Praznične tradicije na Goriškem

Gimnazija Nova Gorica, april 2023

PRAZNIČNE TRADICIJE NA GORIŠKEM

Avtorji: Pija Kotar, Metka Markočič, Nuša Ropič, Ula Sim čič, Nika Sirk

NOVO LETO

Začetek novega leta je v preteklosti predstavljal različne datume. Sprva so ga praznovali 6. januarja, vendar so ga sredi 4. stoletja prestavili na 25. december. V letu 1691 je papež InocencijXII. določil 1. januar kot uradni začetek novega leta. Novoletne običaje naših prednikov je zaznamovalo verovanje v čarobne obrede, ki naj bi vplivali na zdravje, srečo, rodovitnost ter na splošno dobrobit ljudi in njihovega naravnega okolja, vključno z rastlinskim in živalskim svetom. Ena od teh tradicij je bilo umivanje z vodo pred zoro na prvi dan novega leta, kar naj bi imelo pozitivne učinke. V nekaterih kulturah so celo verjeli, da takšno jutranje umivanje prinaša "zlate" zobe (Slovenija praznuje-sodobne šege in navade na Slovenskem, 2011).

Novo leto je v Sloveniji državni praznik, ki prinaša prost dan in pomembno obeležuje začetek novega koledarskega leta. Ta praznični trenutek nam odpre vrata v novo, še nepopisano poglavje življenja, kjer si zastavljamo nove cilje, želje in hrepenenja, polni upanja, da nam bo novo leto prineslo srečo, veselje, zadovoljstvo in svež začetek. Ta dan je vredno preživeti obkrožen z ljubljenimi, svojci in prijatelji. Pogosto se obdarujemo z obiskom ali manjšimi pozornostmi, s čimer izražamo svojo naklonjenost. Nekoč so bila obdarovanja preprosta, s sadjem, kot so jabolka, hruške, suho sadje, lešniki in orehi, ali doma izdelanimi darili. V sodobnem času pa so darila pogosto drugačna zaradi vpliva potrošništva. Ob novoletni mizi se tradicionalno postreže s svinjino, ki simbolizira sledenje novim ciljem in željam (prilagojeno po dnevnik.si, 2016).

Jedi, ki naj bi prinašale srečo v novem letu:

V preteklosti so ljudje verjeli, da lahko na svojo srečo vplivajo tudi s hrano, ki jo uživajo med praznovanjem novega leta. Zato so posebno pozornost namenjali jedem, za katere so verjeli, da prinašajo srečo, bogastvo, zdravje in uspeh v prihajajočem letu. Ta tradicija "srečnih jedi" se je ohranila vse do danes in skoraj v vsaki državi po svetu obstaja vsaj ena jed, ki jo ljudje tradicionalno uživajo na silvestrovo ali prvi dan novega leta. V nadaljevanju je naštetih nekaj teh jedi.

Leča in fižol: Leča je dolgo časa veljala za simbol bogastva in blaginje zaradi svoje oblike, ki spominja na zlatnike oziroma kovance.(M.J (2016) Jedi, ki prinašajo srečo v novem letu)

Zelje: Tudi zelje, bodisi navadno ali kislo, ter druge vrste listnate zelenjave, kot sta kodrolistni ohrovt ali blitva, simbolizirajo bogastvo, saj kuhani listi zelenjave spominjajo na zložen denar.(M.J (2016) Jedi, ki prinašajo srečo v novem letu)

Svinjina: Po ljudskem izročilu uživanje svinjine prinaša napredek, saj prašiči med iskanjem hrane rijejo naprej skozi blato.(M.J (2016) Jedi, ki prinašajo srečo v novem letu)

Kolači in pecivo: Kolači in različna peciva okrogle oblike simbolizirajo srečo in bogastvo.(M.J (2016) Jedi, ki prinašajo srečo v novem letu)

Slika 1: Novo leto

FLANCATI: POSTOPEK:

Priprava testa: V skledo damo moko, naredimo jamico in dodamo sol, rumenjake ter vino. Sestavine dobro zmešamo, da dobimo enotno testo. Testo pokrito pustimo počivati pol ure.

Oblikovanje flancatov: Testo prestavimo na desko in ga z valjarjem razvaljamo čim tanjše. Nato ga narežemo na kvadrate in jih trikrat ali štirikrat zarežemo ter prepletemo.

Cvrtje: V kozici segrejemo olje, ki naj bo dovolj vroče, da preskusni košček testa takoj splava na površje. V vroče olje položimo zvite flancate, ki se hitro obarvajo rumeno. Redno jih obračamo, da se ocvrejo z obeh strani. Ocvrte flancate s pomočjo vilic preložimo na cedilo, da se odcedi odvečno olje.

Končna priprava: Ohlajene flancate po obeh straneh potresemo s sladkorjem.

Nasvet: Pri cvrtju se olje lahko peni, zato v testo ne dodajamo sladkorja ali smetane, saj bi lahko pospešilo penjenje (prilagojeno iz Zmeraj sestra Vandelina, 2003).

● 25 dag moke

● sol

● 5 rumenjakov

● 5 žlic belega vina

● olje za cvrenje

● sladkor

Slika 2: Flancati

SV. TRIJE KRALJI

Praznik, ki se ga obeležuje 6. januarja, nosi ime 'epifanija' ali tudi 'razglašenje Kristusovo' ali 'Gospodovo razglašenje'. Ta praznik združuje tri pomembne dogodke: poklon treh svetih kraljev -Gašperja, Mihe in Boltežarja, ki so prišli častit novorojenega Jezusa, Jezusov krst v reki Jordan ter svatba v Kani Galilejski.

Prvotno je bil ta praznik središčni in edini krščanski praznik božičnega časa. Pomembna kulturna dediščina tega praznika so obhodi kolednikov ali svetih treh kraljev, ki izvirajo iz srednjeveškega bogoslužja (Slovenija praznuje-sodobne šege in navade na Slovenskem, 2011)

OREHOVLJE

Po pripovedovanju članice Društva žena Miren-Orehovlje je med praznovanjem svetih treh kraljev duhovnik skupaj s strežniki obhajal blagoslov domačij. Na vhodna vrata je s kredo zapisal G+M+B (Gašper + Miha + Boltežar -imena svetih treh kraljev). V vasi Orehovlje se je iz 20. stoletja ohranila tradicija, da gredo vaščani najprej k sveti maši, nato pa imajo družinsko kosilo. Ob tem prazniku gospodinje tradicionalno pripravijo domače bleke, kar je zvaljano testo za rezance, le da je oblikovano v kvadratno obliko. V preteklosti so testo sušili na prtih ali rjuhah, ki so jih razprostrli kar na grmovju pred hišo. Poleg blekovso nekoč postregli zajčje meso, medtem ko so si bogatejši privoščili govedino. Za sladico so pripravili zavitek iz kvašenega testa in jabolk.

PODMELEC, OKROG LETA 1935

’

Po pripovedovanju Tanje Markočič je bilo v Podmelcu v Baški grapi pred drugo svetovno vojno v navadi, da so otroci koledovali na dan svetih treh kraljev. Koledniki so obiskovali hišo za hišo in peli božične pesmi. Gospodinje so jih obdarovale z domačimi dobrotami, kot so sladek kruh, morda košček potice, suho sadje in drugimi dobrote, s katerimi so polnile košare. Na ta praznični dan so se vaščani udeležili svete maše. V jaslice so bile postavljene figurice Mihe, Gašperja in Boltežarja -svetih treh kraljev, kar se ohranja še danes.

Slika 3: Sveti trije kralji

POSTOPEK

:

V posodi presejemo moko in vanjo naredimo vdolbino. V to vdolbino dodamo jajca. S čistimi rokami začnemo mešati sestavine, dokler ne dobimo goste mase. Nato na kuhinjskem pultu maso oblikujemo v šest manjših hlebčkov, ki jih ročno dobro pregnetemo.

Če imamo na voljo kuhinjski pripomoček za razvaljanje testa, ga lahko uporabimo tako, da začnemo hlebčke valjati na večji debelini. Nato postopoma zmanjšujemo debelino testa na približno dva do tri milimetre. Če takega pripomočka nimamo, lahko enostavno uporabimo kuhinjski valjar in razvaljamo testo ročno. Razvaljano testo s pomočjo okrožnega rezalnega noža razrežemo na kvadratke, velikosti približno dva centimetre.

• 500 g bele moke tip

500

• 5 jajc

Razrezane blekeenakomerno razprostremo po kuhinjskem prtu in jih sušimo v suhem in dobro prezračenem prostoru. Običajno je potrebno približno dva do tri dni, da se blekipopolnoma posušijo. Ko so krpice suhe, jih previdno zložimo v vrečko iz blaga ali papirja ter jih shranimo v suh in temen prostor. Pri pravilnem shranjevanju so domači blekiuporabni najmanj šest mesecev (prilagojeno iz Šola okusov Vivi, 2017).

Slika 4: Bleki

PUSTOVANJE

Pustni čas je obdobje, ki sega od praznika svetih treh kraljev do pustnega torka, to je dan pred pepelnico oz. pepelnično sredo. Pustni torek je glavni dan pustnega časa, ki ga nato nasledi postno obdobje.

V preteklosti so bili pustni običaji precej preprostejši kot danes. Otroci so se pogosto oblekli v ponošene obleke staršev, obraz so si namazali s sajami, nato pa hodili od hiše do hiše, kjer so se predstavljali in zabavali ljudi. Za svoje nastope so bili pogosto nagrajeni s krofi, svežim ali suhim sadjem, v časih celo z denarjem. Gospodinje so doma pekle "miške", "štravbe" in krofe (takrat še brez marmelade in ocvrti na svinjski masti). V tem času se je govorilo, da "gre zima h koncu". Na jedilni mizi so se pogosto znašli kuhana svinjska glava, ričet, krompirjeva solata ali svinjska juha. Namen obhodov od hiše do hiše ni bil le nabiranje daril in dobrot, temveč tudi širjenje veselja med ljudmi. Našemili so se skoraj vsi v vasi, pustnim maskam pa je pogosto sledil glasbenik. Ljudje so se zelo veselili pustnih sprevodov, saj jih je spremljalo rajanje in obilje mastne, sladke in ocvrte hrane (Gabrovec, 2018).

OREHOVLJE

Članica Društva žena Miren-Orehovlje pripoveduje, da si je vsak masko izdelal sam iz razpoložljivega materiala, pogosto iz kartona. Oblekli so se v stare obleke in dolga krila. Maske niso bile tako izvirne kot danes, pomembno je bilo, da so bili vsi našemljeni. V maskah so se pojavili tako otroci kot odrasli. V večjih skupinah so obiskovali hiše, gospodinje so jih največkrat obdarile z jajci. Priljubljene sladice so bile miške, štravbeali flancati.

Slika 5: Pustovanje

CERKNO

Cerkno je znano po svojih edinstvenih pustnih maskah, imenovanih laufarji. Ti posebni pustni liki nosijo naličja, imenovana tudi larfe, izdelane iz lipovega lesa. Skupino laufarjev sestavlja 25 likov. Zbiranje traja od prve nedelje po novem letu pa vse do "debele" nedelje, to je zadnja nedelja pred pustom. Vsak lik predstavlja značilnosti in slabosti različnih skupin prebivalstva.

Osrednji lik je Pust, ki je oblečen v mah, na glavi ima rogove, v rokah pa drži smrečje. V pustnem času ga obsodijo za vse slabo, kar se je zgodilo v minulem letu. Poleg Pusta v skupini najdemo tudi druge like, oblečene v različne naravne materiale, kot so bršljan, slama, živalska koža, zato so dobili svoja imena, kot so „Ta bršljanov", „Ta slamnat", „Ta kožuhov", „Ta smrekov" itd. Med liki je edini govoreči lik „Ta star", pomembno vlogo pa imajo tudi Pustovi pazniki, imenovani „Ta terjasti".

Laufarjipredstavljajo izjemno bogato in unikatno pustno tradicijo Cerknega (Gabrovec, 2018).

Slika 6: Laufarjiv Cerknem nekoč in danes

POSTOPEK:

Vse sestavine zmešamo v mešalniku, da dobimo enotno maso. V globoki posodi segrejemo maščobo na primerno temperaturo za cvrtje. Z žlico, ki jo pomočimo v vročo maščobo, zajemamo iz mešanice. Miške cvremo v vroči maščobi, dokler ne postanejo zlato rumene barve.

Ocvrte miške se same obrnejo, kar kaže, da so pripravljene. Ocvrte miške previdno poberemo iz maščobe s pomočjo cedila in jih položimo na papirnate brisačke, ki vpijejo odvečno maščobo. Na koncu jih potresemo s sladkorjem, da dobimo sladko in hrustljavo površino.

Pripravljene miške postrežemo in uživamo v njihovi okusni teksturi. (prilagojeno iz Slovenske kuharice, 1991).

HITRE MIŠKE

● jogurt

● 2 jogurtova lončka moke

● jajce

● sol

● žlica sladkorja

● pol pecilnega praška

● vanilja

● limonina lupinica

● olje za cvrenje

Slika 7: Miške

VELIKANOČ

Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik, ki se ga praznuje prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni. To je nedelja med 22. marcem in 25. aprilom. Priprava na praznovanje poteka od srede po pustnem torku (pepelnične srede) do velikonočne sobote. To je obdobje posta, številne šege in navade v tem času izhajajo še iz poganstva, to je pred pojavom krščanstva. Vrhunec postnega časa je velikonočna nedelja, ko naj bi si po dolgem 40dnevnem postu –vzdržnosti pri hraniprivoščili meso in obilje hrane. Na veliko noč se kristjani spominjajo smrti in vstajenja Jezusa Kristusa, ki je s tem odrešil svet (prilagojeno iz Slovenija praznuje-sodobne šege in navade na Slovenskem, 2011).

DOBERDOB

V Doberdobu so se ob praznovanju velike noči odvijale igre s pirhi. Med najbolj priljubljenimi igrami so bile turčanje, valičanjein sekanje pirhov.

Pirhe so prebivalci Doberdoba barvali z naravnimi barvami. Za rdečo barvo so uporabljali zavrelico pražiljke, za rumeno žafran in češminove korenine, za črno pa hrastovo lubje. Temno rjavo barvo so pridobili z uporabo čebulnih listov. Otroci so barvali jajca na poseben način -kuhali so jih skupaj z različnimi koreninami, hrastovim

lubjem in čebulnimi listi, da bi dobili raznolike barve. V časih so pred barvanjem pritrdili na lupino liste peteršilja ali deteljice, ki so se med barvanjem odtisnili na lupino.

Danes se praznovanje velike noči v Doberdobu odvija podobno kot nekoč. Verniki se najprej udeležijo svete maše, nato pa doma praznujejo s svojo družino in sorodniki ob obilnem velikonočnem kosilu. Pri tem ne smejo manjkati blagoslovljene jedi, ki so del tradicije velikonočnega praznovanja (prilagojeno po diplomskem delu „Lepi stari časi“, 2018/19).

Slika 8: Velikonočne jedi

OREHOVLJE

Po pripovedovanju članic Društva žena Miren-Orehovlje so nekoč otroci v tednu pred veliko nočjo, v velikem tednu, nosili blagoslovljen ogenj (v luminu) po hišah. Ta ogenj so v hišah prižgali v štedilniku s pomočjo papirja. Gospodinje so otrokom v zahvalo izročile nekaj denarja za potrebe cerkve kot dar za prejeti blagoslov. Na velikonočno soboto so iz cerkve prinesli gorečo svečo. Z njo so obhodili prostore v hiši in hlevu, kjer so imeli živino. Ta obred je bil namenjen prošnji Bogu, da bi jih obvaroval pred boleznimi in nesrečami. Pred veliko nočjo je bil post, ki je trajal od pusta do velikonočne nedelje, tako kot je še danes. V tem času so se ob petkih odpovedovali mesu. Na pepelnično sredo in veliki petek je bil strogi post, ko so se vzdržali hrane in se spomnili Jezusovega trpljenja. Na veliki petek so pripravili posebno jed, imenovano "štakviš". To je golaž iz suhe polenovke, ki so jo namakali v vodi ves teden, tako da so vsak dan zamenjali vodo. Nato so ribo skuhali, odstranili kosti ter dodali peteršilj, česen in paradižnikovo mezgo. Nastalo zmes so zgostili z moko. Poleg tega golaža so postregli polento. Oljčnica, ki je danes znana kot cvetna nedelja, se je praznovala teden dni pred veliko nočjo. Pri sveti maši je potekal blagoslov zelenja in oljčnih vejic, ki so jih nato odnesli na pokopališče ali domov kot simbol miru. Ta navada se je ohranila do danes.

Za veliko noč so v Orehovljah gospodinje pekle vratovino v krušni peči, kar je bil tradicionalen običaj za ta praznik.

V Mirnu se je ohranila tradicija ciljanja jajc oziroma pirhov po velikonočni maši. Vsako leto organizirajo tekmovanje v ciljanju jajc, ki je postala ena izmed večjih prireditev. Tekmovanje poteka tako, da se kovanec vrže proti jajcu in cilj je, da se kovanec zasadi v jajce. Zmaga tisti, ki ima v jajcu največ kovancev.

Pred veliko nočjo je bilo v Mirnu obvezno spomladansko čiščenje stanovanj, gospodarskih poslopij in dvorišč. Za kristjane je bila obvezna spoved in tridnevno čaščenje, ki je potekalo na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto. Ta tradicija se je ohranila do danes. Na veliki četrtek zvonovi v cerkvi zadnjič zvonijo, na veliki petek ne zvonijo, ponovno pa se oglasijo šele v soboto zvečer oziroma na velikonočno jutro, ko praznujemo Kristusovo vstajenje.

V pripravi na praznovanje velike noči so gospodinje od velikega četrtka do sobote pekle in pripravljale velikonočne jedi. V soboto so v okrašenih košarah odnesle del teh jedi v cerkev k blagoslovu. V velikonočnih košarah danes lahko najdemo "gubanco" -potico, velikonočni kruh -pinco, hren, kos mesa (pršut ali sušivnik, to je kuhana vratovina) in pisane pirhe. Na prtu, ki prekriva košaro, je šopek rož, s katerim nato okrasijo mizo.

V preteklosti, približno do leta 1960, so gospodinje pripravljale preproste jedi iz sestavin, ki so jih imele doma. Mizo so pogrnile z najlepšim prtom in nanj postavile pripravljene jedi. Nato so čakale župnika, ki je hodil od hiše do hiše in blagoslavljal jedi. V Orehovljah tako niso nosili košar v cerkev, saj je župnik prihajal na dom. Slaba stran te navade je bila za zadnjo hišo v vasi, ki je morala najdlje čakati na župnika. Dokler jedi niso bile blagoslovljene, jih družina ni smela zaužiti. Velikonočna jajca so barvali z naravnimi barvami, in sicer s čebulo, rdečim vinom, kavo itd. Jajca so kuhali tako, da so jih zavili v nogavico ali najlonkoin jim priložili deteljico, peresce ali različna zelišča za okras. Kuhana so še naoljili, da so dobila sijoč izgled. Na velikonočno jutro so zajtrk z blagoslovljenimi jedmi običajno pripravili moški.

Gospodinje so v preteklosti kuhale tipično velikonočno jed, imenovano žolca (župca). Juha se je kuhala več ur, da se je meso (ki je ostalo od kolin) ločilo od kosti. Nato so juho precedili, prelili na krožnike in dodali očiščeno meso, trdo kuhano jajce ter lovorjev list. Prava žolca je bila bistra in okusna. Značilna jed je tudi škink, ki je podoben krači.

V Orehovljah je bila zelo značilna jed, imenovana fulje. Pripravili so jih tako, da so v vodi, v kateri so kuhali pršut ali sušivnik, namočili star kruh. Ohlajenemu kruhu so dodali naribano limonino lupino, cimet, sladkor, jajce ter po želji tudi rozine. Iz testa so oblikovali rolice v obliki čevapčičev, ki so jih kuhali v slani vodi, dokler niso priplavale na površje. Na koncu so jih povaljali v sladkorju. Tako so izkoristili star kruh in pripravili okusen prigrizek za praznični čas. V tem prazničnem času niso smeli manjkati orehova potica -gubanca, pinca in za otroke tudi menihi. Menihe so naredili tako, da so testo za potico oz. pinco spletli v pletenico ter dodali kuhano jajce. To je bilo posebej zanimivo za otroke in jim prinašalo veselje.

POSTOPEK :

Star kruh narežemo na majhne koščke in ga rahlo prelijemo z vodo, v kateri smo kuhali pršut ali vratovino. Paziti moramo, da kruh ne postane preveč moker, zato dodamo le toliko vode, da ga rahlo zmočimo. Nato kruh stisnemo in mu dodamo vse ostale sestavine. S pomočjo mokrih rok iz mešanice oblikujemo svaljke.

Pripravljene fuljekuhamo v preostali vodi približno 3 minute ali dokler ne priplavajo na površje. Kuhane fuljenato za kratek čas odložimo na servieto, da se malo posušijo in jih na koncu posujemo s kristalnim sladkorjem. Tako bodo pridobile sladko oblogo in bodo še bolj okusne (prirejeno po Anina kuhinja, 2016).

• 3 štruce belega kruha/sredica/starega 3-4 dni

• 30 dag rozin

• malo ruma

• 2 vrečki vaniljevega sladkorja

• 2 celi jajci

• 30 dag sladkorja

• lupinica limone, pomaran

• 5 dag masla

Slika 9: Fulje

KRESOVANJE

Kresovanje je edinstven običaj, ki obsega raznolike šege in navade. Njegova raznolikost je izredno bogata. Poleg ustvarjanja ognja in kresov, ki so predstavljali simbol obnove in prehoda v novo obdobje, so s tem običajem povezana tudi številna druga verovanja in vraže. Na nekaterih območjih se je celo verjelo, da bo dekle, ki preskoči kres, še v istem letu sklenilo zakonsko zvezo.

Poleg napovedovanja letine kresovi simbolizirajo tudi druge pomembne vidike, kot so prečiščevanje, zaščita pred zlom ter praznovanje skupnosti in povezanosti. Obenem so kresovi tudi priložnost za druženje, petje, ples in zabavo.

Običaji in tradicije, povezane s kresovanjem, se lahko razlikujejo glede na regijo in kulturo, kar daje temu običaju še večjo pestrost in posebnost. Kljub raznolikosti je kresovanje enoten in priljubljen običaj, ki prinaša veselje in skupno doživetje ter predstavlja pomemben del naše kulturne dediščine (prirejeno po Mohar, 2019).

KURJENJE KRESA NA ŠENTJANŽEVO

Kurjenje kresov, znano tudi kot kresovanje, je bilo nekoč najbolj značilno na šentjanževoali ivanje, ob godu svetega Janeza Krstnika (24. junij). V

ljudski tradiciji ta dan simbolizira poletni sončev obrat, kar astronomsko gledano ni povsem natančno. Takrat je dan najdaljši in noč najkrajša, od tega dne se noči ponovno daljšajo. Ljudsko izročilo pravi, da se ob kresu dan "obesi". Pri naših prednikih je imelo čaščenje sonca na ta dan velik pomen. Kresna noč je imela poseben pomen, saj naj bi ljudje verjeli, da v tej noči živali spregovorijo in da imajo nekatere rastline posebno moč. Kurjenje ognja je bilo sicer značilno tudi v drugih obdobjih, kot na primer med velikonočnim obdobjem, pri zimskem kresu in v povezavi z nekaterimi pastirskimi običaji. Običaji in verovanja, povezana s kresovanjem, so se skozi zgodovino prepletala z verskimi, mitološkimi in ljudskimi tradicijami, ki so se razvijale v različnih regijah in kulturah. Kurjenje kresov je tako postalo pomembno kulturno in družabno dogajanje, ki prinaša veselje, povezanost ter ohranja in obuja naše korenine in dediščino (prirejeno po Oprčkal, 2014).

Slika 10: Kres

MIREN, OREHOVLJE

V Mirnu so po besedah članic Društva žena Miren-Orehovlje ob 1. maju postavljali mlaje in na predvečer zakurili kres. V posameznih delih kraja so imeli svoje kresove in mlaje, ki so jih podrli zadnji dan v maju. Les za kres so nabirali celo leto. Fantje so nosili dekletom mlaje. Lepim in pridnim dekletom so na dom prinesli cvetje ali zeleno vejo, medtem ko so neprijaznim prinašali bezgove veje. Za ošabna dekleta so fantje izdelali slamnatega moža s koruznim storžem, imenovanega "muke", ali pa suho steblo koruze, imenovano "sirče". To so postavili pred vrata dekletu, da bi zjutraj padlo pred njo. V tistih časih je bilo takšno dejanje za dekle velika sramota.

Te tradicije so odražale šaljivost in družabnost ter so bile del kulturne dediščine in navad kraja. Skozi različne geste in simbole so fantje izkazovali svoje čustveno zanimanje za dekleta ter hkrati ohranjali šege in navade, ki so bili del lokalne identitete.

ROČINJ

Tanja Markočič nam pripoveduje, da se je v Ročinju manjši kres kuril tudi na predvečer 24. junija, ob godu svetega Janeza Krstnika. Ta dan so se dekleta in žene zbrale na vasi, kjer so iz travniškega cvetja pletle venčke. To je bilo za dekleta izjemno zanimivo delo, saj so se učile tehnik izkušenih žena. Na koncu so pripravile razstavo vseh venčkov in izbrale najlepšega. Namen tega dogodka je bil predvsem druženje in skupno ustvarjanje.

Največji kres pa so Ročinjci kurili na predvečer 1. maja. Priprave nanj so trajale veččasa in vsebovala določena pravila, saj je bil namen, da ogenj gori dolgo v noč. Zvečer, ko je padel mrak, so se vaščani zbrali ob kresu, kjer so peli, jedli in se zabavali. Kres so vedno kurili na pobočju nad vasjo, da je bil dobro viden v vasi in okolici. Kresove so istočasno prižgali tudi v okoliških vaseh, kot so Av če, Ajba, Seniški breg in druge.

Vsako leto 1. maja ob 8.30 zjutraj je bila budnica v središču vasi pred župnijsko cerkvijo. Pihalni orkester Salonit Anhovo je obiskal tudi vse okoliške vasi, kjer je zaigral nekaj svojih skladb. Po končani budnici so se vsi odpravili k sveti maši. To je bil pomemben dogodek, ki je združeval vaščane in jih povezoval skozi glasbo in vero.

MARTINOVANJE

Martinovanje je eden največjih praznikov obilne jeseni, ki se ga praznuje 11. novembra. Praznik je tesno povezan z vinom ter vinsko kulturo. Najlepša martinovanja in največja praznovanja se odvijajo prav na območjih, kjer je vinogradništvo najbolj izrazito -med trtami in vinarji. Martinovanje je pravzaprav praznik, ki je posvečen nastanku novega vina, nove letine. Gre za posebno obdobje, ko se mošt spremeni v pravo vino (I feelSlovenia, 2022).

GORIŠKA BRDA

Po besedah domačinke Marije Sirk je bila in še danes obstaja navada, da na sod postavijo jabolko, v katerega zapičijo razna mediteranska zelišča, rekoč: "Zdaj bomo pa videli, kakšna bo naslednja letina." To je ostanek praznoverja, ki ima zelo lepo simboliko. Če se jabolko posuši, pravijo, da bo naslednje leto dobro vino, če zgnije, bo slabo.

V Goriških brdih so bogati ob martinovem pekli gos, revni pa so pripravili repo in klobase. Po letu 1960 so na praznovanje povabili vse, ki so pomagali pri obiranju grozdja. Skupaj so pripravili večerjo, ni manjkalo ne dobre hrane ne glasbe. Ob zvokih harmonike so tudi zaplesali. Takšen način praznovanja se je ohranil do danes.

Poleg praznovanja nove vinske letine ima martinovo tudi značilne jedi, med katerimi izstopajo pečena gos ali raca, nadevana s kostanji ali jabolki, ter mlinci in rdeče zelje kot priloga. Martinove jedilnike najdemo v številnih restavracijah po Sloveniji. Nepogrešljive jedi so tudi pogače, potice in druge sladke dobrote.

Slika 11: Martinovanje

POSTOPEK :

Za pripravo vlečenega testa presejte moko v skledo, da jo zrahljate. V sredini naredite jamico in dodajte sol, olje in jajce. Postopoma prilivajte mlačno vodo ter s prsti mešajte, da dobite gladko testo. Gnetite testo, bodisi z rokami ali s pomočjo električnega mešalnika za testo, dokler ni primerno gosto.

Oblikujte dobro pregneteno testo v hlebček, ga premažite z oljem in pokrijte s toplo skledo. Pustite, da počiva pol ure. Lahko ga pripravite tudi zvečer, ga zavijete v naoljeno aluminijasto folijo ter shranite v hladilnik.

MLINCI

• Vlečeno testo:

30 dag moke

1 žlica olja

1 žlička soli

1 jajce

olje za mazanje

• Mlinci: voda po potrebi sol

5 dag ocvirkov z mastjo ali

1 kisla smetana za zabelo

Spočito testo pomokajte in ga razvaljajte ali razvlecite, da doseže velikost večjega tortnega modela. Pri tem pazite, da robove zvaljate čim tanjše. Pred začetkom vlečenja testo premažite z oljem, da lažje poravnate morebitne gube, ki se lahko pojavijo med vlečenjem. Raztegnite ga v kvadrat ali pravokotnik ter odstranite morebiten debelejši rob.

Nasvet: Uporabite kakovostno moko, saj bo testo bolj primerno za vlečenje. Beljak, topla voda in dobra pregnetenosttesta pripomorejo k boljši vlečnosti.

Za pripravo mlincev spočito vlečeno testo razvlecite v tanke okrogle krpe in jih nekoliko posušite. Mlince lahko spečete v krušni peči ali na zmerni temperaturi na štedilnikoviplošči, da postanejo lepo rumeno zapečeni. Nato raztrgane kose testa poparite s slanim kropom ter jih pustite namakati nekaj minut, nato jih odcedite in prelijte s prepraženimi ocvirki ali prevreto kislo smetano za dodaten okus (prirejeno po Kuharske bukve slovenskih gospodinj, 2004).

Slika 12: Mlinci

MIKLAVŽEVANJE

Miklavževanjeje priljubljen zimski ljudski običaj, ki prinaša veselje na obraz ljudem vseh generacij. Sveti Nikolaj je v Sloveniji zelo cenjen svetnik, kar dokazuje tudi 116 cerkva, ki so mu posvečene. Najbolj se svetega Miklavža veselijo otroci. Njegov prihod (v noči med 5. in 6. decembrom) pričakujejo s sijem v očeh in nasmehom na obrazu. Sveti Miklavž je oblečen v belo oblačilo, nosi mitro na glavi ter škofovsko palico in knjigo v rokah. Otroci pričakovanje popestrijo z molitvijo ali s pesmijo, namenjeno Miklavžu (prirejeno po Gabrovec, 2017).

Slika 13: Miklavž

OREHOVLJE

Po pripovedovanju članice Društva žena Miren-Orehovlje je bilo miklavževanjenekoč skromno. Sveti Miklavž je skupaj s hudiči (parklji) in angelčki obiskal vas. Otroci so se hudičev zelo bali, saj so začeli ropotati z verigami po hiši, če niso znali moliti. Za otroke je bil poseben trenutek, ko so na okno postavili čevelj ali krožnik. Če so bili pridni, jim je sveti Miklavž ponoči prinesel preproste stvari, kot so jabolka, orehi, suho sadje, pomaranče itd. Šibo pa so dobili pridni in manj pridni otroci.

ROČINJ, OKROG LETA 1970

Po besedah Tanje Markočič so se otroci pripravljali na prihod svetega Miklavža tako, da so se doma trudili biti pridni in ubogljivi. Napisali so pismo Miklavžu s svojimi željami. Na predvečer svetega Miklavža so otroci zgodaj šli spat, da bi Miklavž lahko prišel, ne da bi jih srečal. Zjutraj so darila vedno čakala v skledi na mizi, ob kateri nikoli ni manjkal mandolat. Poleg tega so bile mandarine, pomaranče, bonboni, čokolada, lešniki, arašidi ... Pogosto so se med darili znašle tudi stvari, ki so jih starši pripravili doma, kot na primer pletena oblekica za lutko ali knjiga s pravljicami.

Na predvečer svetega Miklavža so šli vsi otroci k sveti maši, nato pa v župnišče, kjer so pričakali svetega Miklavža. Pred prihodom so si ogledali predstavo s poučno vsebino, ki so jo pripravili starejši otroci. Po koncu predstave so otroci poklicali Miklavža, ki je prišel v spremstvu angelov in parkljev. Angeli so bili vedno lepi, parklji pa so z verigami povzročali strah med otroki. Miklavž je poklical vsakega otroka po imenu, z njim spregovoril, pri večjih otrocih pa preveril tudi njihovo veroučno znanje. Otroci so se bali, da morda ne bodo znali povedati, kar jih bo vprašal. Miklavž je imel veliko knjigo, zavito v zlat ali srebrn papir, v kateri naj bi bila zapisana vsa dobra in slaba dela otrok. Vsakemu otroku je podaril darilo -običajno vrečko, polno arašidov, žvečilk, bonbonov, mandarin itd. Na koncu so otroci obljubili, da bodo vse leto pridni, da jih bo Miklavž obiskal tudi naslednje leto.

POSTOPEK: MIKLAVŽEVI PARKELJNI/PARKLJI

Maslo in moko pustimo čez noč pri sobni temperaturi. V manjšo posodo zlijemo mleko, dodamo 3 žlice sladkorja in ga rahlo segrejemo, da postane toplo, ne vroče. Odstavimo mleko in vanj nadrobimo kvas. Posodo pokrijemo s kuhinjsko krpo in pustimo stati 10-15 minut, da kvas reagira. V večjo posodo stresemo 1 kg moke, pri robu potresemo sol in na sredini naredimo luknjico. V luknjico dodamo segreto maslo, ki ga malce razkosamo, dodamo olje, sladkor in mleko z vzhajanim kvasom. Mešamo s kuhalnico od sredine proti robu, da se sestavine grobo povežejo. Nato testo stresemo na pomokano kuhinjsko površino (potresemo jo s 150 g moke) in gnetemo vsaj 20-30 minut, postopoma vmešavamo preostalo moko, če je potrebno. Zgneteno testo postavimo v pomokano posodo, ga rahlo pomokamo in pokrijemo s kuhinjsko krpo. Pustimo vzhajati slabo uro, nato pa ga razdelimo na 14 delov in vsak del razvaljamo na debelino približno pol centimetra v obliki pravokotnika. Pravokotnike položimo na peki papir, zarežemo linije za roke in noge ter odrežemo del za rožičke. Z rokami oblikujemo roke, noge in rožičke. Za nos izrežemo vršičke in jih pritisnemo v testo ter spodaj pritrdimo rdeč trikotnik iz blaga. Rozine uporabimo za oči, jih potisnemo do dna testa, da se med peko ne odstranijo. Parklje postavimo v pečico, ogreto na 230 stopinj Celzija, in pečemo 10-15 minut, odvisno od želene zapečenosti (priporočamo, da jih opazujete, saj se hitro obarvajo).

Med peko v kozarcu zmešamo sestavine za premaz. Še vroče parkeljnepremažemo in pustimo, da se ohladijo (prirejeno po Anina kuhinja, 2015).

● 0,5 l mleka

● polovica kocke kvasa

● 75 g sladkorja

● 1 zravnana čajna žlička soli

● 125 g masla

● 2,5 dcl olja

● 1,22 kg moke

● rozine

Za premaz:

1,5 žlica sladkorja

1,5 žlica masla

1,5 žlica mlačne vode

BOŽIČ

Božič je praznik, ki združuje družino in dom in ga praznujemo 25. decembra. Praznovanje se začne že na predvečer, 24. decembra, imenovan tudi sveti večer. Družina pripravi božično večerjo, blagoslovi hišo in se ob polnoči udeleži slovesne svete maše, imenovane polnočnica.

Tudi nekristjani praznujejo božični večer, vendar praznik povezujejo z Božičkom, ki je drugi od treh dobrih mož v decembru. Božiček prinaša darila in veselje otrokom ter pričara praznično vzdušje.

Božič je priložnost, da se ljudje ne glede na veroizpoved zberejo in preživijo čas s svojimi najbližjimi. Je čas ljubezni, radosti in miru, ko se zahvaljujemo za darove življenja in medsebojne ljubezni. Božični prazniki so obdobje, ko si izkazujemo naklonjenost in skrb drug za drugega ter se spominjamo pomembnosti družine in doma (prirejeno po Slovenija praznuje-sodobne šege in navade na Slovenskem, 2011).

Članice Društva žena Miren-Orehovlje opozarjajo, da so imeli verski prazniki, kot je božič, globok duhovni pomen. V preteklosti hrana in obdarovanje nista bila tako pomembna, saj so si hrano sami pridelovali. Prazniki so bili prežeti z duhovnostjo in poudarkom na skupnosti.

Žal se je s časom duhovni pomen teh praznikov izgubil, saj so prežeti s potrošništvom. Danes je velik poudarek na obdarovanju in manj na duhovnem sporočilu. Prazniki so postali obremenjeni z nakupovanjem in materialnimi dobrinami, kar je odvrnilo pozornost od izvorne duhovne dimenzije.

V preteklosti so se praznovanja začela že dan prej s temeljitimi pripravami, potekala so mirno v družinskem krogu. V ospredju so bili medsebojni odnosi in povezanost družine. Članice izpostavljajo, da bi bilo smiselno ponovno vzpostaviti ravnotežje med duhovnimi in materialnimi vidiki praznovanja ter se vrniti k izvirnemu poudarku na medsebojni ljubezni, sočutju in miru med ljudmi.

Slika 14: Jaslice

OREHOVLJE, MIREN

Članice Društva žena Miren-Orehovlje razkrivajo, da so za božično drevesce uporabili bor ali brin ter mah za jaslice, ki so ga nabrali v bližnjem gozdu. Zaradi pomanjkanja denarja večina ljudi ni mogla kupiti okraskov, zato so jih sami izdelovali. Nekateri so preprosto pobarvali orehe ali kamne, drugi pa so uporabljali ovitke od bonbonov, v katere so zavili orehe ali kamne ter jih obesili na drevesce. Največji pomen so imele jaslice.Ov čke in pastirčke so prav tako izdelovali doma iz gline ali ilovice, lahko so jih tudi pobarvali. Nekateri so uporabljali vato za izdelavo ov čk in vžigalice za nogice. Izdelava jaslic je bila tradicionalno opravljena na božični večer, 24. decembra, saj je bilo to obdobje velikega pričakovanja. Na predvečer božiča so z blagoslovljeno vodo, ki so jo imeli doma, blagoslovili dom, hlev in živino. Enako kot danes je bila na sveti večer ob polnoči sveta maša oz. polnočnica. Družina se je prihodnji dan zbrala na božičnem kosilu. Poseben pomen ima obdobje štirih tednov pred božičem, ki ga imenujemo adventni čas.

Značilna jed so bili štruklji. Kuhali so tudi "štakviš", značilen božični obrok pa je vključeval tudi kuhano zeleno s fižolom kot solato. Pekli so potice, piškote in pinco. Pred božičem je bil tudi čas kolin. Kmetje so zaklali prašiča, kar je praznikom prineslo nekaj bogastva z mesom. Da bi meso trajalo celo leto, so klobase in druge kose mesa zalili z mastjo in tako podaljšali njihovo trajnost. Nekateri pa so meso shranjevali v "pč" ali vodnjak, saj je bilo v globini pod zemljo dovolj hladna, da se meso ni hitro pokvarilo.

POSTOPEK:

Mesenjein gnetenje: moko presejemo v skledo, da jo prezračimo. Naredimo jamico in vanjo vlijemo stopljen kvas v sladkanem toplem mleku. Pomešamo z malo moke in pustimo, da vzhaja 2 minuti. Ob strani moke dodamo sol, rumenjake, sladkor, rum in počasi prilivamo mleko ter zamesimo testo. Postopoma vključimo vse sestavine, pri čemer pazimo, da sol in kvas na začetku ne prideta skupaj. Ko dobimo primerno trdoto testa, dodamo toplo maslo in gnetemo, dokler ne postane gladko.

OREHOVA POTICA:

Kvašeno testo:

•60 dag bele moke

•kvasec: -3-4 dag kvasa

-pol dl toplega mleka

-pol žličke sladkorja

•1 žlička soli

•3 rumenjaki

•8 dag sladkorja

•1 žlica ruma

•okoli 3 dl toplega mleka

•8 dag masla

Orehov nadev:

Gnetenje lahko opravljamo z električnim mešalcem za testo. Testo pokrijemo in pustimo vzhajati v toplem prostoru, ne pa na topli plošči. Vzhajano testo zvrnemo na pomokan prt, krog in krog zavihamo robove za dober centimeter, pomokamo in zvaljamo.

Mazanje potice: če testo zvaljamo debelo, ga enako debelo namažemo z nadevom. Če pa ga zvaljamo tanko, ga tanjše namažemo. Pazimo, da je rob testa, kjer začnemo zvijati, enakomerno namazan. Ko testo namažemo, tesno zvijemo potico. Položimo jo na pekač ali v model za potico, ki smo ga namazali najprej z mastjo in nato še z maslom, ter pazimo, da potice ne bi preščipnili. Potico napikamo s tanko pletilko in pustimo, da vzhaja. Namažemo jo s toplim nadevom, saj bo tako potica hitreje vzhajala, vendar naj temperatura nadeva ne presega temperature testa.

Pečenje: Vzhajano potico premažemo z jajcem in damo v pečico. Najprej jo pečemo pri 220°C, nato znižamo temperaturo na 180°C, ko potica zarumeni. Pečemo jo eno uro. Po pečenju potico pustimo nekaj časa v modelu, nato jo obrnemo na desko. Vrhnjo skorjo lahko namažemo z maslom ali oljem, da bo bolj voljna, in jo pokrijemo s papirjem in prtom, da se počasi ohlaja.

•40 dag mletih orehov

•2 žlici drobtin

•20 dag sladkorja

•pol žličke mlete kave

•12 dag masla

•približno 2,5 dl vrelega mleka

•1 jajce

•1 žlica ruma

Slika 15: Orehova potica

Nasveti za peko potice

Če je potica močno vzhajana, jo takoj na začetku postavimo v pečico, ki smo jo predhodno segreli na 220 °C. S tem bomo ustavili nadaljnje vzhajanje pri nižji temperaturi. Pečico pustimo 10 minut pri tej višji temperaturi, nato zmanjšamo temperaturo na 180 °C in pečemo do konca.

Če potica ni dovolj vzhajala, jo najprej postavimo v pečico, segreto na 180 °C, da še nekoliko vzhaja. Pustimo jo peči približno 15 minut, nato zvišamo temperaturo na 200 °C. Po približno 10 minutah znižamo temperaturo na 180 °C, kar je običajna temperatura za pečenje potice in pečemo do konca.

Orehov nadev: zmešamo orehe, drobtine, sladkor, kavo in stopljeno maslo. Prilijemo toliko vrelega mleka, da dobimo gost nadev, nato ga pustimo pokritega na toplem vsaj pol ure. Preden nadev namažemo na testo, vmešamo vanj rumenjake, rum in trd sneg beljakov.

Nasvet: če je nadev preveč tekoč, se potica preveč namoči, zato si prihranimo nekaj mletih orehov, s katerimi lahko posujemo nadev, preden začnemo zvijati potico (prirejeno po Zmeraj sestra Vandelina, 2003).

VIRI SLIK:

Slika 1: MCLEAN, Jane . 2019. How to CelebrateNew Year'sEve in Canada. Tripsavvy[online].[Citirano 13.4.2023 : 19:31]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.tripsavvy.com/new-years-eve-celebrations-in-canada-4156509

Slika 2: lucka52. 2009. Kulinarika.net: Štravbe-flancati [online].[Citirano 13.4.2023 : 19:38].Dostopno na

spletnem naslovu: https://www.kulinarika.net/recepti/sladice/ostalo/stravbe-flancati/12239/

Slika 3: Neznan avtor. 2023. Sveti trije kralji. [online].[Citirano 13.4.2023 : 20:07]. Dostopno na spletnem naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_trije_kralji; https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/55/Magi_%281%29.jpg/375px-Magi_%281%29.jpg

Slika 4: Neznan avtor. 2017. Domači blekiz račjim ragujem. VIVI: Šola okusov. [online].[Citirano 13.4.2023 : 20:13]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.solaokusov.si/kuhinja/domaci-bleki-z-racjim-ragujem/ Slika 5: Neznan avtor. 2017. Pust širokih ust je tu! –Vitapur. [online].[Citirano 13.4.2023 : 20:16]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.vitapur.si/blog/pust-sirokih-ust-je-tu.html#dismiss

Slika 6: Dostopno na spletnem naslovu: https://www.laufarija-cerkno.si/liki-larfe.html

Jernej kitchen. 2020. Jogurtove miške (brez kvasa). Jernej Kitchen. [online].[Citirano 13.4.2023 : 20:19].

Slika 7: Dostopno na spletnem naslovu: https://jernejkitchen.com/sl/recepti/mlecni-izdelki/jogurtove-miske

Slika 8: Neznan avtor. 2022. Velika noč 2023 datum / Kdaj je velika noč 2023 rimokatoliška, pravoslavna velika noč 2023 in velikonočni ponedeljek 2023 -UPORABNA STRAN. [online].[Citirano 13.4.2023 : 20:21].

Dostopno na spletnem naslovu: https://www.blog.uporabnastran.si/2022/12/04/velika-noc-2023-datum-kdaj-je-velika-noc-2023-rimokatoliska-pravoslavna-velikanoc-2023-in-velikonocni-ponedeljek-2023/

Slika 9: Anina kuhinja. Tradicionalne velikonočne sladke fuljez rozinami -Anina kuhinja. . [online].[Citirano

13.4.2023 : 20:24]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.aninakuhinja.si/recepti/tradicionalne-velikonocne-sladke-fulje-z-rozinami/

Slika 10: OMAN, Anja.2022. Ideja za vikend: Zakaj in kam na prvomajski kres 2022? –Vandraj.[online].[Citirano

13.4.2023 : 20:24]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.vandraj.si/veste-zakaj-na-predv ecer-prvega-maja-kurimo-kresove-in-kje-bodo-goreli-letos/ Slika 11: Uredništvo.2020. Martinovanje z Mestnikom -Mestnik. [online].[Citirano 13.4.2023 : 20:28]. Dostopno na spletnem naslovu: https://mestnik.si/martinovanje-z-mestnikom/

Slika 12: ZVER, Jernej. 2019. Mlinci -Jernej Kitchen. [online]. [Citirano 1.6.2023 : 18:50]. Dostopno na spletnem naslovu: https://jernejkitchen.com/sl/recepti/kruh-in-testo/mlinci

Slika 13: Neznan avtor. 2011. Miklavževo jutro -dobri mož na obisku -SkavtNET. [online].[Citirano 13.4.2023 : 20:28]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.skavt.net/okoli-nas/Miklavzevo-jutro-dobri-moz-na-obisku

Slika 14: PIXABAY. 2019. Božja družina -Regional. [online]. [Citirano 1.6.2023 : 18:50]. Dostopno na spletnem mestu: https://www.regionalobala.si/novica/nocoj-se-postavljajo-jaslice-in-bozicna-drevesa-cas-za-praznovanje-slovenijo-obkrozajo-poslanice-sko

Slika 15: ZVER, Jernej. 2019. Orehova potica -Jernej Kitchen. [online]. [Citirano 1.6.2023 : 18:50]. Dostopno na spletnem naslovu: https://jernejkitchen.com/sl/recepti/orescki/orehova-potica

SPLETNI VIRI:

Kresovanje –starodaven običaj z močno simboliko [online].[Citirano 13.4.2023 : 19:43]. Dostopno na spletnem naslovu: https://si.aleteia.org/2019/06/24/kresovanje-starodaven-obicaj-z-mocno-simboliko/ "Kurjenje kresov na predvečer prvega maja ima popolnoma drug pomen" [online].[Citirano 13.4.2023 : 19:49]. Dostopno na spletnem naslovu:https://siol.net/novice/slovenija/kurjenje-kresov-na-predvecer-prvega-maja-imapopolnoma-drug-pomen-25920

Martinovanje, veselje ob novi letini vina [online].[Citirano 13.4.2023 : 19:43]. Dostopno na spletnem naslovu:https://www.slovenia.info/sl/zgodbe/martinovanje-veselje-ob-novi-letini-vina

LEFONS, Greta. 2018/19. "LEPI STARI ČASI"RAZISKAVA O NESNOVNI KULTURNI DEDIŠČINI V DOBERDOBSKI OB ČINI [online].[Citirano 13.4.2023 : 19:50]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.smejse.it/wp-content/uploads/2020/09/Lefons_diplomska_naloga_pdf.pdf

Slovenski ljudski običaj: Miklavževanje[online].[Citirano 13.4.2023 : 19:50]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.slovenec.org/2017/11/30/slovenski-ljudski-obicaj-miklavzevanje/ Slovenski ljudski običaj: Pustovanje [online].[Citirano 13.4.2023 : 19:50]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.slovenec.org/2018/02/07/slovenski-ljudski-obicaj-pustovanje/

Cerkljanska laufarija[online].[Citirano 13.4.2023 : 20:04]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.visitcerkno.si/cerkljanska-laufarija/ Domači bleki, krpice ali flikce[online].[Citirano 13.4.2023 : 20:07]. Dostopno na spletnem naslovu:https://oblizniprste.si/slastni-nasveti/domaci-bleki-krpice-ali-flikce/

KNJIGE:

GUŠTIN GRILANC, Vesna. 1997. Je več dnevovku klobas: nekdanje prehrambenenavade in recepti

tržaškega podeželja .Ljubljana (Slovenski etnografski muzej)

KURET, Niko. 1989, 1998. Praznično leto Slovencev 1-2. Ljubljana (Družina )

ILC, Marija in NOVAK, Edvina. 2003. Zmeraj sestra Vandelina: osnove dobre domače kuhinje. Ljubljana (Vale-Novak)

BURNIK, Ivica, ŠTRUK, Jožica in STAMEJ ČI Č, Branko. 2004. Kuharske bukve slovenskih gospodinj. Celje (NT&RC)

KALINŠEK, Felicita. 1991. Slovenska kuharica. Ljubljana (Cankarjeva založba)

BOGATAJ, Janez. 2011. Slovenija praznuje-sodobne šege in navade na Slovenskem. Ljubljana (Mladinska knjiga)

USTNI VIRI:

Po pripovedovanju Marije Sirk je bilo: ....

Po pripovedovanju Tanje Markočič je bilo:...

Po pripovedovanju gospa iz Društva žena Miren-Orehovlje: Adrijana Plesničar, Gordana Vičič in Venčka Urdihje bilo…