne storitve, ki jih posredujemo našim strankam, vzpostavljajo zaupanje v kapitalske trge in gospodarstva po vsem svetu. Pri tem imamo pomembno vlogo pri ustvarjanju boljšega poslovnega okolja za naše zaposlene, naše stranke in našo širšo družbeno skupnost.

Za več informacij vas prosimo, da obiščete našo spletno stran ey.com/si

NOVEMBER 2014

POGOVOR

dr. Roman Globokar

POGOVOR Z DIREKTORJEM ZAVODA SV. STANISLAVA

V času, odkar ste direktor zavoda, je bila gradnja novih prostorov verjetno eden največjih projektov. Kako velik izziv vam je predstavljala ta gradnja osebno? Finančno gledano je gradnja novih prostorov največji projekt v času mojega vodenja zavoda. Je tudi ena največjih investicij ljubljanske nadškofije v času po osamosvojitvi. Nadškofija je od leta 1992 do leta 2012 po izračunih ekonoma zavoda g. Toneta Homarja za obnovo in posodobitev stare stavbe namenila dobrih 28 milijonov evrov, za izgradnjo novih prostorov pa še dodatnih 10 milijonov evrov. Ta sredstva so vložena v vzgojo in izobraževanje, ki predstavlja skupno dobro naše države. Prav šolstvo je področje, kjer lahko država in Cerkev med seboj konstruktivno sodelujeta v dobro vseh državljanov. Seveda pa finančni vložek sledi viziji, ki smo jo oblikovali znotraj našega zavoda. Prav na področju oblikovanja vizije vidim kot direktor svojo ključno vlogo. V okviru Zavoda sv. Stanislava smo želeli oblikovati prostor za celovito osebnostno rast otrok od vrtca do konca srednje šole. Poleg obveznih predmetov, ki se poučujejo v javnih šolah, dajemo velik poudarek na oblikovanju skupnosti in dobrem počutju v šoli, na neposrednem stiku z naravnim okoljem, na praktičnem delu in gibanju ter na etičnih in duhovnih vsebinah, ki izhajajo iz krščanstva. Vizija celostne pedagogike je prežemala tudi načrtovanje in gradnjo novih prostorov. Prostori tako nimajo močnega institucionalnega pečata, ampak so odprti v naravno okolje, transparentni ter omogočajo fleksibilnost in so odprti za vedno nove potrebe. Osebno priznam, da je sama izvedba projekta presegla moja pričakovanja. Vemo, da je v teh časih težko dobiti sredstva za tako obsežne investicije. Kako ste doživljali finančno plat vodenja projekta? Dejansko je celotno vsoto za izgradnjo šole zagotovila ljubljanska nadškofija. Nekaj je bilo tudi donacij (okrog 150.000 evrov). Najbolj me je skrbelo, da ne bi bili poplačani podizvajalci različnih del, zato smo tudi sklenili vse pogodbe tako, da smo zagotovili neposredno plačilo podizvajalcem. Prav tako je obstajalo določeno tveganje, da bi kdo od izvajalcev v času del šel v stečaj. Zato smo pri izbiri poleg cenovne ponudbe upoštevali tudi bonitetne ocene posameznih podjetij. Ob koncu lahko rečem, da smo imeli zelo srečno roko in da je vodstvo projektov s strani zavoda zelo uspešno koordiniralo vsa dela in da dejansko ni bilo večjih zapletov. Z veseljem lahko tudi povem, da je nadškofija kljub kriznim gospodarskim razmeram uspela pravočasno zagotoviti vsa sredstva in da smo dokončali dela do začetka tega šolskega leta. Poslovali smo s slovenskimi podjetji in tudi s tem prispevali k skupni blaginji naše države. Prepričan sem, da so tudi vsi izvajalci zadovoljni s potekom del in da so ponosni na končno podobo. Kaj je bil pravzaprav sploh motiv za gradnjo in še prej ustanovitev osnovne šole? V Sloveniji se je po demokratičnih spremembah začelo pluralizirati tudi šolstvo. Zasebna iniciativa je dobila svoje mesto pri oblikovanju skupnega šolskega prostora. Že prva leta po osamosvojitvi je bilo ustanovljenih nekaj vrtcev in gimnazij, manjkala pa je povezava med obema stopnjama pedagoškega procesa. Veliko staršev je vedno znova izražalo željo po katoliški osnovni šoli. Ko je Zavod sv. Stanislava v novembru 2005 končal denacionalizacijski postopek in se z državo pogodil glede vrnitve prostorov in ozemlja (zavod je državi prepustil del ozemlja, država pa je zavodu predala del objektov), je v tem delu Ljubljane nastala prostorska možnost za začetek katoliške osnovne šole. Projekt ustanavljanja je spodbudil škof Anton Jamnik, ki je v skupino povabil različne strokovnjake, ki so pripravili program katoliške osnovne šole. Hkrati pa je nadškofijski gospodarski svet jeseni 2007 sprejel odločitev, da se spusti v novogradnjo, saj so bili objekti Slovenske vojske statično neustrezni za šolsko dejavnost. Osnovno šolo Alojzija Šuštarja, ki je začela z delovanjem 1. 9. 2008, smo začasno naselili v prostorih Škofijske klasične gimnazije. Računali smo, da bo to največ za dve leti. Na koncu smo ostali dolgih 6 let. Razlog za to je bil najprej v tem, da smo čakali na 22

NOVEMBER 2014

POGOVOR gradbeno dovoljenje s strani Mestne občine Ljubljane. To gradbeno dovoljenje je bilo vezano na sprejem celostnega prostorskega načrta občine, ki se je zaradi zelo velikega obsega močno zapletalo. Ko je bil prostorski načrt končno sprejet in smo 4. aprila 2011 dobili gradbeno dovoljenje, pa je ljubljanska nadškofija zašla v finančne težave in smo do jeseni 2013 čakali na zagotovitev sredstev za dokončanje novogradnje. Novi prostori so bili resnično nujni, saj znotraj osrednje stavbe ni bilo več prostora za več kot 1.000 otrok in mladih.

prisluhnemo tem željam. Vrtec bo deloval po javnem kurikulumu. Znotraj tega programa pa bo dal v skladu s celostno pedagogiko, ki jo razvijamo v zavodu, posebne poudarke glasbi in petju, gibanju v naravi in duhovnosti. Veliko pozornost bomo dali tudi jezikovnemu razvoju, zato bomo v vrtcu uredili knjižnico, da bi otroci čim prej prišli v stik s knjigo. Imamo zelo lepo zunanje igrišče, dodatne prostore za gibanje in umetniško ustvarjanje znotraj vrtca ter sobo za katehezo Dobrega pastirja.

Osnovno šolo tako spremljate že 6 let, kako vidite njeno delovanje? Kako se vklaplja v dejavnosti Zavoda?

Še vprašanje o slovenskem šolskem prostoru. Sedaj pri nas obstajajo 4 katoliške gimnazije, 1 osnovna šola in okoli 20 vrtcev. Se vam zdi, da se šolski prostor odpira? Kakšen je položaj katoliških šol? In kako pravzaprav Cerkev gleda na vprašanje šolstva ali bolje, kakšno poslanstvo čuti na tem področju?

Pouk v gimnaziji in življenje v dijaškem domu smo morali v zadnjih letih močno prilagoditi potrebam osnovnošolcev. Prostorsko je bilo vsaj z zadnjem letu res malo tesno, vendar pa je bilo po vsebinski plati zelo dobrodošlo, da smo z osnovno šolo začeli v osrednji stavbi zavoda. Nikoli v teh šestih letih ni prišlo do večjih napetosti. Resnično smo se veselili drug drugega in ustvarjali prostor medgeneracijskega povezovanja. Dijaki in študentje so pomagali kot inštruktorji pri šolskih premetih, kot animatorji pri dejavnostih, predvsem pa kot vzorniki za otroke. Otroci pa so v prostore prinesli nežnost, radoživost, navdušenje, ustvarjalnost. Tako učenci kot tudi zaposleni so se lepo vključili v celoten utrip našega zavoda. Upam, da bomo to sodelovanje v prihodnje še nadgradili. Upam, da se bo tudi enota vrtca lepo vključila v zavodsko celoto, še posebej pa, da bo potekalo lepo sodelovanje med vrtcem in osnovno šolo. Vrtec, ki z letošnjim letom odpira svoja vrata pa je povsem nova pridobitev. Podobno vprašanje kot zgoraj - zakaj ste se odločili v Zavodu sv. Stanislava odpreti še vrtec? Kakšne bodo njegove specifike? Veliko staršev, ki imajo otroke v naši osnovni šoli, je izrazilo željo, da bi imeli v isti ustanovi še vrtec. Prav tako imamo veliko mladih zaposlenih, ki so tudi navijali, da bi lahko pri nas imeli v varstvu svoje otroke. Ko smo načrtovali novo stavbo, smo se odločili, da

Katoliškega šolstva je v Sloveniji komaj za vzorec. Glede njenega deleža smo v primerjavi z ostalimi evropskimi državami povsem na repu. Smo pa spoštovani in cenjeni znotraj slovenskega šolskega prostora. Dosegamo vidne rezultate na državni in tudi na mednarodni ravni na različnih področjih. S svojim delovanjem bogatimo skupni šolski prostor in prinašamo vanj nove ideje in pobude. Večjega razmaha katoliškega šolstva v prihodnje ni pričakovati. Glavna ovira pri tem so finančna sredstva. Za izgradnjo naše osnovne šole je ljubljanska nadškofija namensko varčevala več let in se odrekla vsem ostalim investicijam. Kljub temu upam, da se bo v skladu z možnostmi in potrebami mreža katoliških šol pri nas tudi v prihodnje postopoma razvijala. Vsekakor potrebujemo kakšno poklicno in strokovno srednjo šolo. Prav tako bi bila dobrodošla še kakšna osnovna šola v mestnih središčih. S tem bi zagotovili staršem ustavno pravico, da vzgajajo in izobražujejo otroke v skladu s svojim prepričanjem, hkrati pa bi prispevali k pluralizaciji slovenskega šolskega prostora. Če je pluralnost usmerjena v kakovost in omogoča vključitev vsem, potem je tudi dobra za vse in nikogar ne ogroža. Katoliške šole so odprte za vse in želijo na svoj način prispevati k skupnemu dobremu v Sloveniji.

POSTANI ODGOVOREN IN USPEŠEN PODJETNIK!

Fakulteta za poslovne vede Jošt Klemenc, zdravnik in homeopat in Alenka Klemenc, psihologinja informacije in naročanje na telefon: 040 817887 www.celostnozdravljenje.si

www.fpv.si

individualen pristop možnosti štipendiranja v središču Ljubljane praktično usposabljanje – SAP Alliance in Cambridge English stažiranje v Evropskem parlamentu vrednote etičnega in odgovornega poslovanja

Začetek študija na FPV je začetek poklicne kariere! NOVEMBER 2014

ŠTUDENTSKO DRUŠTVO MEGARON

Megaron smo študentje Študentsko društvo Megaron je nastalo leta 2001 z namenom, da bi se bivši škofijci še naprej povezovali med seboj. V statutu, ki je bil sprejet leta 2002, je zapisano, da je namen društva povezati in krepiti prijateljske vezi med bivšimi dijaki Škofijske klasične gimnazije z ustvarjanjem možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa. Tako se je tudi letošnji upravni odbor sestal na prvem sestanku, oziroma občnem zboru. Najprej smo se ustrašili seznama tradicionalnih projektov in si rekli: “Če nam uspe izpeljati pol projektov, ki so jih izvajali do sedaj, bo super.” Potem so začele deževati ideje za nove projekte in leto se je začelo. Najprej smo seveda naredili zabavo za vse bruce, in s tem v Companierosu izvedli tradicionalno brucovanje. Udeležba je bila nadpovprečna, res veseli pa smo bili tudi velikega števila študentov prvega letnika. Ker smo leto želeli kvalitetno začrtati, se je upravni odbor odpravil na vikend načrtovanja na Sv. Jošt nad Kranjem. Tu smo se res spoznali kot ekipa, se povezali in iz naših idej naredili realne načrte. V novembru smo se odpeljali na kvalitetno organizirano martinovanje na slovensko primorje, kjer smo poskušali vino v vinski kleti Rodica, spoznavali istrske običaje, jedli martinovo kosilo v restavraciji na koprski promenadi in si ogledali, kako iz oliv nastane ekstra deviško olje. Domov smo vsi odšli veseli in zadovoljni; kako tudi ne, ko pa smo kar nekajkrat preizkusili, če je iz mošta res že nastalo vino. Celo leto je potekala tudi rekreacija v telovadnici, kjer so študentje lahko igrali nogomet, košarko ali odbojko in s tem kurili ob študiranju pridobljene maščobe. Poskrbeli smo prav tako za dekleta, ki so imela omogočena kar dva termina pilatesa in en termin TNZ-ja (trebuh, noge, zadnjica). Letos smo na novo organizirali tudi plesne vaje v centru mesta. Po slavnostni akademiji smo Alumnom pomagali pri pripravi prostora za srečanje in prodajali izdelke z razstave Odprti predali naših umetnikov. V decembru smo peljali 2 avtobusa na ogled predbožičnega Dunaja. Imeli smo voden ogled Dunajskih znamenitosti, nato pa smo se okrepčali s punčem na dunajski tržnici.

Za dijake smo v februarju - času odločanja za študij - organizirali MegaTržnico in jih zasuli z informacijami iz prve roke. Tudi takimi bolj bolečimi in resničnimi, ki jih ne izvejo na informativnih dnevih. Po izpitnem obdobju smo odšli na smučanje na Vogel, kjer smo tri dni preživeli na belih strminah, se zgubljali v megli in odigrali nešteto partij taroka, zvečer pa zapeli v igluju, ki smo ga zgradili podnevi. Aprila smo imeli pri frančiškanih na Tromostovju mašo za uspešno študentsko leto in po njej še druženje v Irish pubu. Izvedli smo deseti ŠKGfest, kjer so se predstavili mladi in kvalitetni bandi ter razgreli publiko, kot se to spodobi. Zabavali so nas Rock trajanja, Sintagma, Peter Vode s Proper bandom in Peter Rot. Lepo smo poskrbeli tudi za maturante, ki so utrujeni prišli s pisanja eseja na maturi. Na Pasjih dnevih za maturante smo jih postregli s hot dogi in pijačo. Nekaj novega smo dodali tudi Pomladnim muzam, saj smo prvič v njihovem sklopu pripravili virtualni večer s predstavitvami blogov in vsebinami s socialnih omrežij. Na literarnem večeru v Daktariju pa smo prisluhnili prozi in poeziji mladih umetnikov. Poleg tega so večer naredili popoln še glasbeni vložki bratov in sester Jerman ter skupine KGBL Jazz Band. Za popoln zaključek leta smo zadnji teden v septembru z dvema avtobusoma skočili še na Megapotep po romantični Veroni in si vmes ogledali tudi grad Miramare. Hvala vsem, ki ste nam pomagali in podpirali pri našem delovanju. Se priporočamo tudi vnaprej. Potrebujemo finančno, molitveno, idejno, podporno in delavno pomoč. Še posebej bomo veseli študentov! Za slike z letošnjih dogodkov, kontakte in vse uporabne informacije nas obiščite na spletni strani: www.megaron.si. Še enkrat pa naj se javno zahvalim najboljši ekipi na svetu, brez katere tako uspešno leto ne bi uspelo. Sestavljali so jo: Gregor Šijanec, Helena Cupin, Primož Godec, Anja Draksler, Jerneja Morel, Špela Berlot, Manca Žerovnik, Primož Mekuč, Mohor Fajdiga, Petra Balažic, Martin Nahtigal, Anja CImerman, Špela Medja, Grega Vauhnik, Neža Šparovec, Urška Repič in še mnogi drugi. Predsednica v odhajanju, Petra Mihalič

NOVEMBER 2014

KLUB ALUMNI ŠKG

Klub Alumni ŠKG Alumen za alumne Alumen za alumne je projekt, v okviru katerega alumni predstavljajo dejavnosti in poklice, s katerimi se ukvarjajo. Namenjen je tako promociji delovanja kot povezovanju med nekdanjimi dijaki. Raznovrstna predavanja in ogledi nam omogočajo edinstven vpogled v vsakodnevno delovanje alumnov. Dosedaj smo v okviru projekta spoznali Slovensko-nemško gospodarsko zbornico, Državni zbor RS in Pop-up Dom. Maja 2014 smo si ogledali agencijo za raziskave javnega mnenja Episcenter. V skrivnosti nastanka javnomnenjske raziskave nas je vpeljal alumen Marko Limbek. Najprej smo si ogledali telefonski center in spoznali obraze, ki se nahajajo za telefonskimi anketami. Marko nam je predstavil celoten raziskovalni proces (od oblikovanja vprašalnika, preko anket do oblikovanja poročila in predstavitve raziskave) in klube zvestobe. Alumne je najbolj zanimala pravilna interpretacija raziskav javnega mnenja, saj je ogled potekal v času kampanje pred volitvami v Evropski parlament. Odgovori in informacije, ki smo jih prejeli, so marsikomu razširili obzorja glede dinamike družboslovnih raziskav in vzbudili sočuten odnos do tistih, ki opravljajo telefonske ankete. Načrtujemo še veliko zanimivih dogodkov in predstavitev. Vabljeni ste k udeležbi, informacije o dogodkih pa lahko pridobite preko socialnih omrežij alumni kluba ali na spletni stani alumni.si.

Potrudili se bomo, da bo vsak lahko našel področje, ki ga zanima in ki nam ga bo iz prve roke predstavila alumna oz. alumen. Če želite predstaviti svojo dejavnost, nam pišite na alumni@stanislav.si.

Krožki na ŠKG Po pozitivni izkušnji preteklega šolskega leta smo se znotraj kluba tudi v letošnjem šolskem letu odločili izvajati krožke na Škofijski klasični gimnaziji. Lažji prehod na poti k nadaljnjemu izobraževanju, razmišljujoči in bolj odgovorni dijaki ter navsezadnje boljša splošna izobrazba so glavno vodilo krožkov. Kot se je že pokazalo v praksi, lahko preko zavzetosti mentorjev in uspešnega prehajanja znanja in življenjskih izkušenj od starejših k mlajšim generacijam, to tudi uresničimo. Posebej smo ponosni na dejstvo, da nekdanji dijaki sodelujejo pri izvedbi večine krožkov, ki se odvijajo na gimnaziji. Znotraj kluba trenutno izvajamo tri krožke: • Kultura pitja vina in osnove bontona (Miha Cerar) • Film v praksi (David Sipoš) • Evropska unija in politika (Marko Balažic) Več o krožkih lahko preberete na spletni strani gimnazije in alumni kluba.

NOVEMBER 2014

KLUB ALUMNI ŠKG

Poročilo z občnega zbora in piknika 24. maja 2014 smo se zbrali pred Zavodom sv. Stanislava z namenom izvedbe vsakoletnega občnega zbora in tradicionalnega piknika. Uvertura v dan je bila športno obarvana. Na nogometnemu turnirju je zmago slavila ekipa Pushluschtae. Sledil je občni zbor. Matija Simončič, dosedanji predsednik kluba je predstavil delo kluba v preteklem mandatu. O dosedanjem dogajanju je poročal tudi nadzorni odbor. Nadaljevali smo z volitvami novega vodstva. Za predsednika Kluba Alumni je bil izvoljen Marko Balažic (7. generacija), ter člani Matej Rajk (6. generacija), Marko Limbek (5. generacija), Helena Cupin (predstavnica Megarona) in Tadej Rifel (predstavnik Zavoda). Nagovoril nas je direktor zavoda dr. Roman Globokar, ki je izrazil podporo društvu in se strinjal z željo novega predsednika o tesnejšem sodelovanju Kluba Alumni in Zavoda svetega Stanislava.

vinom in pivovarni Rokovnjač, ki je gasila žejo vseh navzočih tistega vročega majskega popoldneva. Za glasbeno podlago je poskrbel Vili.

Na občnemu zboru se nam je pridružil zavodski ekonom Tone Homar, ki nas je po zaključku resnejšega dela srečanja skupaj z direktorjem zavoda popeljal po novih prostorih osnovne šole Alojzija Šuštarja in vrtca Dobrega pastirja. Navdušili so nas veliki in svetli prostori nastajajoče stavbe.

Bilo je poskrbljeno tudi za animacijo otrok. Otroci so risali s kredami po tleh, igrali nogomet in s poslikanimi obrazi iskali zaklad po celem zavodskem parku. Reševali so uganke, sledili puščicam, plezali in končno našli skrivnostno skrinjico, polno čokoladnih zlatnikov.

Omeniti je treba odlično hrano, ki jo je priskrbel alumen Matej Selan in njegova indijska in nepalska restavracija Maharaja. Prav tako se velja zahvaliti alumnu Martinu Martinčiču, ki nas je razvajal s svojim

Da prav nikomur ne bi bilo dolgčas je poskrbela alumna Maja Gradnik s skiroji. Na voljo nam je bilo cel kup najrazličnejših skirojev; malih, velikih, rdečih, zelenih, hitrih in malo manj hitrih. Tekmovalni duh je Maja spodbudila s tekmovanjem v elegantni vožnji s skiroji. Zanimivi unikatni uhani, ki jih je predstavil alumen Peter Luin, so navdušili predvsem dame, gospodje pa so se z zanimanjem poglobili v predstavljene avtomobile avtohiše Vrtač in Inštituta Metron.

Ko se je dan počasi poslavljal in smo se začeli razhajati, je moj štiriletni sin vzkliknil: »Jutri bi rad še en alumni piknik!« Seveda je bil razočaran, ker jutri piknika ne bo, vsaj malo pa smo ga razvedrili z obljubo, da se bomo zopet zbrali naslednje leto. Prav zares! (M.J.B.)

PRISTOPNA IZJAVA h Klubu ALUMNI Škoﬁjske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano Ime in priimek: Dekliški priimek: Naslov: Datum rojstva: Leto mature: Izobrazba/študij: Zaposlen/zaposlena pri: Področje dela: E-naslov: Tel. številka:

Z izpolnitvijo pristopne izjave in njenim podpisom se včlanjam v Klub ALUMNI Škoﬁjske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano. Klub ALUMNI se obvezuje, da bo zbrane podatke hranil in uporabljal v skladu z zakonom, in sicer zgolj za potrebe delovanja kluba. Ne želim, da se me o delovanju kluba obvešča na zgoraj naveden naslov in preko e-pošte.

Kraj in datum:

NOVEMBER 2014

Podpis:

POMOČ BLIŽNJEMU

Sklad za pomoč družinam Sklad za pomoč družinam je bil ustanovljen v letu 1995. Temeljni namen sklada je zbiranje sredstev za pomoč družinam, ki bi zaradi slabšega socialnega položaja težko plačevali prispevek za nadstandardni program v gimnaziji in/ali prispevek za bivanje v dijaškem domu. Skupni znesek razdeljene pomoči je zadnjih nekaj let skoraj 100.000 EUR letno. Pri podeljevanju denarnih pomoči družinam se upoštevajo naslednji kriteriji: • nizek osebni dohodek na družinskega člana, • družine z več otroki, • učni uspeh in nadarjenost, • oddaljenost od šole, • bivanje v Jegličevem dijaškem domu (za dijake ŠKG). Družine prejemajo pomoč v višini od 15 do 162 EUR. Sklad pridobi večino sredstev za pomoč od posameznikov, ki redno mesečno prispevajo svoj dar. Trenutno imamo 400 članov. V zadnjih desetih letih pa je, žal, kar nekaj dobrotnikov dokončalo svojo življenjsko pot in tako pridobimo v sklad manj sredstev, kot jih potrebujemo za nemoteno delovanje. Vir sredstev je tudi Slomškova ustanova, s katero dobro sodelujemo pri organizaciji skupnih dogodkov (božično-novoletne voščilnice, vsakoletna oddaja po Radiu Ognjišče in koncert v Cankarjevem domu vsako drugo leto). Precejšen del pomoči lahko razdelimo tudi s pomočjo Breznikovega sklada, v katerega je sredstva podaril že pokojni Dušan Breznik. V skladu želimo, da bi tudi v prihodnje lahko pomagali številnim družinam, ki so se posebej v zadnjem letu znašle v nezavidljivem socialnem položaju

zaradi gospodarske krize. Vsak od prejemnikov pomoči podpiše izjavo moralne obveze, da »se s podpisom moralno obvezuje, da bo v SKLAD za pomoč družinam tudi sam daroval, ko bodo za to ustvarjeni primerni pogoji«. Določba »primerni pogoji« predvideva vsaj dve leti rednega delovnega razmerja. Vse, ki ste v preteklosti prejemali pomoč in ste že v rednem delovnem razmerju, vabimo, da se pridružite članom sklada (s pristopno izjavo, ki jo pošljite na naš naslov, ali z občasnim darom). Naj se veriga dobrote nadaljuje tudi za prihodnje rodove. Našo dejavnost lahko podprete: • Z darovi preko plačilnega naloga. Na plačilni nalog vpišete želeno vsoto. Nakazilo na Karitas v Zavodu sv. Stanislava, Štula 23, 1210 Ljubljana Šentvid, TRR SI56 0203 2009 1434 483. • S pristopno izjavo. Vsak mesec nakažete vsaj 5 EUR. Vsoto, ki jo želite darovati, vpišete v za to pripravljen prostor. Sklad bo sproti pošiljal izpolnjene položnice. Da nimate skrbi vsak mesec, lahko darujete enkrat, dvakrat ali večkrat večjo vsoto. • Na druge načine. Darujete lahko ob življenjskih jubilejih ali namesto cvetja na grob umrlih. V sklad lahko prispevate iz zapuščin ali pa svoje premoženje po smrti namenite v stalno ustanovo, ki nosi Vaše ime. Hvala vsem, ki ste se že odločili, in hvala vsem, ki se boste odzvali temu vabilu.

www.stanislav.si/sklad/index.htm

Ustanova »Fundacija Alojzija Šuštarja« Fundacijo Alojzija Šuštarja sta spomladi 2010 ustanovila Zavod sv. Stanislava in Nadškofija Ljubljana. Temeljni namen ustanove je zagotavljanje finančnih in drugih sredstev za izvajanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v Osnovni šoli Alojzija Šuštarja, ki je trenutno s strani Ministrstva za šolstvo in šport financirana v višini 85 %. Ustanova »Fundacija Alojzija Šuštarja« Štula 23, 1210 Ljubljana Šentvid T: 01/58-22-208 E: fundacija@stanislav.si I: www.stanislav.si/fundacija

Našo dejavnost lahko podprete z darovi preko plačilnega naloga. Na plačilni nalog vpišete želeno vsoto. Nakazilo na: Ustanova »Fundacija Alojzija Šuštarja« Štula 23, 1210 Ljubljana Šentvid, TRR: SI56 0203 3025 8577 268.

Osebni podatki se uporabljajo samo za delovanje Ustanove »Fundacija Alojzija Šuštarja«. Na podlagi 32. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov lahko uveljavljate svoje pravice pri: Zavod sv. Stanislava, Štula 23, 1210 Ljubljana Šentvid.

Po slavnostni akademiji ob godu sv. Stanislava ste lepo vabljeni na

TRADICIONALNO SREČANJE ALUMNOV, ki bo 13.novembra 2014 ob 20.00 v Dvorani Matije Tomca

Spošto vana a lumn spošto a, vani a lumen ,

Zahvalili bi zije, hkra se radi vsem, ki s te ti pa vas naprošam s svojim prispev ko Glavni pr o, da še n oje aprej pod m pomagali klub u Alu ločeni t kt je nedvomno p irate klub emi in j in njegov mni Škofijske k e name revija Amo®, ki s lasične g e projekt njena p Revija je imnae. redstav e nahaja pred va v fizični o m i t v i. i b Vs kom. Do dejavno li vseh štev ki poslana na na sti čim š aka številka je ilk revije slove vse iršega k p (v .pdf o Klub delu roga alu osvečena dobliki) lah h nekdanjih dijak m je na pro nov. ko dosto st trebnih fi pate pre ov, kot tudi profe nančnih ovoljni bazi. Čla ko spletn s ni sre vsem alu e strani h orjem in dobrot mnom, k dstev za izhajan Upravnega odbo nit t p ://alumn je r ra i st lahko rev i.si. ija vsakič e do sedaj oglaše evije. Ob tej prilo vložimo veliko tr žnosti bi uda v za vali svojo znova izid g s Obračam e d e z e . a V ja h e v v r n ja a ost v rev lili Zavod otavljanje pomemo, d o se tudi ij u i a n A s Amo®. P bomo tu a vas, dr di v priho mo®; vi ste tisti, v. Stanislava in ag ro ki omogo dnosti us Višina pr simo vas za vaš e alumne in alum č pešno so isp pr ni, delovali. ate, da 1479 922 evka je odvisna ostovoljni prisp za vašo podpor od vas sa o . mih in g evek, ki bo nam – v kolikor radi a pr Tako član e lahko na kažete n njen izključno eberete revijo stvo v klu a TRR klu z bu Alum prihodn ba Alum a revijo Amo®. ni kot re je. ni: SI56 0 vija Amo 700 0000 ® sta br Vsi ste p ezplačn ovabljen i i i k n Amo®. P želimo, redlogom aktivnemu člans da tako t v s u ostane e in b omo z ve s o d Že vnapr elovanju tudi v seljem o ej se vam t a ko v klub dzvali, p zahvalju u o šljite nam Alu jemo za jih na alu mni kot pri izh sodelova aja mni@st nje in po anislav. nju revije dporo te s r vas lepo i. pozdravlj amo.