14. 16 .A
jne/rezidualne ishemije v poteku srčnega infarkta). Objektivne preiskave vključujejo obremenitveno testiranje, ultrazvok srca, slikovne preiskave med obremenitvijo (obremenitveni ultrazvok ali prekrvitvena scintigrafija srčne mišice) ter slikovne preiskave koronarnega žilja (CT angiografija koronarnih arterij in invazivna koronarografija, IVUS). Vedno moramo upoštevati tudi skladnost simptomov in objektivnih kazalnikov srčnega obolenja (npr. korleacija med anginozno simptomatiko in anatomskim obsegom koronarne bolezni kot tudi korelacija med telesno zmogljivostjo in iztisnim deležem levega prekata pri srčnem popuščanju sta skromni).
Petek, 15. april 2011
1, MARIBO 201 R, IL SL
A NIJ VE O
PREDAVANJA
PR
2. Mednarodni Kongres Medicinskih Izvedencev 2ND INTERNATIONAL CONGRESS OF MEDICAL ASSESSORS
Literatura Keber I, Fras Z, Gužič Salobir B, Jug B, Šabovič M, Vodopivec Jamšek V, et al. Rehabilitacija in sekundarna preventiva po srčnem infarktu. Nacionalna klinična smernica. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje RS - Projekt razvoja upravljanja sistema zdravstvenega varstva, 2004: pp. 1-77. Keber I, Gužič B, Šebeštjen M, Koržija N. Ambulantna rehabilitacija bolnikov po akutnem koronarnem sindromu. Akutni koronarni sndrom 2002; 151−6. http://www.socialsecurity.gov/disability/professionals/bluebook/ AdultListings.htm
Ocenjevanje Telesne Okvare Stopnja telesne okvare je praviloma povezana s istimi vidiki bolezni srca, ki jih moramo v okviru rehabilitacijskega programa prepoznati za ocenjevanje ogroženosti. Stopnjo telesne okvare zato pri bolnikih v programu kardiološke rehabilitacije lahko ocenjujemo z integracijo (razmeroma lahko dostopnih) kliničnih podatkov, obremenitvenega testiranja, slikovnih preiskav in koronarne anatomije: klinični podatki: vsaj tri hospitalizacije zaradi ishemične epizode ali srčnega popuščanja v zadnjih 12 mesecih; zapleteni potek srčnega infarkta (prekatne motnje ritma, disfunkcija levega prekata, srčno popuščanje, rezidualna ishemija), ki ga niso razrešili z optimalno revaskularizacijo; obremenitveno testiranje: prekinitev pri ≤5 MET zaradi EKGznakov ishemije, težke sape, utrujenosti, palpitacij ali bolečine v prsnem košu, prekatnih motenj srčnega ritma (salva treh prekatnih izjemnih utripov ali šest ločenih izjemnih utripov na minuto), hipotenzivnega odziva (upad sistoličnega krvnega tlaka za ≥ 10 mmHg ali znakov neustrezne prekrvitve osrednjega živčevja); slikovne preiskave: ultrazvok srca (oslabljena sistolična ali diastolična funkcija), prekrvitvena scintigrafija miokarda (ishemične spremembe oziroma perfuzijski izpad v dveh segmentih), obremenitveni ultrazvok srca (motena krčljivost v vsaj dveh segmentih); koronarografija: huda koronarna bolezen (≥50% stenoza debla, ≥70% stenoza proksimalne LAD, ≥70% stenoza proksimalnih ali srednjih segmentov dveh koronarnih arterij). Stopnjo telesne okvare pri bolnikih vedno ocenimo vsaj 3 mesece po zaključku specifičnega zdravljenja (npr. po perkutani ali kirurški revaskularizaciji, po dokončni optimalizaciji farmakološke terapije) in po zaključenem programu rehabilitacije, saj tako specifično zdravljenje kot rehabilitacija dokazano izboljšata simptome in znake koronarne bolezni in srčnega popuščanja. Pri ocenjevanju delazmožnosti upoštevamo tudi zahtevnost delovnega mesta.
Zaključek Kardiovaskularna rehabiltacija izboljša preživetje in kakovost življenja bolnikov z različnimi srčnimi obolenji, hkrati pa predstavlja optimalno okolje za ocenjevanje stopnje telesne okvare. Zaključek rehabilitacije namreč predstavlja najbolj stabilno fazo oskrbe srčnega bolnika (tj. stopnjo, ki omogoča ustrezno ocenjevanje telesne okvare), hkrati pa v sklopu rehabilitacijskega programa bolniki praviloma opravijo preiskave, ki omogočajo objektivno in integrirano oceno telesne okvare.
82 es-izvedencev.si
is.vecwww.kongre nedevzi-s