__MAIN_TEXT__

Page 1

Letnik 8, {t. 43/ marec - april 2015 30.000 brezpla~nih izvodov


Zmanjšajte porabo ob povečanem udobju! NAJVEČ ELEKTRIČNE ENERGIJE V GOSPODINJSTVIH PORABIMO ZA OGREVANJE SANITARNE VODE ƒ COP 3,14 testiran po najnovejšem standardu, uvršča toplotno črpalko OPTIMA SAN med najučinkovitejše toplotne črpalke za ogrevanje sanitarne vode, na Evropskem trgu.

ƒ Inovativni sistem razslojevanja in možnost dodatnega vira ogrevanja.

ƒ Vgrajene vrhunske komponente. ƒ Sodoben dizajn. Obiščite nas na sejmu DOM, od 10. do 15. marca - dvorana B2 - razstavni prostor št. 7.

PREPROSTO, MORATE JO IMETI! ®

Tržaška cesta 85 A, 2000 Maribor, e-mail: info@seltron.si, www.seltron.si.

Za dodatno svetovanje se obrnite na Seltronove strokovnjake v Centru varčnega ogrevanja ali pokličite na:


UVODNIK

4

Energetska u~inkovitost na kratko

S

lovenci smo energetsko zavozili na ve~ podro~jih. Gradimo ogromne in predrage elektrarne, namesto da bi uvajali pametno elektri~no omre`je in razpr{eno proizvodnjo elektrike in toplote.

Pi{e: Simon Tihec

Nemci so lani, kljub izjemnemu gospodarskemu vzponu, porabili kar za 4,8% manj energije kot predlani, mi smo porabo zmanj{ali za borih 0,3%, verjetno zaradi slab{e kupne mo~i in ne zaradi var~evalnih ukrepov. Zato je na podro~ju var~evanja energije potrebno uporabiti vse prijeme, zmanj{ati porabo na vseh podro~jih, uporabiti var~ne aparate in spremeniti navade.

Kaj storiti s stavbami V slovenskih 1,1 milijona stavb bi porabo energije lahko {e bolj zmanj{ali, to pa je mo`no z upo{tevanjem razli~nih ukrepov. Stavbe morajo biti kompaktne, ne prevelike, premi{ljeno usmerjene, z velikimi okni na ju`ni strani in pametno postavljenimi sen~ili za poletne mesece. Sodobna toplotna izolacija je debela 20 cm, okna pa imajo tri stekla. Taka hi{a porabi 20 kWh ( ali 2 l kurilnega olja) na m2 ogrevane povr{ine na leto, kar je osemkrat manj kot povpre~je. Hi{a je brez {pranj, skozi katere bi stalno izgubljali toploto, ima prezra~evanje z vra~anjem toplote ali pa je zra~ena s kratkotrajnim sunkovitim zra~enjem skozi {iroko odprta okna. Skozi okno, ki je vso zimo rahlo odprto izpuhti za 1500 kWh (150 litrov kurilnega olja) toplote na leto. Zrak ogret na okrog 20°C zadostuje za udobno bivanje, vsaka stopinja zni`anja pa omogo~i 6% prihranek. Notranjost prazne hi{e pozimi ogrevamo na 6°C, s ~imer prepre~imo okvare napeljav in opreme. Za dogrevanje po dalj{i odsotnosti porabimo manj energije kot za vzdr`evanje stalne, previsoke temperature. ^e vgradimo u~inkovito ogrevanje, bomo prihranili okrog 10% energije. Nov ali obnovljen ogrevalni sistem mora biti sposoben sprejeti energijo sonca, odpadne toplote ali biomase, zato mora biti nizkotemperaturen.

Naprave in stroji v hi{i Prihranimo lahko tudi veliko energije za pripravo tople vode, pranje, razsvetljavo ali za `aganje drv, zato je potrebno upo{tevati ve~ pristopov.

Uporaba naprav z najvi{jim izkoristkom je ugodna za `ep in planet

Nujno je potrebno izklju~evati vse naprave, ki jih ne uporabljamo, po mo`nosti avtomatsko, posebej ~e so veliki porabniki in ki delujejo z dalj{imi prekinitvami. Primer, bojler za ogrevanje vode, krmilimo ga s termostatom in uro, ki dopu{~a vklop samo v ~asu cenej{e elektrike. Za naprave izbiramo bolj{e nastavitve, ne nastavljamo »z rezervo« temve~ na spodnji meji potrebnega. Kupujemo naprave v skladu s potrebami in ne z `eljami, prevelik hladilnik porabi ve~ energije kot manj{i, kljub temu da sta oba ozna~ena kot var~na. Ob nakupu var~nih naprav vedno upo{tevamo stro{ke v `ivljenjski dobi, cena izdelka ni najpomembnej{a. Pomembno je {e vzdr`evanje naprav, saj podalj{uje `ivljenjsko dobo in zanesljivost ter zmanj{uje stro{ke za energijo.

Prevozi Po na{ih cestah se preva`amo z okrog 1,1 milijona vozil s slovenskimi registrski-

mi tablicami. Stro{ki na tem podro~ju so med najve~jimi v dru`inskem prora~unu, zato so visoki lahko tudi prihranki. Na kraj{e razdalje se odpravimo pe{ ali s kolesom, s tem bomo prihranili bencin in stro{ke za fitnes. Skupno preva`anje, dve osebi v avtu porabita pol manj energije kot dve osebi v dveh avtih. Javna prevozna sredstva so energetsko naju~inkovitej{i na~in premikanja. ^e je mo`no, kraj bivanja izberemo ~im bli`je delovnemu mestu, s tem var~ujemo `ivce in denar. Ko kupujemo avto izberemo lahkega, ki porabi okrog 5 l ali manj goriva na 100 km. Z vozila odstranimo vse nepotrebne predmete in dodatke, gume polnimo z 0,1 bar nad predpisanim tlakom. Vozimo v »eco drive« na~inu, v ~im vi{ji prestavi, ~im bolj enakomerno. ^e bo postanek trajal ve~ kot 10 sekund, ugasnemo motor, klimo vklju~imo samo ko je potrebno. •


V @ARI[^U

Revija VAR^UJEM ^ Z ENERGIJO je v celoti brezpla~na. Izhaja 5 krat letno. Naslednja, 44. {tevilka revije izide maja 2015. Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p. Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov Avtorji: Simon Tihec, Jo`ica Ekart, Marjan Poto~an, Yasin Jodeh, Matja` Valen~i~, Bojko Jerman, Gregor Deu, Damjan Nemec, Sre~o Arta~, Mitja Herti{, Bogdan Kronov{ek, Marko [ubic, Katarina Ho~evar, Vili Zabret, Jurij Hrovat, Nu{a Marn Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart Lektoriranje: Maja Tihec Tr`enje: Anja Mithans (031 350 461) Distribucija: tel.: 041 971 324 Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o. Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p. Prepolje 101, 2206 Marjeta

Tel.: 02 686 10 81 Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502 Dav~na {tevilka: SI20960166 E mail: energetski.svetovalec@siol.net Spletni energetski portal:

www.varcevanje-energije.si - Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva. - Vse pravice pridr`ane.

V 43. {tevilki revije Var~ujem z energijo se predstavljajo: - Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije. - Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji, na `eljo naro~nikov, ne lektoriramo. Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERCATOR TEHNIKA in GRADNJA, enotah AMZS, specializiranih tehni~nih in gradbenih trgovinah, ter aktualnih sejemskih prireditvah - sejmu Dom in MOS.

str. 1 Atlas trading str. 2 Knut str. 3 Seltron str. 6 Sejem Dom str. 9 Rajmax str. 10 Sonnenkraft str. 13 Termoglas str. 14 Plinarna Maribor str. 17 GIZ DPZ str. 21 Ekodom

str. 23 AMZS str. 24 M Tehnika str. 25 Dulc str. 26 Zago`en str. 27 Caleffi str. 29 Energoles Bohor str. 30 Ekosen str. 31 Varnost doma str. 33 Henkel Slovenija str. 35 Kamini Kozlar

str. 37 Ream str. 39 Orca str. 40 Weishaupt str. 41 Tersus str. 43 Koop str. 47 Vitanest str. 48 e2e str. 49 Mavi str. 53 Airabela str. 54 NIX

str. 55 Energija plus str. 57 Veto str. 58 Termotehnika str. 59 E-netsi str. 60 Viessmann str. 61 Tovarna meril Kovine str. 63 Dines str. 64 Herz str. 65 KWB str. 66 Pe~arstvo Hrovat

str. 68 Tilia str. 69 Inovateh str. 71 Titan str. 72 Grundfos str. 73 Armex armature str. 74 Biomasa str. 75 Etiks str. 77 Kalcer str. 79 Fibran str. 80 Dines

5


DOGODKI

6

^rta, na~rt, prostor – od ideje do realizacije 54. mednarodni sejem Dom (10.–15. 3. 2015), Gospodarsko razstavi{~e radite, prenavljate? Predavatelji so energetski sveRazstavni program 54. mednarodnega sejma Dom Stavbno pohi{tvo, gara`na vrata, sen~ila, tehni~no varovanje, programske re{itve, tovalci mre`e ENSVET in stroNa~rtujete prenomonta`ne hi{e, klimatizacija in ogrevalna tehnika, kopalnice in sanitarna oprekovnjaki Gradbenega in{tituta ma, hladilna in ogrevalna tehnika, energijsko u~inkovita razsvetljava, pe~i, kamivo? Morate iz tak{nih ZRMK, ki delujejo na podro~ju ni, ~istilne naprave, orodje, stre{ne kritine, zidaki, gradnja in prenova, fasade, ali druga~nih razlogov bivalnega okolja, gradbene fizike barve, laki, ograjni sistemi, u~inkovita raba energije v stavbah in gospodinjstvih, obnovljivi viri energije, pametne hi{e, kovinska galanterija, stopnice, talne in in energije v zgradbah, materisanirate svoje zasebne ali stenske obloge, parketi, laminati, dimniki, cementni izdelki, bazeni in bazenska alov in konstrukcij, prometnic poslovne stavbe? tehnika, oprema in pripomo~ki za vrt in okolico doma, hidroizolacijski in toplo-

G

tno izolacijski materiali, gradbeni izdelki in materiali idr.

Ste lastnik nepremi~nine in jo `elite prodati ali oddati? Pa vas zato {e toliko bolj zanimajo podrobnosti v zvezi z energetsko izkaznico, ki jo uveljavlja nov energetski zakon? @elite prakti~en in strokoven nasvet iz prve roke? Obi{~ite 54. mednarodni sejem Dom, ki bo od torka, 10., do nedelje, 15. marca, na Gospodarskem razstavi{~u. Vse za gradnjo na enem mestu v `ivo

Novosti – ceneje: Oglejte si sejem ceneje v ~asu HAPPY HOUR Zni`ana vstopnica 5 EUR v torek, sredo in ~etrtek (10.-12. 3.) – od 13.00 do 15.00 ure

Sejemski popusti veljavni {e {est mesecev Razstavljavci so za obiskovalce pripravili {tevilne sejemske popuste, ki s kuponom veljajo {e {est mesecev po sejmu. Oglejte si seznam razstavljavcev na spletni strani www.sejemdom.si.

V za va{{ d Vse dom na sejmu Dom Na sejmu Dom, najve~ji specializirani mednarodni sejemski prireditvi s podro~ja graditeljstva v Sloveniji in njeni okolici, najdete vse za gradnjo. Svojo storitve in izdelke za dom, gradbeni{tvo in stavbno pohi{tvo, ogrevalno in hladilno tehniko, notranjo opremo, varovanje ter urejanje okolice predstavlja tokrat 548 podjetij iz 32 dr`av. Prireditev tako kot vsako leto predstavlja novosti v panogi.

Vsak obiskovalec prejme ob nakupu vstopnice katalog. Kot vodnik vas popelje po sejmu, ki se razteza na 22.000 kvadratnih metrih razstavnih povr{in v vseh dvoranah, {e treh monta`nih, in zunanjih povr{inah Gospodarskega razstavi{~a, glede na razstavne programe. Katalog je hkrati priro~nik, v katerem najdete vrsto poljudnih ~lankov s podro~ja graditeljstva, program svetovanj, ter seznam razstavljavcev z njihovimi opisi in kontakti.

Brezpla~no in neodvisno svetovanje za ob~ane Za strokovno in {ir{o javnost se vse dni sejma odvija izjemno bogat obsejemski program z brezpla~nimi in neodvisnimi strokovnimi predavanji. Delavnice in svetovanja potekajo v organizaciji Gradbenega in{tituta ZRMK in njegovih partnerjev.

I{~ete prakti~ne, konkretne re{itve pri prenovi starej{ih stavb, hidroizolaciji in toplotni za{~iti streh in fasad, pri nakupu oken in vrat, pri vpra{anjih glede vlage in plesni, glede trajnostne gradnje oziroma zelenih javnih naro~il, energetske izkaznice stavb oziroma raznih projektov, ki spodbujajo energetsko u~inkovitost in u~inkovito rabo energije v stavbah in gospodinjstvih, glede sistemov ogrevanja in izbire naprav za hlajenje stanovanj, toplotnih mostov idr.? Vas zanima, kako privar~evati na dolgi rok, pri tem pa kakovostno vlagati v svoje zasebne ali poslovne bivalne prostore?

Pravi brezpla~ni neodvisni svetovalni maraton vse dni sejma

in infrastrukture ter geotehnike in geologije. Predstavljene so tudi aktivnosti Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, namenjene kreditiranju in sofinanciranju okolju prijaznih nalo`b fizi~nih in pravnih oseb. Na~rtujte svoje ideje od prve zamisli do kon~ne realizacije! Brezpla~na svetovanja potekajo vsak dan od 10.00 do 18.00 ure. Svetovalci vse dni sejma brezpla~no svetujejo – tudi vam! Gl. program svetovanja idr.: www.sejemdom.si

Z Znakom kakovosti v graditeljstvu spodbujamo razvoj Na slovesnem odprtju sejma bodo podeljena tudi priznanja Znak kakovosti v graditeljstvu. Zakaj si ga velja zapomniti? Ker ozna~uje izdelke, naprave, tehnologije in storitve s podro~ja graditeljstva v Sloveniji, ki izpolnjujejo visoke, strokovno pripravljene in mednarodno primerljive zahteve glede kakovosti. Ker je njegovo poslanstvo promovirati prizadevanja za odli~nost in dvigniti kakovost in konkuren~nost proizvodov, naprav, tehnologij in storitev s podro~ja graditeljstva v Sloveniji. Kon~ni cilj je uveljaviti tega neobveznega certifikata kot orodja obve{~anja in varovanja potro{nikov je izbolj{ati kakovost izdelkov, naprav, tehnologij in storitev ter spodbujati raziskave in razvoj novih produktov. Sledite mu tudi vi! •

Gospodarsko razstavišče


V Türingenu bodo v kratkem zgradili zeleno gozdno bolni{nico - Waldkrankenhaus

ZDRAVA HI[A

Zelena gradnja

B

esedno zvezo »zelena gradnja« vedno pogosteje sli{imo vendar je obi~ajno ne dojamemo popolnoma, saj je njen pomen izjemno {irok.

Zelene stavbe so trajnostne, sonaravne, ekolo{ke, obnovljive, zdrave, var~ne, prijetne za bivanje in {e bi lahko na{tevali. Opi{emo jih lahko z razli~nih vidikov. ^e pri tem, na primer, mislimo na gradbene materiale, to pomeni tudi, da imamo v mislih ekologijo, ohranjanje naravnih virov, razgradnjo in ponovno uporabo, pa tudi ~im dalj{o `ivljenjsko dobo stavb. Ve~ina delov hi{, ki so jih pri nas in v svetu gradili do sedaj, ob razgradnji kon~a na odlagali{~ih, pri ~emer skoraj tretjino odpadkov zajemajo ravno gradbeni. @e samo ta podatek pove dovolj o tem, kako pomembno je, da na podro~ju bivanja za~nemo razmi{ljati na nove na~ine.

Zeleni materiali Pri tem je potrebno dolo~iti, katere lastnosti bi morala imeti gradiva, da bi za njih lahko trdili, da so zelena. Na tej osnovi stojijo vsa filozofija in usmeritve take gradnje, saj samo na ta na~in lahko zgradimo zeleno ali sonaravno bivali{~e. Pri tem pa odgovor na to vpra{anje sploh ni enostaven, saj se z vsakim novim objektom potrebe in zahteve spreminjajo, zato je potrebno vedno na novo pretehtavati, katera izbira je prava. Prilagoditi se je potrebno potrebam stanovalcev, razmeram v okolju, podnebju, stavbam v okolici ter izbrati pravi pristop tudi glede na to, ali govorimo o novogradnji ali o predelavi. Vsi ki sodelujejo v na~rtovanju morajo najprej razumeti `elje in zahteve, da bi lahko nato izvedbo pripeljali do uspe{nega zaklju~ka.

Osnovna gradiva in vgradnja Prvo pravilo je nestrupenost ali zelo nizka obremenjenost s karcinogenimi sestavinami. Mi{ljen je tudi na~in obdelave in priprave pred vgradnjo, saj moramo tudi te vplive pri{teti v skupni indeks strupenosti. Material, ki je `e med izdelavo povzro~il neugoden vpliv na okolje ali na tiste, ki so ga obdelovali, zagotovo ne spada v skupino

Zelena fasada ali ozelenjena streha {e ne pomenita zelene gradnje

zelenih. Pri tem so pomembne {e morebitne organske hlapne snovi, ki jih mora biti ~im manj, saj so nato glavni vzrok za nezdravo bivalno okolje. Obloge, premazi, paneli in razli~ne pene so glavni vir CFC (klorofluoroogljkovodikov) hlapov, ki se jim je nujno potrebno izogniti. Nato je potrebno izbrati med materiali, ki jih lahko vgradimo brez ali z zelo majhno uporabo lepil ali premazov, ki so naslednji vir hlapov, ki bodo lahko nato desetletja vplivali na stanovalce. Zato so najbolj{i materiali, ki jih vgrajujemo mehani~no, brez lepljenja in premazovanja.

Od kod prihajajo in kam gredo Naslednji premislek se nana{a na vpra{anje, ali material `e vsebuje reciklirane sestavine. ^e to dr`i, bo na lestvici zasedel ugodnej{i polo`aj kot tisti, ki je izdelan iz popolnoma novih sestavin. Pomembno je tudi, koliko energije, vode ali drugih virov je bilo vlo`eno v izdelavo, saj je vpliv na okolje pomemben faktor. Materiali iz neposrednega okolja imajo vedno prednost pred tistimi, ki imajo za seboj dolge transportne poti, saj njihova morebitna ni`ja stopnja zelenosti lahko pretehta pri tem odlo~anju. Sledi mo`nost ponovne uporabe ali predelave po zaklju~eni `ivljenjski dobi, pri tem je pomembno tudi, koliko energije bo potrebno vlo`iti v recikliranje.

Naravni viri in energetska u~inkovitost V zeleni gradnji i{~emo in uporabljamo

7

rastline in njihove dele, ki so bili vzgojeni na sonaravni na~in. Pri tem imajo prednost izdelki s certifikati in potrjenim poreklom. Odlo~amo se za materiale, ki za izdelavo in vgradnjo potrebujejo ~im manj energije, saj s tem neposredno pove~ujemo energetsko u~inkovitost stavbe. Dober primer je kamena volna, ki ima odli~ne izolacijske in druge lastnosti, vendar za izdelavo enega kubi~nega metra porabimo kar 450 kWh energije. V nabor energetske u~inkovitosti stavbe pri{tevamo tudi ravnanje z vodo, zato imajo sistemi, ki uporabljajo tako imenovano »sivo vodo« prednost pred tistimi, ki pove~ujejo porabo ~iste pitne vode. Izbiramo trajne materiale, ki jih med `ivljenjsko dobo stavbe ni potrebno menjavati, ali pa vsaj zelo redko. Pri tem preverjamo {e energetsko u~inkovitost stavbe z vidika porabe energije za ogrevanje ali hlajenje, kar pa je danes postalo `e samoumevno.

Notranja oprema in dostopna cena Za opremo notranjih ploskev prostorov, ki smo z njimi v neposrednem dotiku izbiramo materiale, ki so sposobni brez {kode prevzeti in oddati povi{ano stopnjo vlage v zraku, hkrati pa prepre~ujejo, da bi vlaga prestopila v konstrukcijo stavbe. S tem prepre~imo biolo{ko onesna`enje, ki se najve~krat ka`e kot plesnenje in je danes najve~krat vzrok za pojav razli~nih alergij in bolezni stanovalcev. Vgradili bomo {e materiale in sisteme, ki zagotavljajo odli~no kvaliteto zraka v bivalnih prostorih. Dodatne stenske obloge naj bodo iz takih materialov, da jih lahko vzdr`ujemo in ~istimo `e z milom in vodo, saj razli~na kemi~na ~istila vedno vsebujejo {kodljive substance. In kon~no, vse kar smo na{teli moramo dobiti za dostopno ceno. ^e vgrajujemo zelene materiale, pri tem pa moramo zaiti globoko v dolgove, to zagotovo ni zelena re{itev. Zato je zadnja presoja vedno skupni stro{ek v `ivljenjski dobi posameznega materiala, ki mora biti v pametnih mejah. Vse zelene odlo~itve naj spremlja vedno tudi zdrava kme~ka pamet, prehod pa je lahko izveden v enem koraku ali postopoma. Znanec mi je pred kratkim predstavil svojo zeleno odlo~itev. Vse dotrajano pohi{tvo iz iveric in drugih umetnih materialov bo po koncu uporabnosti postopoma zamenjeval samo z izdelki iz ~istega lesa. Mogo~e pa je na to mislil tudi pesnik Lorca v svojem verzu: Zeleno, ki te ljubim zeleno. • Tihec


ZDRAVA HI[A

8

Izolacijske fasade: okvare in popravila

V

pliv vremena, vetra in spremenjene klimatske razmere povzro~ajo na fasadah razli~ne pojave. Razdelimo jih lahko v dve skupini, na lepotne in na tehni~ne pomanjkljivosti. Z leti se po{kodbe stopnjujejo, opisane napake in po{kodbe pa so nastale na fasadah v obdobjih do deset let in na starej{ih fasadah. Fasade lahko doletijo made`i in razpoke Med opti~nimi napakami fasad starosti do deset let se lahko pojavijo made`i na mestih, kjer so bili pritrjeni fasadni odri, na povr{ini pa so lahko vidni strukturni made`i zaradi neenakomerne obdelave zaklju~nega sloja. Opazne so barvne lise in vogali, ki niso navpi~ni ali pa niso pravokotni. V svetlobi ki pada na povr{ino od strani so vidna odstopanja od ravnine in valovi na zaklju~nem sloju, kar je posledica nespretnih izvajalcev. Med tehni~ne pomanjkljivosti spadajo razpoke v vogalih odprtin v steni in razpoke na ravnih ploskvah fasade, {iroke od 0,2 do 0,5 mm. Razpoke se pojavljajo {e na stikalnih ploskvah med fasadno oblogo in vidnimi deli stavbe, pojavljajo pa se tudi odstopanja zaklju~ne plasti od izolacije. Kot zadnja od opazovanih napak se pojavlja {e odstopanje celotnega fasadnega sklopa od stene na manj{ih in ve~jih ploskvah. Razpoke v vogalih odprtin so posledica neupo{tevanja predpisanih postopkov, saj na teh mestih obi~ajno manjka diagonalno polo`en pas armaturne mre`ice, odstopanje pa je poledica pra{nih ali slabo pripravljenih podlag pa tudi izbire neustreznih materialov za izvedbo izolacijske fasade.

Kontrolno snemanje s termokamero poka`e dober u~inek izolacije

pomanjkljivo poznavanje pravilnih postopkov vgradnje fasade. Naslednji vzrok so napake v materialu, med njimi razpadanje ali zvijanje izolacije zaradi napetosti v posameznih kosih. Sledijo slabo izvedeni stiki fasade okrog oken, okenskih polic in dilatacijskih fug. Manj pogosto zasledimo napake, katerih vzrok so nepravilna temperatura med izvajanjem, materiali, ki ne prenesejo vremenskih sprememb na kraju, kjer so vgrajeni in uporaba nezdru`ljivih materialov. In kon~no, izbira pretemnih barvnih tonov, posledica pa je pregrevanje in razpad pigmentov v fasadni barvi.

Dela ob preplastitvi so enaka kot ce bi postavljali novo fasado

Lahko odpravimo {kodo na izolacijski fasadi hi{e? Odlo~itev mora temeljiti na podrobnem pregledu stanja fasade. Na enem ali ve~ mestih lahko izvedemo poskusno vrtanje, {e bolj{i je izrez poskusnega kvadra ali lupljenje vrhnje plasti. Pri tem opazujemo, kak{na je potrebna sila in kako se obna{ajo materiali v naslednji plasti. Ko smo ugotovili vzrok lahko dolo~imo, na kak{en na~in bo sledilo popravilo. Velikokrat je potrebna samo obnova s pranjem pod pritiskom in ponovnim barvanjem, velikokrat pa je potreben temeljitej{i poseg in zamenjava vrhnje plasti fasade, ki zajema tudi

Izolacijske fasade: najpogostej{e napake Najpogostej{i vzrok so napake ali Preplatitev z mineralno volno je ena od bolj{ih re{itev za okvarjene fasade


ZDRAVA HI[A

Razpoke,struktura povr{ine, razbarvanje in lu{cenje so napake vrhnje plasti izolacije

bru{enje barvnega nanosa. Sledi obnova brez odstranitve mre`ice in obnova, ki zajema popolno odstranitev tankoslojne fasade, skupaj z armaturno mre`ico. ^e se izka`e, da je vez med toplotno izolacijo in zidom popustila, tankoslojni omet pa uni~en, izvedemo ponovno sidranje obstoje~e plasti in prekrivanje z novim slojem izolacije in ometa. Najdra`ji, vendar tudi najbolj temeljit je zadnji prijem, pri ~emer odstranimo vso staro izolacijsko fasado in vse izvedemo na novo.

Koristi in pomanjkljivosti treh variant izolacijske fasade Obnovo zunanje plasti izolacijske fasa-

9

de lahko izvedemo s ponovnim prekrivanjem z mre`ico in z novim tankoslojnim ometom. Stro{ki so srednje veliki, kljub skrbni izvedbi pa se, po obstoje~ih izku{njah, lahko ponovno pojavijo razpoke. Odstranitev vse stare izolacije in postavitev nove je dobra re{itev, vendar hkrati tudi najdra`ja. Tretja in najpogosteje uporabljena, ter preizku{ena re{itev je preplastenje s plastjo izolacije iz mineralne volne z dodatnim sidranjem, izvedba pa je cenej{a kot zamenjava celotne izolacije. Zaradi ve~je debeline dodatno izbolj{amo izolacijsko sposobnost zidov, {palete, ki so kriti~na to~ka, pa dodatno Preskusi pred popravilom z vrtanjem, trganjem mre`ice in izrezom dela fasade

preplastimo. Priklju~ke na okenske okvire in police izvedemo s sodobnej{im pristopom, pojav razpok zaradi stri`nih sil pa je onemogo~en, saj dodatno sidranje prevzame te napetosti. Trajnost dana{nje fasade iz polistirena ali mineralne volne je ocenjena na 30 let, ~as pa bo pokazal, ali to res dr`i. • Napake med izoliranjem se lahko pojavijo na treh nivojih

Tihec


ZDRAVA HI[A

10

Deset dragih gradbenih napak

^

e gradimo sami ali najamemo drugega izvajalca, mo`nost pojava gradbenih napak bo vedno enaka. Zato mora graditelj, stanovalec ali vzdr`evalec vedeti, kje so kriti~ne to~ke stavbe, da bi lahko napake prepre~il, preden sploh nastanejo. Sodobni materiali in gradbene tehnike lahko naknadno delno ali popolnoma odpravijo nastalo napako, vendar je to vedno povezano s stro{ki, jezo in slabim spancem.

1

– Netesna streha – na tem mestu je kup mo`nosti za napako. Obi~ajno to delo prepustimo krovcem in kleparjem, saj tisti z vrtoglavico ne bodo plezali po njej. ^e bo podstre{je naseljeno se ve~ napak lahko pojavi na notranji strani. Najneugodnej{a pa je

predrtje ali slabo lepljenje stikov parne prepreke, saj se bo vla`enje pojavilo {ele potem, ko se bomo vselili. Mo`na so {e netesna mesta ob stre{nih oknih in robovih dimnikov ter zra~nikov, vendar te napake la`je odkrijemo in odpravimo.

2

- Premajhna nosilnost stre{ne konstrukcije. Zaradi zvijanja se lahko pojavijo razpoke na notranjih oblogah ter nevarnost zru{itve ob vetru ali snegu. Presekov in {tevila nosilcev, ki so navedeni v na~rtu ne spreminjamo.

3

- Izgube topote zaradi nenatan~ne zatesnitve sti-

Gradbene napake so drage ko jih odpravljamo in {e dra`je ko z njimi `ivimo

kov med gradbenimi elementi. To je lahko stik med stenami ~e je gradnja monta`na, ali med oknom in steno. S sodobnimi tesnilnimi trakovi in penami lahko napako

naknadno popravimo, bolje pa je, da se sploh ne pojavi.

4

- Pojav vleka zaradi slabe zatesnitve vrat ali oken. Sodobno stavbno pohi{tvo je

,=%(5,7(621ý12675$1,1352),7,5$-7(

6211(1.5$)7 68%9(1&,-$ 32'$5-$02 '2¼ 2GORþLWHVH]DL]UDERVRQþQHHQHUJLMHLQL]NRULVWLWH GRQHSRYUDWQDVUHGVWYDGRYLãLQH¼ 

7RSODYRGD

2JUHYDQMH



(OHNWULND

7RSORWQH

2%6211(1.5$)768%9(1&,-,/$+.2 89(/-$9/-$7(â('58*$1(3295$71$ 65('679$ (.26./$' 

2%,âý,7(1$69ý$68 6(-0$'209/-8%/-$1, 2'1$ 5$=67$91(035267258 %./(7

 - 32=25 268%9(1&,  â7(9,/ 12 359,+ 20(-( 5,-$9

1 $&,-(, ,1)25075$&,-$ 5(*,6 $ 1 ft- nnenkra www.so i .s a cij subven

3

www.sonnenkraft-subvencija.si


obi~ajno natan~no izdelano, to pa lahko pokvarimo z nenatan~no vgradnjo, zato naj te elemente montira dobavitelj.

5

- Razpoke v steni se lahko pojavijo iz vrste razlogov, od vpliva zaostale gradbene vlage, posedanja stavbe ali drugih stati~nih vzrokov. Razpoko opazujemo, prekrijemo z majhno zaplato gipsa in kontroliramo, ali bo po~il. ^e se to ne zgodi, se je lezenje zaustavilo, razpoko zakitamo in prebarvamo.

6

– Prenos zvoka skozi talno konstrukcijo vedno pomeni, da se estrih dotika nosilnega stropa in da je med polaganjem masa estriha prodrla skozi plast zvo~ne izolacije (polistiren, kamena volna) pod njim. Re{itev je polaganje dodatne protizvo~ne plasti na estrih in polaganje novega poda.

7

– Plesen na notranji strani na mestu kjer je balkon. Balkon na steno ni izveden s pomo~jo toplotne pregrade. Prva re{itev je toplotne izolacija balkonske konzole z vseh strani, druga je polaganje notranje toplotne izolacije na podhlajenih mestih.

Koliko vode porabimo za vsakdanje stvari?

9

– prenos zvoka kotla ali ~rpalke po instalaciji. Problem je enostavno re{ljiv z vgradnjo elasti~ne povezave, na primer z visokotla~no gumijasto cevjo z opletom.

10

– Vla`na kletna tla in vdor podtalnice. To je skoraj nere{ljiv problem. Tehni~no najbolj{a re{itev je izkop ob stenah kleti, izvedba kro`ne drena`e ki je speljana v globlji izkop - studenec, ter namestitev ~rpalke ki stalno odvaja vodo stran od hi{e. Od na{tetih je ta napaka verjetno najdra`ja. • Tihec

Hexocover proti izhlapevanju Raziskovalci University of Arizona so razvili novo tehnologijo s katero zmanj{ajo izhlapevanje z vodnih povr{in na prostem, pri tem pa prestrezajo {e son~no energijo. Izum sestavljajo {esterokotne dvoplastne plo{~e, med katere so vpete `ogice premera 10 cm. Te plavajo na vodni povr{ini, s ~imer prepre~ujejo hlapenje, kar je pomembno zlasti za ribnike ali bazene, v katerih hranimo vodo za su{na obdobja. Paneli so opremljeni {e s pogonsko napravo in GPS javljalnikom, s ~imer postanejo gibljivi in upravljani na daljavo. Zgornja povr{ina lahko nosi {e fotovoltaiko, za proizvodnjo elektrike. Paneli brez {kode prenesejo {e valovanje, veter in prepu{~ajo padavine. V toplej{ih krajih lahko v enem letu s povr{ine izhlapi plast vode, ki je debela kar 2,8 m, zato zajetja potrebujejo stalen dotok, ~e ho~emo obdr`ati nivo vode v njih. Premakljivost panelov pa je potrebna zaradi dovoda ali iz~rpavanja vode. S takim prekritjem bodo lahko ohranjali nivo vode v zadr`evalnikih {irom sveta, saj je izhlapevanje najve~je ravno v krajih, kjer vode najbolj primanjkuje. •

Poraba vode primeri:

Gospodinjstva porabijo od 10 do 40 % vse na~rpane vode, od tega ve~ino za stroje in pranje. Vsak dan izto~imo za splakovanje okoli 150 do 500 l vode. Povpre~na dnevna poraba vode: Ameri~ani 425 litrov, Evropejci 200, Palestinci 70 in Haitijci 40 litrov vode.

Onesna`enje vode 95 % vse vode, kemi~no uma`emo z detergenti, s ~istilnimi pra{ki ali z belili. V zastarelih vodovodnih napeljavah se izgubi tudi do 50 % pitne vode, preden ta pride do na{ih pip. [e vedno uporabljamo azbestne, neustrezne plasti~ne in svin~ene cevi. Nekateri detergenti vsebujejo fosfate, s katerimi se hranijo alge. Te se v vodi, bogati s fosfati, bujno razrastejo in porabijo vso, za `ivljenje drugih `ivali in rastlin, potrebno koli~ino kisika v njej. Zaradi onesna`enosti povr{inskih voda kar 20 % rib grozi izumrtje. ^e je poselitev redka lahko vsaka individualna hi{a ali manj{e naselje postavi rastlinsko ~istilno napravo za odpadno vodo; t. i. pre~i{~eno sivo vodo lahko porabimo za zalivanje ali pranje avtomobila.

Pipe in kopalnica Vsak dan nam lahko skozi razpoko odkaplja 65 kozarcev vode, v enem letu 52 kopalnih kadi. Pipa, iz katere prikaplja 1 kapljica na sekundo, zapravi 25 litrov vode na dan, kar pomeni 10.000 litrov na leto. ^e pustimo

za kuhanje

5 l*

za pomivanje

10 l*

za pranje

20 l*

za kopanje in umivanje

50 l*

za eno gospodinjstvo na dan

146 l*

* Zna~ilna povpre~na porazdelitev porabe vode v gospodinjstvu na osebo v enem dnevu (Slovenija).

vodo te~i ves ~as, ko si umivamo zobe, ste~e v prazno prek 20 l vode. Dober na~in var~evanja z vodo je namestitev glavice za prho z nizkim pretokom, s ~imer prihranimo ve~ kot 50 % vode. V petih minutah prhanja porabimo 140 l vode. ^e se vsak ~lan 4 ~lanske dru`ine prha 5 minut na dan, bodo v tednu dni porabili ve~ kot 2.800 l vode: 3 letno zalogo pitne vode za eno osebo. Kopanje v kadi zahteva povpre~no do 250 litrov vode. Vsaki~, ko v strani{~u potegnemo vodo, se okrog 20 l ~iste vode v hipu spremeni v umazano. Vsaj 20 % kotli~kov pu{~a, ne da bi za to vedeli. V enem letu skozi tak kotli~ek ste~e v ni~ okrog 90.000 l vode. S toliko vode bi se lahko vse leto kopali po trikrat na dan. V strani{~u porabimo ve~ pitne vode kot kjerkoli drugje, vendar bi ravno tam lahko uporabljali kako drugo vrste vode, na primer de`evnico. Za t. i. suha strani{~a ne potrebujemo skoraj ni~ vode; pa {e uporabno gnojilo lahko pridobimo. • VIR: Zbirka namigov za ne{kodljivo `ivljenje, Ministrstvo za okolje in prostor Alenka Burja


Veste od kod prihajajo slovenska prvovrstna okna?

S

te vedeli, da obstaja doma~i proizvajalec oken, ki je na nivoju evropskih proizvajalcev v samem vrhu kakovosti?

profil, maksimalne toplotne prihranke, ter za ceno navadnega okovja skrito okovje s povi{ano nosilnostjo.

Termoglas energetsko u~inkovita okna ponudijo ve~ za ceno navadnega okna; naj{ir{i profil, maksimalne toplotne prihranke, ter skrito okovje s povi{ano nosilnostjo

Prihranki ob zamenjavi oken se popla~ajo prej kot mislite, {e posebno ~e izberete slovenskega proizvajalca z dolgoletnim razvojem, ki vam bo okna izdelal, vgradil s svojimi iz{olanimi mojstri in nudil podporo, ~e boste kasneje za morebitne dileme ob uporabi, potrebovali zanesljivega partnerja. Kupci nemalokrat naletimo na te`ave, ko so okna `e vgrajena. Edini pogoj v izogib kasnej{im te`avam je, da monta`o va{ih novih oken prepustite pravim mojstrom z izku{njami. [e bolje za vas bo, ~e izberete monta`o oken, ki je certificirana po smernicah ral monta`e ter, da so lastnosti oken in vrat prvovrstne.

Kak{na so prvovrstna okna in vrata? Navadno okno nima naj{ir{ega profila in zato ne omogo~a maksimalnih toplotnih prihrankov. Navadno okno nima vgrajenega skritega okovja, kakor tudi nima vgrajene osnovne protivlomne za{~ite in je brez izbolj{anega trojnega tesnjenja. Termoglas energetsko u~inkovita okna ponudijo ve~; naj{ir{i

Danes konkurence na podro~ju stavbnega pohi{tva ne zmanjka. Klju~no je, da vam lahko proizvajalec oken ponudi ugodno ceno okna, {e posebaj z dobrim razmerjem med kakovostjo in ceno in hkrati investicijo, ki se dovolj hitro povrne, kot, ~e izberete konkuren~no okno ni`jega kvalitativnega razreda.

V Termoglasu ponudijo ve~ za manj denarja

V Sloveniji nimamo prav veliko proizvajalcev stavbnega pohi{tva, ki nizajo uspehe na tem podro~ju `e 35 let. Eden redkih proizvajalcev oken v Sloveniji, ki jim je uspelo poleg ve~anja proizvodnje stalno vlagati {e v razvoj, je dru`insko podjetje Termoglas iz Bo{tanja. Postavili so vi{je standarde na slovenskem trgu saj so prvi zdru`ili kvalitete prvovrstnega okna za ceno navadnega okna.

Okno BluEvolution92mm za maksimalne toplotne prihranke Okno BluEvolution92mm je Termoglasovo prvovrstno var~no okno, ki ga odlikuje naj{ir{i vgradni profil v Evropi in prina{a


ZDRAVA HI[A

13

maksimalne toplotne prihranke. Okno BluEvolution92mm je plod optimalnega razmerja med vgradno {irino okvirja, {tevilom prekatov in tesnil, ter z mo`nostjo vgradnje izolacijskega stekla najve~je mo`ne toplotne prehodnosti, kar pomeni tudi do 60 mm debel paket stekla. Ker je podjetje Termoglas tudi proizvajalec stekla vam lahko ponudijo raznovrstno steklo po izbiri, za razli~ne namene (od odli~nih kuhinjskih oblog, predelnih sten, kopalni{kih kabin, ...).

Kako pomembno je okovje pri izbiri oken? Termoglas je renomiran slovenski proizvajalec oken in vrat, ki kot edini na trgu omogo~a raz{irjen profil okna z standardno vgrajenim skritim okovjem in zapirnikom za osnovno protivlomno za{~ito. Samo tak{no okovje vam zagotavlja dolgoro~no nosilnost te`kih troslojnih stekel brez funkcionalnih te`av. Poleg tega je vizualno skrito o~em, kar pa tudi omogo~a la`je ~i{~enje.

AKCIJA!!!

Razvoj jim je skozi ve~ desetletij proizvodnje doprinesel k {tevilnim inovacijam na podro~ju stavbnega pohi{tva. Te izdelke je preprosto potrebno spoznati, saj ponudijo ve~ kot pri~akujete in ne bodo samo okras va{ega doma, temve~ tudi zanesljivo varovalo pred vlomilci in toplotnimi izgubami. •

Ob naro~ilu oken prejmete brezpla~no ogledalo do velikosti 1.5 m

UR


Povezujemo energije narave.

PAKETI ENERGETSKIH REŠITEV ZA DODATNE PRIHRANKE VAŠEGA DOMA 4QBLFUJFOFSHFUTLJISFÝJUFWJOOBEHSBEOKPPCTUPKFāFHBFOFSHFUTLFHBTJTUFNB boste dosegli prihranke pri stroških ogrevanja do 50 %. ;[BNFOKBWPQMJOTLFQFĂJCPTUFTMFEJMJ[BIUFWBN[BLPOPEBKF 6SFECBPFNJTJKJTOPWJW[SBLJ[NBMJIJOTSFEOKJI LVSJMOJIOBQSBW6-34 PCTUPKFĂBNBMBLVSJMOBOBQSBWBOBQMJOBTUPHPSJWP LJKFCJMBJ[EFMBOBEPMFUB  TFNPSBEP31. decembra 2015QSJMBHPEJUJNFKOJNWSFEOPTUJNFNJTJKFTOPWJW[SBL ĂMFO6SFECF 

PAKET

",0/%&/;" "$*+4 4,"1&þ 1-*/4,"

ZA OGREVANJE

PAKET

1-*/4," ",0/%&/;" "$*+4 4,"1&þ  501-05/ /"þ31"-, ,"

ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE SANITARNE VODE

+PAKET

501-0 05/"þ þ31" "-,"

ZA PRIPRAVO TOPLE SANITARNE VODE

PAKET

1-*/4,", ,0/%&/;"$**+4,"1&þ &/*.13&50þ þ/*.# #0+-&3+&. ;7(3"+&

ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE SANITARNE VODE

PAKET

1-*/4," ",0/%&/;" "$*+4, ,"1&þ 0+-&3+&. ;-0þ&/*.;6/"/+*.#0

ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE SANITARNE VODE

PAKET

1-*/4," ",0/%&/;" "$*+4, ,"1&þ ;-0þ&/**.;6/"/+**.#0 0+-&3+&.

ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE SANITARNE VODE

PAKET

1-*/4," ",0/%&/;" "$*+4, ,"1&þ  SOLARNII KOLEKTOR R

ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE SANITARNE VODE

+PAKET

KAMIIN NA PELLETE

ZA DOGREVANJE V 13&)0%/&.þ"46

0%-*þ/"10/6%#" IN FINANCIRANJE OPREME „ akcijske cene opreme „ NPäOPTUQMBāJMBOBPCSPLF „ CSF[PCSFTUOJLSFEJU

02 22 843 43

JOGP!QMJOBSOBNBSJCPSTJ

Ponudba velja do 1. 7. 2015

www.plinarna-maribor.si


PLINSKE TEHNOLOGIJE

15

EU ima plin rada, ampak…

Z

emeljski plin je naj~istej{e fosilno gorivo in je pomemben vir energije v svetovnem in evropskem energetskem sistemu.

Je tako ~ist, da bi ga nekateri radi uvrstili kar med obnovljive vire. Je strate{ki energent, zato dobava ni samo tehni~no ampak predvsem politi~no vpra{anje. Plin potrebujejo in uporabljajo vse veje gospodarstva in tudi posamezniki. Ena od prednosti tega energenta je transport po ceveh, saj lahko velike koli~ine plina premikamo od ~rpali{~ po tiso~e kilometrov dolgih cevovodih, do odjemalcev.

Rde~e linije so sedanji, modre pa na~rtovani plinovodi, smer pu{~ic pa pove od kod prihaja plin

Visoki pritiski in veliki premeri Po zajetju plin najprej o~istijo, osu{ijo in po potrebi raz`vepljajo, nato pa shranijo v visokotla~ne zalogovnike ali po{ljejo do porabnikov po cevovodu. Tranzitni cevovodi imajo premer 1,4 m, transportni tlak v njih pa zna{a do 84 bar. Zaradi trenja med steno in plinom pada tlak za 0,1 bar/ km cevi. Da bi tlak vzdr`evali na visokem nivoju se ob cevovodih na vsakih 70 do 180 km nahajajo kompresorske postaje, ki tlak spet dvigujejo in plin poganjajo naprej. Med padanjem tlaka se plin v ceveh ohlaja, posledica pa je kondenzacija vode v njem in tvorba oblog, ki lahko zama{ijo cev. Zato v kompresorskih postajah plin dodatno ogrejejo, da zagotovijo dober pretok, hitrost potovanja plina pa zna{a okrog 28 km/h.

^i{~enje in nadzor cevi Cevi je potrebno od znotraj ob~asno tudi ~istiti in pregledovati, saj se zaradi oblog in hrapavosti pretok plina lahko ob~utno zmanj{a. Postopek se v angle{~ini imenuje »pigging«. Na vstopnih mestih v cev vstavijo posebne ~istilce, ki jih pritisk plina nato potisne do naslednje postaje, kjer jih spet vzamejo ven. Opremljeni so s strgali, merilci debeline stene in oddajnikom za ugotavljanje pozicije. Cevovodi so opremljeni {e z avtomatskimi zapornimi napravami, ~e bi pri{lo do po{kodbe in izhajanja plina, ki se nahajajo na vsakih 10 do 20 km.

Evropsko prilagajanje @e dolgo je jasno, da je potrebno evropski energetski sistem temeljito prilagoditi in se re{iti odvisnosti od fosilnih goriv, pri tem pa

^e dobavitelji zaprejo ventile bo EU imela velik energetski problem

postaviti na noge evropsko energetsko unijo. ^e ho~emo dose~i energetsko varnost je nujno pove~anje dele`a obnovljivih virov ter lastnih virov energije. Pri tem odlo~evalci mislijo predvsem na plin iz skrilavcev, ki ga dobimo s hidravli~nim lomljenjem, »frekanjem«, tem postopkom pa se Britanski dr`avljani trenutno na veliko upirajo. Za vsem skupaj pa seveda stoji {e okoljska gro`nja, zato so obnovljivi viri zagotovo najbolj{a re{itev. Pred vsem na{tetim pa bo potrebno takoj za~eti z vi{anjem energetske u~inkovitosti, kar se v dokumentih nahaja pod naslovom »Efficiency first«. Pri tem v poro~ilu ne najdemo recepta, kako bi se tega lotili, vendar poudarjajo, da je najcenej{a, najvarnej{a in vedno zagotovljena samo tista energija, ki je sploh nismo porabili. •

^i{~enje in nadzor cevovodov izvedejo s ~istilci ki jih pritisk plina potiska naprej

Tihec


PLINSKE TEHNOLOGIJE

16

Plinski kondenzacijski kotli

O

grevanje vode ali stanovanja s plinom je bila vedno udobna in ~ista re{itev. Plinski kotel je razmeroma majhna in tiha naprava, ki deluje popolnoma samodejno.

Plinski kotli prej{njih generacij so imeli {e odprto kuri{~e, z vidnim delovnim in pilotnim plamen~kom, prostor pa je moral imeti stalen dovod zraka za zgorevanje. V novih generacijah teh naprav, se zgorevanje plina dogaja v zaprti komori, zrak za zgorevanje pa prihaja do kotla po dimni{kem priklju~ku, ki je izdelan kot cev v cevi. Delovanje je popolnoma avtomatizirano, naprava pa se sama prilagaja razli~nim toplotnim potrebam z vidika tople vode ali ogrevanja prostorov. Plinski kotli imajo {e eno zanimivo zna~ilnost in sicer izjemen razpon mo~i v enem izdelku. Razmerje med najni`jo in najvi{jo mo~jo pa lahko zna{a od 3,8 do 21,8 -kratnik najni`je mo~i.

Najvi{ji izkoristek imajo kondenzacijski kotli Med zgorevanjem plina se v dimnih plinih vedno pojavi tudi vodna para, saj se v plinu vedno nahaja tudi nekaj vode. Energetiki vedo, da je najve~ energije skrito v snoveh, ki spreminjajo agregatno stanje. Zato v nizkotemperaturnem kondenzacijskem kotlu prestre`emo toploto, ki jo vodna para v dimnih plinih odda ob prehodu preko hladnej{ega izmenjevalca, ko na njem kondenzira. Zato imajo najbolj{i kotli izkoristek kar 98%, kar je odli~en rezultat v primerjavi s premnogimi napravami, ki jih uporabljamo vsak dan.

Plinski kotel Vitodens 100-W ima mo~ od 9 do 35 kW

monta`ni pribor. Ohi{je je vedno hladno, zato je lahko postavljen tesno ob steni ali pohi{tvu. Krmiljenje ogrevanja prostorov opravi elektronska regulacija kotlovnega krogotoka, ki deluje pod nadzorom sobnega termostata ali pa je vremensko vodena. Vrtljivi gumbi omogo~ajo hitro nastavitev temperature ogrevanja in sanitarne vode, vse ostale podatke pa lahko preberemo z digitalnega prikazovalnika.

Dovolj zmogljiv in kvaliteten Primer - Viessmanov Vitodens 100 – W plinski kondenzacijski kotel

Pod pokrovom se nahaja radialni

Spodaj sevalnik in menjalnik gorilne komore, zgoraj del kotla s snetim pokrovom

menjalnik toplote izdelan iz nerjave~ega jekla ter plinski gorilnik Matrix. Obtok za ogrevanje omogo~a obto~na ~rpalka, enakomeren pritisk v razvodu pa zagotavlja raztezna posoda. Kotel ima grelno mo~ od 6,5 do 35 kW ter vse potrebne za{~ite in nadzorno elektroniko, za varno delovanje. Dovolj zraka za zgorevanje zagotavlja ventilator s spremenljivim {tevilom vrtljajev, ~e bi v kotlu slu~ajno zmanjkalo vode, pa bo delovanje zaustavila za{~ita Tihec pred suhim tekom. •

Je sodoben plinski stenski kondenzacijski kotel, majhnih dimenzij, saj ga lahko vgradimo kar med kuhinjske elemente, kjer bo komaj opazen. Deluje zelo tiho, zato ga lahko pritrdimo na steno kuhinje, kopalnice ali stranskega prostora. ^e tam ni dimnika, lahko koaksialni dimovod speljemo kar vodoravno, skozi steno na prosto. Kombinirana izvedba ima vgrajen preto~ni grelnik sanitarne vode, ki omogo~a velik odvzem tople vode, kar 12 l/min. Voda bo enakomerno ogreta, to pa omogo~a elektronska regulacija izto~ne temperature. Monta`a je izjemno enostavna, saj je kotel lahek in ima prilo`en Za visok izkoristek kotla ima zasluge kondenzacijska toplota vode v dimnih plinih


18

PLINSKE TEHNOLOGIJE

Voham plin Zemeljski plin je eno naj~istej{ih goriv, zato je okoljsko in cenovno zanimiv. Vonj lahko zasledimo v stanovanju, v gara`i ali na cesti, to ni pomembno. Pomembno je, da takoj ukrepamo in se ne zana{amo, da bodo to storili drugi. Zato je dobro vedeti, kaj je potrebno storiti, ~e zavohamo plin.

Brez panike, plamena in stikal Pomemben stavek dobrega vojaka [vejka je: »Predvsem pa brez panike«. Tega se je potrebno dr`ati tudi v tem primeru, zato ukrepamo hladnokrvno in po korakih. Zemeljski plin ali naftni plin v jeklenki imata prime{an mo~an vonj, zato lahko zavohamo `e majhne koli~ine. ^e se jo to zgodilo, se je potrebno dr`ati enostavnih navodil. Ko zavohamo plin je odprt ogenj zelo nevaren. Zato takoj ugasnemo cigareto, ter niti v temi ne uporabimo v`igalnika ali v`igalic. Tudi elektri~ne naprave lahko oddajo iskrenje, zato se ne dotaknemo nobenega stikala, ne vle~emo vtika~ev iz vti~nic in ne se`emo po stabilnem ali prenosnem telefonu.

Vrstni red dejanj ob pojavu vonja po plinu

Odpiranje oken in vrat Sledi odpiranje oken s ~imer zni`amo koncentracijo plina v prostoru. ^e je mo`no odpremo vse, vrata in okna ter povzro~imo prepih. Niti slu~ajno ne vklju~ujemo ventilatorjev ali nape. Takoj nato zapremo plinski ventil v stanovanju ali ventil na jeklenki. ^e nam je znano, kje se nahaja plinski ventil v bloku, ga bomo zaprli v naslednjem koraku, ko bomo zapu{~ali stavbo. Plinske cevi in ventili so po predpisih obarvani rumeno, zato so bolj vidni.

Ro~ica plinskega ventila v zaprtem stanju stoji pravokotno na cev

Opozarjanje sostanovalcev in prvi klic ^e stanujemo v bloku, ne zvonimo pri sosednjih vratih ampak trkamo, da opozorimo {e druge. Nato takoj zapustimo stavbo in {ele sedaj sledi telefonski klic. Verjetno v telefonu nimamo {tevilke servisne slu`be plinarne, zato bo klic na 112 ali 113 zadostoval. Pri tem ni pomembno, ~e smo se zmotili in nehote povzro~ili nepotreben alarm, varnost je prva. • Simon Tihec

Zemeljski plin v avtomobilu Prvi serijski evropski avto na zemeljski plin se je pojavil leta 1994, v svetu pa taka vozila uporabljajo okrog 30 let. V Kanadi na primer zasebniki `e leta sami polnijo svoje avtomobile. Na steni gara`e visi majhna ozka {katla, na katero priklju~ijo avtomobil, ki ga nato naprava preko no~i po~asi napolni. Povpre~en tristopenjski brez oljni hi{ni kompresor poganja 650 W elektromotor, ki nato v 10 no~nih urah napolni avtomobilski rezervoar s plinom pod tlakom 200 bar. Koli~ina energije je enaka kot da bi nato~ili 24 litrov bencina. Sedaj smo komprimiran zemeljski plin ali CNG (Compressed Natural Gas) »odkrili« tudi pri nas, in kon~no bomo lahko dele`ni velikih koristi, ki jih omogo~a.

Kaj prina{a CNG Prva korist je nizka cena in velika energijska gostota. En kilogram CNG vsebuje energijo 1,5 l bencina ali 1,3 l dizla. Tudi varnost je izjemna, saj je tudi v primeru nesre~e tla~na posoda s plinom opremljena z ventilom, ki plin izpusti v okolico. Plin je la`ji od zraka, hitro izhlapeva in je bolj varen od bencina, dizla ali LPG plina. Vozilo lahko parkira tudi v podzemnih

gara`ah, polnjenje na hitrih postajah pa traja samo 15 minut, ko rezervoar dose`e tlak 200 bar je polnjenje zaklju~eno. Srednje velik osebni avto bo za 100 km porabil za okrog 6,5 € plina. Trdijo, da je avto na CNG okolju bolj prijazen kot elektri~ni, saj je plinski CO2 nevtralen, za elektri~nega pa ni nikoli gotovo iz kak{nega vira je pri{la elektrika. Ko pride hladna zima, je CNG spet v prednosti, saj se plin kr~i, zaradi tega je doseg lahko ve~ji za okrog 20 km. In kon~no, cena plina je za ve~ kot 50% ni`ja od cene bencina.

Doma~i kompresor preko no~i napolni rezervoar z zemeljskim plinom

Mariborska polnilnica in avtobusi Lani so v Mariboru odprli novo polnilnico z CNG, kjer bodo polnili tudi pet naro~enih mestnih avtobusov. To gorivo je za mestne razmere naravnost idealno, saj zelo malo obremenjuje okolje. @ivljenjska doba motorja se podalj{a, izpuh je skoraj brez pra{nih delcev, odda do 95% manj du{ikovih oksidov in 25% manj CO2 kot dizel. Vozilo ohrani pospe{ke, motor pa deluje ti{je. Tak energent je idealen za ljudi, ki vsakodnevno veliko prevozijo ter

[tevilo polnilnic za CNG v Sloveniji in bli`nji okolici se po~asi pove~uje

za transportne organizacije, ki imajo cele flote vozil. Z nara{~anjem {tevila tak{nih avtomobilov, bo naraslo tudi {tevilo polnilnic, zato imajo CNG vozila kar svetlo prihodnost. • Tihec


PREZRA^EVANJE

19

Hi{ni prezra~evalni sistemi visoke kakovosti Zehnder - vodilni v Evropi na podro~ju hi{nega prezra~evanja Vgradnja prisilnega prezra~evanja z rekuperacijo je postala nujni del vsake novogradnje ali prenove. [e posebej je to najbolj{a re{itev za objekte, kjer se soo~amo z vlago, plesnijo in slabim zrakom. Podjetje Zehnder je vodilni evropski proizvajalec hi{nih sistemov za prezra~evanje z rekuperacijo, ki zagotavljajo vedno sve` in kvaliteten zrak v prostoru ob minimalnih energetskih izgubah in hkrati zagotavljajo optimalno vla`nost. Vsi rekuperatorji Zehnder so v vrhu po u~inkovitosti vra~anja toplote iz odpadnega

zraka in imajo mo`nost entalpijskega izmenjevalca, ki zagotavlja optimalno vla`nost prostora. Veliko truda je podjetje vlo`ilo v razvoj raznolikih in prilagodljivih sistemov, ki omogo~ajo vgradnjo v najrazli~nej{ih situacijah.

skupaj z dolgoletnimi izku{njami, nam omogo~ajo, da vam pripravimo najbolj{o re{itev za prezra~evanje, razvla`evanje in temperiranje va{ih objektov. •

[iroka paleta Zehnder prezra~evalnih naprav z rekuperacijo, kompaktni in prilagodljivi razvodni elementi za distribucijo zraka ter dodatne naprave za pohlajevanje in pogrevanje sve`ega zraka,

Specialne re{itve za stanovanja, posebej za adaptacije, kompaktne naprave in razvodni elementi centralne prezra~evalne naprave s prilagodljivimi elementi za razvode po prostorih in u~inkovitim du{enjem zvoka.

Podjetje Minergia vabi vse obiskovalce Sejma Dom v Ljubljani, da jih obi{~ete v pritli~ju dvorane B, prostor 3. Lokalni rekuperatorji za vgradnjo v zaklju~ene objekte, minimalen poseg v prostor


OGREVANJE

20

Spoznajte enostavne re{itve ogrevanja

D

ana{nje udobje je precenjeno in zelo drago, poleg tega neposredno {kodujemo naravi. To bi lahko popravili takoj, vendar je potrebna kolektivna sprememba zavesti.

Sodobnega ~loveka lahko ob hitrih in nenehnih spremembah re{i bistveno ve~ja racionalnost. Bolj kot kdajkoli smo prisiljeni iskati alternativne oblike kako zmanj{evati porabo za bivanje.

Obstajajo enostavne re{itve ogrevanja Ve~ina gospodinjstev, kot tudi podjetij, tarna nad stro{ki poslovanja, posebno ogrevanja. @e dolgo obstajajo enostavne re{itve ogrevanja, primerne za ve~ino objektov, tako zasebnih hi{, kot drugih objektov, saj je lahko ogrevalno telo priro~en, na videz nevpadljiv stenski ali stropni panel. Gre za infra rde~e panele majhnih mo~i, ki jih lahko ve`emo na obstoje~o elektri~no in{talacijo tam, kjer je najbolj optimalno mesto. Kadar smo ljudje prisiljeni zmanj{ati izdatke i{~emo racionalnej{e in enostavnej{e re{itve. V takem primeru nam je lahko narava neiz~rpen navdih. Z novo tehnologijo IR ogrevanja se vra~amo nazaj, k zdravemu, za ~loveka naravnemu na~inu ogrevanja. IR ogrevanje je `e dolgo prepoznano kot blagodejno sevanje. Zaradi nizke porabe elektri~ne energije je povsem primerno za ogrevanje objektov za katerikoli namen. V primerjavi s konvencionalnimi sistemi ogrevanja ima {tevilne dodatne prednosti, hkrati se koristi za namene zdravljenja (primer uporabe IR ogrevanja pri po{kodbah, v IR savnah, ...).

ki podro~je IR ogrevanja poglobljeno prou~uje `e vrsto let. Nanj se zaradi vedno ve~jega povpra{evanja potro{nikov vedno bolj obra~ajo tudi arhitekti, projektanti in energetski svetovalci. IR ogrevanje je v kombinaciji z elektri~no energijo iz obnovljivih virov trajnostno najsprejemljivej{e. Za proizvodnjo in vgradnjo IR panelov se porabi zelo malo surovin in energije, paneli pa se lahko 100% reciklirajo. Nejasnosti okrog IR ogrevanja bomo skozi serijo ~lankov pojasnili na portalu in v naslednji {tevilki revije, ki izide v mesecu maju. •

Zakaj priporo~ate ogrevanje z IR paneli? Dolgi infrarde~i oz. toplotni valovi so del naravnega svetlobnega spektra sonca. ^love{ko telo potrebuje za pravilno delovanje zadostne koli~ine `arkov IR obmo~ja. IR valovanje je naravno. Tehnologija pa je stara toliko kot sonce, ki z njo ogreva zemljo. Na podoben na~in so se ogrevali `e v rimskih termah, kjer so po ceveh po tleh in stenah spu{~ali vro~ zrak in si tako zagotovili prijetno sevajo~o infra rde~o toploto. Prof. Dr. Claus Meier meni, da je infra rde~e Svetovalec Mircho H. Mavrin, Ekodom ogrevanje odli~na alternativa za ogrevanje objektov, saj je na~in ogrevanja naravnej{i, deluje na podlagi ni`jih temperatur na povr{ini grelnega telesa in ne izsu{uje zraka. Hkrati pa je prepre~eno dvigovanje prahu in rast plesni. Ker se v primeru IR ogrevanja ogrevajo predmeti in ne zrak, se s pomo~jo radiacije izena~ijo temperature vseh povr{in. S tem se absorbirana in prejeta toplota izena~ita, kar pomeni enakomerne ogrete povr{ine predmetov v prostoru, ki nato v prostor oddajajo toploto. IR paneli imajo dolgo `ivljensko dobo, saj nimajo gibljivih delov izpostavljenih tlaku, teko~ini, ..., ter so preprosto ogrevalno telo. Toplota z infra rde~im ogrevanjem je hitro zaznavna, v prostoru zado{~ajo ni`je temperature, ker prostor vzdr`uje lastno temperaturo. Vir za delovanje je elektri~na energija, stro{ki energije pa se lahko zmanj{ajo tudi do 65%. Ob~utek toplote je za cca. 3°C ve~ji, investicija pa se povrne v kratkem ~asu (max. v 5 letih).

Kaj poka`e prakti~en energetski izra~un objekta? V preteklosti je bilo v javnosti mnogo nejasnosti glede ustreznosti ogrevanja z IR paneli, ker ga je zakonodaja {e nedavno omejevala kot osnovni vir ogrevanja. Letos prepoved ne velja ve~, zato smo se v uredni{tvu revije odlo~ili pojasniti koristi tovrstnega ogrevanja. Iz~rpne odgovore nam je podal raziskovalec trajnostnih re{itev ogrevanja Mircho H. Mavrin iz podjetja EKODOM skupina,

IR paneli, Vila Bled

IR paneli, zasebna hi{a, Nova Gorica

Za povpre~no izolirano stanovanje (velikosti 60 m2) potrebujete za ogrevanje z IR paneli cca. 4 kW mo~i, prera~unana vrednost porabe elektri~ne energije pa ne more prese~i letno stro{ka za ogrevanje tega stanovanja ve~ kot 430 EUR. Vsekakor pa vam najprej priporo~amo opraviti energetski izra~un objekta in optimalno izbiro mo~i posameznega IR panela, ki jih namestimo v va{e prostore in bo poraba el. energije optimalna.

IR paneli, zasebna hi{a, Podpe~

SPA, Buti~ni hotel - Son~na hi{a, Banovci


22

ZELENA MOBILNOST

Avto in nekaj neprijetnih podatkov

O

sebni avto je tr`no najuspe{nej{a transportna naprava za osebni prevoz. Trenutno je na cestah razvitega sveta 1,1 milijarda osebnih vozil, z gostoto 6 avtov na 10 prebivalcev. V zadnjih osmih letih se je {tevilo vozil na planetu pove~alo za 57%. Avto je enkraten izdelek, ki ga ne moremo primerjati z nobenim drugim na trgu. To obi~ajno prevozno sredstvo se v o~eh premnogih uporabnikov spremeni v izdelek za javno razkazovanje, obi~ajno la`ne mo~i in statusa, pri ~emer so kupci pripravljeni na izjemne finan~ne `rtve. To vedo tudi proizvajalci, zato ponujajo izdelke vedno novih oblik, barv in dodatkov. Vozila so tudi veliki porabniki razli~nih naftnih derivatov in s tem stalen vir CO2.

Izbor avtomobila Danes energetsko u~inkovit avto porabi manj kot 5 litrov na 100 km. Porabo lahko zni`amo pod to mero, ~e ga vozimo v Eko na~inu. Za ve~ino ljudi pa energetska u~inkovitost ni prvi kriterij ob nakupu, saj se zaradi varnosti odlo~ajo za ve~ja vozila, zato te`a ve~ine tipov avtomobilov stalno raste. Kljub temu pa je varnost tudi v la`jih vozilih visoka, saj je potni{ka celica pasivno varovana s stisljivimi conami, osebe v njej pa s pasovi in varnostnimi blazinami. Mnoge voznike zanima samo pospe{ek, zaradi ve~je te`e pa proizvajalec zato vgradi nesorazmerno mo~an motor. ^e ima vozilo {tirikolesni pogon, to pomeni dva dodatna diferenciala in pove~anje porabe za liter na 100 km, kar velja tudi za ve~ino avtomatskih menjalnikov. ^e na osebni avto gledamo kot na tehni~no transportno sredstvo, kar tudi je, je majhno in

lahko vozilo najbolj{a izbira. Za delovanje porabi malo goriva za isti u~inek, manj surovin za izdelavo, ima ni`jo ceno, pa {e vzdr`evanje je poceni. Potrebujemo bolj trajne izdelke saj z recikla`o izgubljamo ogromno energije

Oblika in zra~ni upor Poraba energije vozila je odvisna od poti in potrebne mo~i za gibanje. Motor mora premagati lastno te`o vozila, vsa notranja trenja in zra~ni upor, ki je odvisen od hitrosti in oblike. Naju~inkovitej{a oblika vozila za dve osebi je podobna letalu, vendar bi se zanjo odlo~ilo le malo kupcev, zato je na trgu ne najdemo. Tehta samo 400 kg, je aerodinami~ne oblike, {irok 0,8 in visok 1,4 m, voznik in sopotnik sedita eden za drugim, poraba pa je ni`ja od dveh litrov. Gume so ozke, imajo nizek kotalni upor in so zato energetsko najbolj u~inkovite. Ker se kupci odlo~ajo z o~mi, je velik del vozil izdelan v nasprotju s temi smernicami, najpogosteje s plo{~atim prednjim in zadnjim delom, ter s {irokimi gumami. Dirkalnik na primer, pri 300 km/h porabi kar 247 kW mo~i motorja samo za premagovanje zra~nega upora.

za pospe{evanje, pa v avte vgrajujejo najmanj dvojno mo~ motorja. Velik avto z motorjem mo~i 140 kW ima ob polni obremenitvi izkoristek 38%, ker pa ve~ino ~asa potrebuje le 10 kW mo~i, deluje samo s 14% izkoristkom. Kadar manj{i, 50 kW motor deluje pod 10 kW obremenitvijo, ima skoraj dvojni, 24% izkoristek. Bencinski Otto motor je v avtomobilizmu najbolj raz{irjen in lahko deluje tudi na zemeljski, naftni in bioplin ter na vodik. Motor na zemeljski plin odda 33% manj CO2 kot bencin ali dizel, ob enaki energijski mo~i. Bioplin je okoljsko nevtralen, podobno kot les, vpliv vodika je sicer ni~en, vendar je potrebno vedeti, koliko CO2 je nastalo ob njegovi proizvodnji. Dizelski motorji pa so dra`ji

in te`ji, vendar za okrog 25% u~inkovitej{i. Ker je sodoben izpuh opremljen s filtrom drobnih delcev, dizel ni ni~ bolj {kodljiv kot bencinski motor.

Kaj pa elektromotor? Elektromotor je tehni~no gledano idealen pogonski agregat za vozila. Nekateri strokovnjaki trdijo, da prehod na tak{en pogon sploh ni vpra{anje, ~eprav se avtomobilska industrija na skrivaj in na vse kriplje upira. Evropski proizvajalci so na tem podro~ju zaspali, zato se lahko zgodi, da bodo `e v dveh letih do`iveli izjemno neprijetno presene~enje, saj drugi ne spijo. Elektri~ni avto lahko deluje brez cele vrste elementov, med drugim odpade tudi menjalnik, energijo zaviranja, ki sploh ni

Motorji so preveliki, izkoristek pa majhen S to trditvijo se ne bo strinjal noben ljubitelj avtomobilov. Povpre~en avto lahko z motorjem mo~i 22 kW dose`e kon~no hitrost 120 km/h, za hitrost 80 km/h pa zadostuje `e mo~ 10 kW. Zaradi rezerv

Poraba goriva je najmanj{a pri hitrosti okrog 80 km


ZELENA MOBILNOST

23

Izkoristek motorja avtomobila pod nizko obremenitvijo je katastrofalno slab

zgorevanjem. Med po~asnej{o vo`njo, zaviranjem in na ravni cesti zadostuje elektro pogon, dalj{e razdalje pa premaguje z obi~ajnim motorjem.

Na~in vo`nje izbolj{a izkoristek ^e bi avtomobili imeli vgrajene primerne in ne prevelike motorje bi bila poraba goriva najmanj{a med najpo~asnej{o vo`njo. Ker pa so motorji preveliki, je izkoristek med po~asno vo`njo zelo nizek.

Pri hitrosti 160 km kar 35 kW mo~i motorja pobere zra~ni upor

Za povpre~en avto je najbolj ekonomi~na vo`nja s hitrostmi med 50 in 120 km/h. Izbolj{anje lahko dose`emo {e z Eko na~inom, brez nepotrebnih pospe{evanj in zaviranj ter vo`njo z najni`jim {tevilom vrtljajev in v najvi{ji prestavi. ^e z vozilom ~akamo, bomo imeli dodatno korist, ~e motor

ugasnemo `e po nekaj sekundah, porabo goriv pa pove~a tudi uporaba lu~i in klime. Osebni avto je sicer koristna vendar grozljivo neu~inkovita naprava, zato je skrajni ~as, da se po ve~ kot sto letih premikanja batov gor in dol, kon~no nekaj spremeni. • Tihec

AMZS d. d., Dunajska cesta 128a, 1000 Ljubljana, www.amzs.si

zanemarljiva, pa vra~a nazaj v baterijo. Tudi elektrarnarji bodo izjemno veseli dviga no~ne porabe elektrike za polnjenje baterij, saj pono~i poraba tako pade, da imajo probleme. Elektroavtomobil na gorivno celico je ena od mo`nih bodo~ih variant, s teoreti~nim izkoristkom kar 50%, vpliv na okolje pa bo odvisen od vrste goriva za celico. Hibridne izvedbe, ki so danes na cestah, pa so kombinacija elektri~nega pogona in motorja z notranjim

Pri nas lahko opravite: - tehniÄ?ni pregled, - registracijo in zavarovanje vozila, - pregled predelave in homologacijo, - servis in vzdrĹževanje vozila. Preden se odloÄ?ite za nakup rabljenega vozila, vam ga lahko strokovno pregledamo. www.amzs.si amzs.si

9DUQLYR]QLN ĂŁW $YWRPRWRGUXĂŁWYR 9HOMDGR A I T

ÄŒlanska kartica Membership Card

*Klic po ceni vaĹĄega operaterja.

V poslovnih enotah AMZS bomo na enem mestu poskrbeli, da bo vaĹĄe vozilo pripravljeno na voĹžnjo.


Nakup

24

do obrokov brez obresti

Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana

VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO VAŠEGA DOMA Centri tehnike in gradnje: • Ajdovščina - Center tehnike in gradnje, Vipavska cesta 6, 05 364 48 00 • Brežice – Center tehnike in gradnje, Cesta svobode 31, 07 495 39 52, 07 495 39 50 • Gornja Radgona - Center tehnike in gradnje, Ljutomerska cesta 6, 02 564 24 18 • Koper - Center tehnike in gradnje, Kolodvorska cesta 4, 05 662 69 10 • Krško – Center tehnike in gradnje, C. Krških žrtev 132 a, 07 488 06 72 • Ljubljana - Center Tehnike in gradnje BTC , Šmartinska 152, 01 547 44 44 - Center tehnike in gradnje, Pot k sejmišču 32, 01 560 61 00 • Ljutomer - Center tehnike in gradnje, Babinska 1, 02 585 80 10 • Maribor - Center tehnike in gradnje, Tržaška cesta 14, 02 333 50 88 • Murska Sobota - Center tehnike in gradnje, Plese 1, 02 521 46 08 • Nova Gorica – Center tehnike in gradnje, Industrijska cesta 6, 05 334 33 26 • Postojna - Center tehnike in gradnje, Tržaška cesta 59, 05 721 47 26 • Ptuj - Center tehnike in gradnje, Ormoška cesta 30, 02 749 53 40 • Sevnica - Center tehnike in gradnje, Savska cesta 20b, 07 816 32 10 • Slovenska Bistrica - Center tehnike in gradnje, Ljubljanska cesta 72, 02 805 59 58 • Slovenske Konjice - Center tehnike in gradnje, Delavska cesta 12, 03 757 48 73 • Velenje - Center tehnike in gradnje, Kidričeva cesta 53, 03 898 87 10 • Žalec - Center tehnike in gradnje, Celjska cesta 7, 03 713 66 00 • in še ostale tehnične prodajalne s tovrstno ponudbo po Sloveniji.


PRIMER ODLI^NE PRAKSE

25

Sistem Solinterra Energetski sistem v vrhu Evrope Sonce in zemlja, ni bolj{e kombinacije za najcenej{i vir ogrevanja in hlajenja Sistem Solinterra je bil nedavno prepoznan kot energetsko naju~inkovitej{i sistem v Evropi. Ta ogrevalni sistem prodornega in inovativnega dolenjskega podjetja Dulc se je odli~no izkazal z vgradnjo v Medpodjetni{kem izobra`evalnem centru MIC v Novi Gorici. Na javnem razpisu so kandidirali z novo ogrevalno tehnologijo in bili uspe{no izbrani. V centru MIC so poskrbeli za strojne instalacije na stavbi, ki so jih kasneje dali v najem. Center v Novi Gorici deluje od februarja 2014, uradno pa so ga namenu predali pred kratkim. Zadovoljni so tako investitor kot uporabnik, saj so opazni veliki prihranki energije, kar je bil glavni namen vgradnje Solinterra sistema ogrevanja.

Uporabnost sistema Solinterra Podjetje DULC d.o.o. se `e vrsto let ukvarja s strojnimi instalacijami in razvojem energetsko u~inkovitih ogrevalno-hladilnih sistemov. Razvili so sistem ogrevanja, hlajenja in prezra~evanja, ki izkori{~a son~no in zemeljsko toploto. S sistemom Solinterra so opremili `e nekaj samozadostnih, ni~ energijskih stanovanjskih hi{ po Sloveniji. MIC v Novi Gorici je prvi ve~ji objekt, kjer je izkoristek {e ve~ji. Kot pravi direktor podjetja, g. Matej Dulc, je u~inkovitost Solinterra sistema v tem primeru ve~ja zato, ker stavba potrebuje zelo veliko energije, sistem Solinterra pa omogo~a zelo velike energetske prihranke, saj v najve~ji meri izkori{~a energijo sonca in zemlje. V sistemu Solinterra je vklju~eno tudi ogrevanje sanitarne vode ter hlajenje in prezra~evanje objekta. Kot pravi g. Matej Dulc, je bila investicija okrog 40 odstotkov vi{ja od obi~ajne, vendar smo z najbolj{imi vgrajenimi instalacijami in napravami poskrbeli za nizke obratovalne stro{ke.

Ogrevanje 5.000 m2 velikega objekta pokrivamo le s soncem, razlika potrebne dodatne energije se pokrije z vgrajeno toplotno ~rpalko voda/voda.

Sistem Solinterra je prekosil pri~akovanja s prihranki ogrevanja in hlajenja V novogori{kem primeru se je investicija s sistemom Solinterra zvi{ala za {tiristo tiso~ evrov, a prihranki energije so {e vi{ji, kot smo jih predvideli, to je ve~ kot 80.000 evrov letno (za ogrevanje, hlajenje, prezra~evanje ter segrevanje sanitarne tople vode). Potrebno je dodatno upo{tevati, da leto 2014 ni bilo najbolj son~no.

Ogrevanje ve~inoma pokriva energija sonca Ogrevanje 5.000 m2 velikega objekta pokrivamo le s soncem, razlika potrebne dodatne energije se pokrije z vgrajeno toplotno ~rpalko voda - voda, pravi g. Matej Dulc in pove, da se bo investicija namesto v predvidenih 7 letih povrnila v 5 letih. Za hlajenje se izkori{~a energija podtalne vode in celotni objekt se hladi samo s pomo~jo energije podtalnice (free cooling). To je najcenej{i vir hlajenja. Prednosti sistema Solinterra je torej veliko: energija iz sonca in zemlje je brezpla~na, ekolo{ko neopore~na in brez emisij CO2, sistem omogo~a energetsko neodvisnost, kar danes ni nepomembno, tudi vzdr`evanje je poceni. Odlo~itev je seveda na strani posameznika. Kot ugotavlja g. Matej Dulc, je veliko ljudi {e skepti~nih do takih novosti, a tudi Slovenija na tem podro~ju zelo zaostaja za tujino. V podjetju Dulc v sistemu Solinterra vidijo zanesljivo prihodnost. Stremimo k razvoju sistema naprej, s to tehnologijo `elimo prodreti tudi v tujino pravi direktor podjetja. •


26

OKOLJSKE TEHNOLOGIJE

@iveti z naravo pomeni tudi skrbeti zanjo

S

te vedeli, da z uporabo pitne vode za zalivanje pla~ate tudi kanal{~ino ter, da ste z vgradnjo zbiralnika za de`evnico in ponikovalnice opro{~eni takse za ~i{~enje padavinskih vod? Var~no in preudarno ravnanje z vodnimi viri je postalo ne samo ekolo{ka, pa~ pa tudi `ivljenjska nuja. Glavna te`nja gospodarstva mora postati u~inkovita raba vode, zemlje, ~istega zraka, kot tudi energije. Gospodarska rast in rast svetovne populacije pomeni, da je poraba virov preve~ hitra, dejstvo je, da nam grozi pomanjkanje, posebno vode. V podjetju Zago`en `e ve~ kot 35 let skrbijo za razvoj in izdelavo okoljskih tehnologij za u~inkovito rabo vodnih virov. Osnovna usmeritev so izdelki za ureditev podzemne infrastrukture. Za stanovanjske objekte in hi{no tehniko je njihova ponudba okoljskih tehnologij zbrana pod blagovno znamko AQUAcare. Zagotavljajo brezpla~no svetovanje pri izboru, namestitvi in vzdr`evanju biolo{kih ~istilnih naprav Zago`en, ter vseh ostalih izdelkov iz ponudbe programa AQUAcare, ki zajema cevi in revizijske ja{ke, peskolove, lito`elezne in plasti~ne pokrove, zbiralnike za de`evnico, pitno vodo in odpadno vodo, ponikovalna polja za meteorne vode, ter oljne lovilce. Z AQUAstay zbiralniki lahko `e danes poskrbite za svoj nevtralen okoljski odtis. Z vodo iz zbiralnikov lahko v stanovanju ali hi{i ustrezno nadomestite

pitno vodo za splakovanje strani{~, pranje avtomobilov in perila, ter zalivanje vrta. Na poplavno ogro`enih obmo~jih izku{nje iz preteklosti ka`ejo, da je treba pri izgradnji stanovanjskih objektov poskrbeti za primerno odvajanje oziroma drena`o meteornih voda. Ponikovalna polja AQUAway podjetja Zago`en lahko uporabljate samostojno ali kot preliv v kombinaciji biolo{kini napravami Zago`en, ter zbiralniki za vodo in de`evnico AQUAstay. •

Za svetovanje o proizvodih podjetja Zago`en pokli~ite na 03 713 14 20 ali kontaktirajte na e mail: zagozen@siol.net


WiCalÂŽ

Sistem z elektronsko regulacijo radiatorjev Serija 210 Conska regulacija ogrevanja tudi v centraliziranih sistemih t /PWBMJOJKBJ[EFMLPWDFOUSBMOJLSNJMOJL LPEB LJPNPHPÇ?BCSF[äJÇ?OPVQSBWMKBOKFOBQSBW[BUPQMPUOP SFHVMBDJKPSBEJBUPSTLFHBPHSFWBOKBJOCSF[äJÇ?OPWPEFOBFMFLUSPOTLBUFSNPTUBUTLBHMBWB LPEB [B SBEJBUPSTLFWFOUJMF t 6TUWBSKFOB[BVQPSBCPQSJBWUPNBUJ[BDJKJ[HSBECOBQPESPÇ?KVUPQMPUOFSFHVMBDJKFQSPTUPSPWWOPWJIJO PCOPWMKFOJI[HSBECBI PNPHPÇ?BBWUPOPNOPVQSBWMKBOKFQPTBNF[OJIQSPTUPSPW t 5VLBKQSFETUBWMKFOJTBNPTUPKOJTJTUFN LPEB KFJEFBMFOWQSJNFSVPCOPWF LJQSFEWJEFWB[BNFOKBWP DFOUSBMJ[JSBOFHBTJTUFNBTDPOTLJITJTUFNPN

Ogrevanje www.caleffi.si


Zakaj peleti niso slovenska nafta?

Z

akaj potro{nja doma~ih surovin, recimo lesa in lesnih goriv ne raste, ko vemo, da imamo izjemne naravne danosti in s tem pogoje doma~e proizvodnje? Kaj nas ovira, da peleti niso slovenska nafta? Del problema je gotovo premajhna podpora potro{nikov. Peleti so dejansko slovenska nafta z izjemnim razvojnim potencialom. Spadajo med proizvode, ki so `ivljensko potrebni, hkrati pa so proizvod, ki znatno poceni `ivljenske stro{ke. ^e zamenjamo oljni kotel s peletnim, preidemo na povsem konfortno, samodejno ogrevanje in prepolovljene stro{ke ogrevanja. Lesne surovine imamo v Sloveniji v izobilju, bolj trajnostne panoge, kot je izraba lesa, pa ne poznamo. Pa vendar ni zaznati ve~jih premikov na podro~ju predelave lesa za energetske namene v Sloveniji. S pove~ano proizvodnjo pelet, ki so stranski produkt predelanega lesa, bi lahko na{o majhno de`elo s parimi ve~jimi peletarnicami naredili popolnoma energetsko samozadostno, cena pelet pa bi zaradi drasti~nega odjema zelo verjetno vztrajno padala. Vemo, da so peleti stranski produkt lesnopredelovalne industrije, kurjenje pelet pa je v primerjavi z drugimi lesnimi gorivi dale~ naj~istej{e, saj je vsebnost vlage najni`ja in prihaja do ~istej{ega izgorevanja (za razliko od drv ali sekancev). S pove~anjem »ob~utljivosti« kupca za slovensko lesno surovino bi zagotovo omogo~ili ve~jo porabo energetskega lesa in prepre~ili izvoz lesa iz Slovenije. Kaj nas torej ovira, da peleti in ostala lesna goriva, ne prevzemajo pomembnej{e vloge med energenti, smo se pogovarjali s podjetjem Energoles Bohor iz [entjurja, ki za proizvodnjo pelet koristi slovensko lesno surovino.

Zakaj tro{iti doma~i energetski les? Slovenski proizvajalec pelet, ki tro{i slovensko lesno biomaso za proizvodnjo pelet stimulira lesno predelovalno verigo, poleg tega potro{niku omogo~a cenovno ugoden, doma~i energent, katerega prevoz ni vezan na velike razdalje. Poleg tega smo doma~i proizvajalci pelet pogosteje podvr`eni nadzoru kakovosti pelet in se dr`imo visokih standardov kvalitete.

smo bili v zadnjem ~asu pri~a vsaj 15-im propadlim peletarnam. Velik del slovenskih Pi{e: Jo`ica Ekart kupcev ceni slovensko proizvodnjo pelet, urednica revije veliko pa se jih odlo~i za nakup na{ih pelet VAR^UJEM Z ENERGIJO {ele nato, ko naletijo na te`ave s peleti slab{e kakovost iz uvoza. S pove~anjem »ob~utljivosti« kupca za slovensko lesno surovino bi zagotovo omogo~ili ve~jo porabo energetskega lesa in prepre~ili izvoz lesa iz Slovenije.

Od kod prihaja surovina za proizvodnjo va{ih pelet ter zakaj ste se odlo~ili izklju~no za slovensko surovino? Surovina za na{o proizvodnjo peletov prihaja 90% iz okoli{kih gozdov, ter 10% iz sosednje Hrva{ke. Dobavitelji so ve~ji lesni ponudniki iz okolice, med njimi kmetijske zadruge, gozna gospodarstva in manj{i zasebni obrati. Slovenski les kot surovino koristimo predvsem zaradi razlogov, da ta ne odteka v tuje roke. Prepri~an sem, da lahko slovenski proizvajalci, kot je recimo na{a proizvodnja, prepre~imo, da surovi les ve~ ne izva`amo v tujino, saj je ta poleg potenciala vode (hidro energije) edini naravni vir energije. Nujno je potrebna zajezitev odtekanja surovega lesa v tujino.

So va{i peleti pogosto izpostavljeni nadzoru kakovosti ter kako stabilna bo v prihodnosti cena pelet? Ker smo ustalili kvaliteto dobavljene lesne surovine izvajamo vzor~enje pelet 1x letno (Gozdarski in{titut Slovenije). Cena pelet se je ustalila, tako na surovinskem delu, kot na prodajnem. Cene se bodo na trgu razlikovale glede na kvaliteto posameznega dobavitelja.

Katere prednosti va{ih pelet bi izpostavili?

Kaj opa`ate na podro~ju proizvodnje pelet, je slovenski kupec »ob~utljiv« na poreklo pelet? V Sloveniji proizvodnja pelet stalno raste. Ker je ta tehni~no in ekonomsko zahtevna,

Direktor, g. Miha Amon, pove, da lesna goriva v Sloveniji zavzemajo v primerjavi z ostalimi energenti 41% dele`, ter, da proizvodnja pelet v Sloveniji vztrajno, a po~asi raste.

V procesu paletiranja je pomembno zagotoviti konstantno razmerje trde in mehke surovine ter vlage, hkrati pa konstantno vr{iti nadzor kvalitete vhodne surovine. Zato kupujemo 80% surovine v goleh (bukova drva, smrekova celuloza) in le te meljemo na asfaltni deponiji. Ob tem zadostimo pogoju, da v pro-

Podjetje Energoles Bohor sodeluje pri implementaciji nove tr`ne znamke S4Q (pobudnik Gozdarski in{titut Slovenije), ki slu`i kot sistem zagotavljanja kakovosti in kontrole. Na spletni strani www.s4q.si, se nahajajo relevantne vsebine povezane s shemo in tr`no znamko. Meddrugim bo naloga tr`ne znamke S4Q redno spremljanje cen pelet in drugih lesnih goriv na slovenskem trgu.


AKTUALNI INTERVJU

29

Proizvodnja pelet je opremljena z visoko tehnologijo in robotizirano pakirno linij

Preverjena kakovost pelet je klju~na Vemo, da je pri peletih za optimalno izgorevanje klju~na vsebnost trdnih primesi, ki ne smejo biti prekomeren sestavni del pelet, ker so krivci za preve~ `lindre in pepela, ter posledi~en zastoj pe~i na pelete. Ne glede na razpolo`ljivost ~asa, ki ga ima na voljo lastnik kotla na pelete, kupci potrebujemo pelete, ki ne povzro~ajo prepogosto ~i{~enje kotla. Kakovost pelet je odlo~ilna, ~e ne `elimo imeti nepotrebnih izpadov ogrevanja. V primeru, da zaradi prekomernega nastanka `lindre sistem ogrevanja ne deluje optimalno, bo poraba pelet po nepotrebnem ve~ja kot bi bila sicer, s tem pa izgubimo kar smo privar~evali z ni`jo ceno pelet.

ces proizvodnje i d j ne zaideta id pesekk iin zemlja lj iiz skladi{~, kl di{~ kkot se d dogaja j v mnogih primerih. Namre~ zemljine ni ve~ mogo~e odstraniti med proizvodnjo in s tem posledi~no prihaja do `lindre med izgorevanjem pelet.

Kaj je klju~no pred nabavo pelet ter kje lahko spremljamo neodvisne teste pelet? Pri uporabi pelet je klju~no, da je gorilec nastavljen glede na dele` mehkega in trdega lesa v peletih, s ~imer je omogo~eno popolno izgorevanje. Recimo smrekovi peleti izgorevajo hitreje. Preden naro~imo celotno potrebno zalogo za celo kurilno sezono je smiselno testirati za~etno koli~ino pelet. V kolikor pogosto pelete menjujemo, so potrebne pogostej{e nastavitve (smrekovi peleti hitreje izgorijo in je potrebno ve~kratno doziranje, bukovi peleti pa dopu{~ajo ve~ji razmak med doziranjem). Priporo~amo, da neodvisne teste pelet poobla{~enih in{titucij spremljate na: http://www.gozdis.si/novice/test-lesnih-peletov-na-slovenskemtrgu-2014-2014-09-09/

Je pelete zaradi nije cene smiselno naro~iti vnaprej? Cene pelet po zaklju~eni ogrevalni sezoni poleti padejo nekje za 10%. Zaradi rentabilnosti sezone pelete proizvajamo celo leto in v kolikor nimamo zadostnih skladi{~nih kapacitet dolo~eno koli~ino ugodneje prodamo v tujino veletrgovcem. Nakup vnaprej je zagotovo smiseln, saj je za 2 toni pelet lahko ob taki odlo~itvi razlika v ceni tudi 80 â‚Ź ali ve~. V kolikor skladi{~imo pelete v zaprtem prostoru ali pokritem prostoru, je ta popolnoma zadovoljiv za skladi{~enje pelet.

Zakaj priporo~ate ogrevanje s peleti? Ekonomski u~inek pelet nikakor ne moremo spregledati. Vemo, da peleti omogo~ajo 50% ni`je stro{ke ogrevanja v primerjavi z nafto. Takoj zatem je ekolo{ki vidik, saj so peleti CO2 nevtralni

in bolj kot katerikoli drugi lesni proizvodi neposredno in stalno vzpodbujajo potro{njo doma~ega lesa. Ogrevanje s peleti spada med naj~istej{e oblike med vso ostalo biomaso. Peleti so primerjalno z nafto 50% cenej{i energent, zaradi ~istosti izgorevanja pa jih lahko {tejemo med naj~istej{e lesno gorivo. Ne smemo zanemariti {e dodatni vidik, t.j. nacionalni interes energetske izrabe lesa. Peletarnice kot je na{a proizvodnja pelet intenzivno vzpodbujajo porabo doma~ega lesa. @elimo, da bi se v Sloveniji veliko bolj zavedali naravnih danosti lesnega energetskega vira. Nalo`ba v kotel na pelete se povrne v povpre~ju 3 let, po preteku tega obdobja pa glede na `ivljensko dobo in zanesljivost sodobnih peletnih kotlov lahko desetletja ogrevamo povsem breskrbno. ^e bo dovolj podpore pri kupcih, bo tudi proizvodnja pelet zacvetela in vsi bomo pridali svoj del za lep{o prihodnost vseh nas. •


30

OGREVANJE

IR ogrevanje toplotno ugodje za optimalne stro{ke Kriza je na~ela vse sfere dru`be V podjetju EKOSEN smo v letu 2014 uspe{no zmanj{ali stro{ke poslovanja z IR tehnologijo v Hotelu Kras, v Postojni. Primer dokazuje, da je tovrstno ogrevanje optimalna re{itev tudi za podjetja, tudi gostinskih, turisti~nih objektov. V zimskem ~asu tudi njih tarejo stro{ki ogrevanja in i{~ejo na~in, kako jih zmanj{ati. V ~asu leto{nje ogrevalne sezone je hotel v Postojni prihranil v 2 mesecih ve~ kot 10.000 EUR. Zaradi vi{ine prihranka so zelo navdu{eni nad odlo~itvijo vgradnje infra rde~ega sistema ogrevanja. Marsikdo je zaradi gospodarske situacije primoran resno razmisliti o prepolovitvi stro{kov ogrevanja, v nasprotnem primeru je ogro`ena njegova eksistenca. Posebno v podjetjih je marsikje situacija zelo pere~a. Podjetja so v ~asu zime, ko je potrebno premostiti najte`ji del leta v hudih precepih kako re{iti poslovanje, ker ne najdejo hitre alternativne re{itve. Gostinski in hotelski obrati nujno potrebujejo ogrevanje z dovolj{njim toplotnim ugodjem za optimalne stro{ke.

Kak{no je stanje na podro~ju ogrevalnih sistemov? Enako velja za starej{o populacijo ali dru`ine, ki so veliko od doma in nujno potrebujejo ogrevanje, ki omogo~a hkrati varnost delovanja, preprosto uporabo in vzdr`en ra~un za ogrevanje. Marsikdo je izgubil

delo ali mu dohodek ve~ ne zagotavlja enake finan~ne stabilnosti, ter je pristal v nevzdr`nem polo`aju. Hi{e ali stanovanja, ki porabi preve~ energije, pa je v sedanjem ~asu tako ali tako izredno te`ko prodati. Zatorej smo prisiljeni racionalizirati na{e vsakomese~ne stro{ke! Konvencionalni ogrevalni sistemi tro{ijo energente, ki so marsikomu postali cenovno nevzdr`ni ali pa zahtevajo ob zamenjavi ogrevalnega telesa velike arhitekturne posege. Drva ali peleti zahtevajo za delovanje kar nekaj vlo`enega ~asa za doziranje, kotlovnico pa potrebujemo tako ali tako v ve~ini primerov.

Do 65% prihranka z nizko investicijo Odpravlja plesen in vlago "rez vzdrĂževanja  let Ăživljenjske doBe 10 let garancije

www.ekosen.si


Sodobno IR ogrevanje je izredno ekonomi~na in priro~na re{itev Klasi~ni sistemi ogrevanja, ki delujejo na principu konvekcije nimajo zgolj samo prednosti in marsikomu niso najbolj{a re{itev. Sodobno IR ogrevanje omogo~a topel dom za optimalne stro{ke ogrevanja. Segrevamo predmete in zidove, zraka v prostoru neposredno ne segrevamo. Zaradi druga~nih fizikalnih lastnosti delovanja IR ogrevanje ni primerljivo s konvekcijski sistemi ogrevanja. Uporabniki ob~utek toplote opisujejo kot druga~no izku{njo, ki jim je presegla

pri~akovanja. Grelna telesa IR ogrevanja omogo~ajo raznovrstne oblike elementov in marsikoga privla~ijo, saj jim dodatno polep{a prostor, prihranek pa omogo~a do 65% ni`je stro{ke ogrevanja. Pokli~ite nas na brezpla~no telefonsko {tevilko 080 30 10 ali pi{ite na elektronski naslov info@ekosen.si. Lahko nas obi{~ete tudi v salonu v Mariboru (Tr`a{ka cesta 65) ali svetovalni pisarni v Ljubljani-BTC, City Park. Ve~ o na{i ponudbi si lahko ogledate na www.ekosen.si •


32

VZDR@EVANJE

Pomen za{~ite pred korozijo

Z

a{~ita pred korozijo je zelo pomemben dejavnik na vseh podro~jih, kjer so prisotne kovine. Namen tovrstne za{~ite, je pove~ati obstojnost kovin in njihovo funkcionalnost, kot tudi izbolj{ati rezultat povr{inskih obdelav. Glede na to da se pribli`uje zimski ~as, je poglavje korozijske za{~ite {e posebej zanimivo, saj se nekateri elementi uporabljajo v zimskem okolju, drugi pa najdejo mesto v zimski konzervaciji in ~akajo na ponovno uporabo v spomladanskih dneh.

Korozijo kovin lahko prepre~imo Pri koroziji kovin gre dejansko za spajanje atomov, ki so na povr{ini kovine z kisikom, ki je prisoten v zraku, pri ~emer se tvorijo kovinski oksidi, ki so opazni kot korozija. Pri `elezu se tako pojavlja nastanek rje, pri barvnih kovinah (aluminij, baker), pa so ti oksidi opazni v obliki spremembe barve oziroma, kot nastanek hrapave bele povr{ine pri aluminiju. Pri vseh kovinah zato prihaja do korozije, njena intenzivnost pa je odvisna od medija kateremu je kovina izpostavljena. Zato je sama za{~ita pred korozijo izrednega pomena, je pa na~in izvedbe za{~ite lahko tako pasiven kot aktiven. Pri pasivni za{~iti pred korozijo, obi~ajno mislimo na razli~ne barve in premaze, ki se na povr{ini kovine posu{ijo-strdijo. Oprimejo se same povr{ine, in tako ne dopu{~ajo nekaterim medijem (voda, zrak), da prihajajo v neposreden stik z povr{ino kovine. Pasivna za{~ita se obi~ajno uporablja za preventivno delovanje, kar pomeni da premaze nanesemo na ~isto {e ne-korodirano povr{ino. Pri ponovni uporabi premazov moramo temu posledi~no povr{ino ponovno mehansko o~istiti in odstraniti vse delce starih premazov in korodirane delce.

Lahko se izognemo mehanskemu ~i{~enju Pri aktivni za{~iti pred korozijo, uporabljamo premaze, ki po nanosu na povr{ino kovine, kemijsko reagirajo z povr{ino (oziroma atomi na povr{ini). Po zaklju~ku reakcije je tako povr{ina (oz. atomi) nevtralizirana in nima mo`nosti nadaljne oksidacije in

vezave v razli~ne oblike oksidov. V sled poteka reakcije, lahko na tak{ni povr{ini opazimo spreminjajo~o Avtor: mag. Marjan Poto~an barvo premaza. Prednost tovrstne aktivne za{~ite je predvsem pri ponovni uporabi premaza, saj le ta prodre v mikro pore korozije, in s pomo~jo kemijske reakcije za{~iti `e korodirano povr{ino in jo pretvori v stabilno kovino, ki nima ve~ mo`nosti nadaljne korozije. Pri tem pa niso potrebni mehanski postopki ~i{~enja kovine.

Loctite 7500 - univerzalna za{~ita pred korozijo Henkel Slovenija ima za tak{ne namene za{~ite kovin posebej namensko narejene izdelke kot je Loctite 7500. Omenjen izdelek se lahko uporablja tudi kot temeljna barva oz. premaz pred nanosom drugih dekorativnih premazov. Prav tako, so na voljo {e drugi izdelki, ki se uporabljajo pri korozijski za{~iti, kot so razli~ni izdelki v obliki pr{ila in masti. Bistven pomen je v pravilni uporabi izdelkov, da lahko dose`emo ~im ve~ji u~inek. Izdelki so uporabni pri proizvodnji in vzdr`evanju vozil, kot tudi seveda manj{a podjetja z razli~nimi dejavnostmi in uporaba pri hi{nih opravilih. Za namen la`jih predstavitev in uporabe izdelkov, je Henkel – Loctite izdal vsestransko uporaben vodnik, s katerim si lahko pomagate pri re{evanju te`av. V njem je predstavljeno re{evanje posami~nih problemov, skupine izdelkov, ki omogo~ajo odpravljanje te`av in katalo{ka {tevilka Loctite izdelka. Na spletni strani www.henkel.si, boste na{li {e podrobnej{e predstavitve in obrazlo`itve glede izdelkov za za{~ito pred korozijo. •


+LWURTrdno LOCTITEÂŽ 4090 – Hibridno lepilo LOCTITEÂŽ 4090 je inovativno hibridno lepilo. Visoka trdnost in hitro VXĂĽHQMHRPRJRÄ€DWDUHĂĽHYDQMHUD]OLÄ€QLKL]]LYRYNLVHSRMDYLMRSUL oblikovanju in sestavljanju. S hitrostjo suĹĄenja trenutnega lepila in s WUGQRVWMRVWUXNWXUQHJDOHSLOD/2&7,7(ÂŽ]DJRWDYOMDNYDOLWHWQRLQ vsestransko lepljenje. .RPELQDFLMDRPHQMHQLKODVWQRVWLRPRJRÄ€DGDMHOHSLOR]HORGREURRGSRUQRQD XGDUFHQDYLVRNHWHPSHUDWXUHWHU]DJRWDYOMDYLVRNRWUGQRVWOHSOMHQMDUD]OLÄ€QLK PDWHULDORY/HSLOR/2&7,7(ÂŽMHRGOLÄ€QDUHĂĽLWHY]DYVHYUVWHOHSOMHQMD 2PRJRÄ€DOHSOMHQMHQRYLKDSOLNDFLMLQSUHGVWDYOMDQRYHUHĂĽLWYHOHSOMHQMD .OMXÄ€QHSUHGQRVWLOHSLOD/2&7,7(ÂŽ 4090: • 7UGQRVWVWUXNWXUQHJDOHSLOD • KLWURVWWUHQXWQHJDOHSLOD • ]HORGREUDRGSRUQRVWQDXGDUFHLQYLEUDFLMH • RGSRUQRVWQDYLVRNHWHPSHUDWXUHGRƒ& • SROQMHQMH]UDÄ€QRVWLGRPP • RGSRUQRVWQDYODJR • OHSOMHQMHUD]OLÄ€QLKPDWHULDORYWXGLNRYLQ UD]OLÄ€QLKYUVWSODVWLNHLQJXPH

www.loctite.si


NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE 24h servis 24 obrokov 24% popusta

ČISTILNE NAPRAVE www.roto.si | 080 22 52

Akcija velja za čistilno napravo RoClean 4 na sejmih DOM, FLORA in GREGORJEV SEJEM.

34

Vro~ezra~na pi{tola Proheat Nov izdelek za obrtnike in doma~e mojstre. Je prvo tako orodje, ki brezdoti~no in stalno meri temperaturo povr{ine, ki jo ogrevamo. To je izjemen pripomo~ek za vse, ki ho~ejo pospe{iti strjevanje lepila, lepiti folije ali ogreti podlago na to~no dolo~eno temperaturo. Elektronika v napravi bo dajala to~ne rezultate, kompenzirala spremembo oddaljenosti od predmeta in pokazala, kje je meja ogrevanega podro~ja. Vgrajen ima {e laserski kazalec v centru curka vro~ega zraka. Uporabnik lahko tudi brezstopenjsko spreminja temperaturo zraka, elektronika pa avtomatsko prilagaja temperaturo zraka izbrani mejni temperaturi predmeta. Omogo~a natan~no delo brez po{kodb podlage ali folije, kar je bilo do sedaj mo`no samo z dosti vaje, Proheat 1600 STC, cena 400 €, www.masterappliance.com •

Oha Easy Fix priklju~ek Odli~na ideja, ki instalaterjem ali doma~im mojstrom prihrani ~as in jezo.Omogo~a naknadni priklop na vertikalni PVC ali lito`elezni odtok, brez da bi ga bilo pri tem potrebno izsekavati iz stene, vstavljati novi kos z odcepom ali karkoli lepiti. Postopek je enostaven, v cev je potrebno najprej s kronsko `ago izvrtati luknjo fi 57 mm ter robove izvrtine o~istiti z no`em ali brusnim papirjem. Nato rob nama`emo z milnico, enako pa storimo na gumijastem delu novega priklju~ka. Nato ga vstavimo v odprtino ter z roko privijemo vrtilno matico na zunanji strani. Pri tem se gumijasto tesnilo raz{iri in spoj popolnoma zatesni. Izdelujejo priklju~ke za cevi 90, 110 in 125 mm, za debelino stene od 1,8 do 5 mm, izdelek Oha Easy Fix, proizvajalec Haas.de, cena okrog 20 €, www.world-of-heating.de •

Orodje za izredne razmere Namenjeno ameri{kim tovornjakarjem na dolge proge, izdelano iz kvalitetnega jekla in opremljeno s protidrsnim mehkim ro~ajem. Tehta malo ve~ kot kilogram in je dolgo malo ve~ kot pol metra. Glavni del je polkro`na sekira, z njim pa je mo`no {e puliti in zabijati `eblje ter jo uporabljati kot vzvod. Olaj{a name{~anje kamionskih verig in ima poseben nastavek za enostavno odstranjevanje varovalnih plomb, ~e je tovor zape~aten. Z njim lahko odstranjujemo razbitine ali sekamo led, poseben premaz pa prepre~uje rjavenje. Plasti~ni ro~aj je oja~en s steklenimi vlakni in du{i udarce, izdelek pa ima do`ivljenjsko garancijo. V kompletu je {e kapica, ki prekrije ostri del sekire, kdor jo uspe zlomiti bo brezpla~no dobil novo, izdelek Truckers Friend, cena 60 €, www.amazon.com •


NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

35

Sormat Gripper

Daljinsko upravljanje Orca

Kljub temu, da smo mislili, da smo na podro~ju zidnih pritrjevalnih vlo`kov `e vse videli, so Finci izdelali {e enega. Uporabili so `ilavo plastiko proizvajalca DuPont, imenovano Hytrel, odporno na vse. Vlo`ek je primeren za vse obi~ajne stene, beton, opeko, plinobeton in betonske votlake, v katere se usidra s trenjem, kljub temu, da vijaka nismo privili do polne globine. Enak vlo`ek je primeren tudi za tankostenske elemente iz lesnih vlaken ali mav~ne plo{~e. Med privijanjem se notranji del {karjasto raz{iri in prepre~i iztrganje, za kar smo do sedaj morali imeti posebne vlo`ke. Na zunanjem robu ima dodana krilca, ki prepre~ijo vrtenje vlo`ka med uvijanjem vijaka. Izdelujejo vlo`ke za premere svedra 5,6,8 in 10 mm, www. sormat.com •

Omogo~a daljinski nazor in upravljanje naprav za ogrevanje hi{e ali stanovanja. Ogrevanje deluje samo, ko je potrebno, zato so prihranki najvi{ji. Pametni telefon, tablica ali prenosni ra~unalnik postanejo komandni centri, ki preko oblaka dobivajo podatke in izvajajo ukaze. Vklop, izbira temperature, dnevni ali no~ni na~in delovanja ali nadzor porabe so samo nekatere od mo`nosti upravljanja. Na~in nadzora Moja Orca omogo~a {e preverjanje zgodovine delovanja ter upravljanje z dvema ali tremi ogrevalnimi krogi, ~e ima stavba razli~ne sisteme ogrevanja. Na~in Orca Touch pa omogo~a prikaz popolnoma enakega menija kot ga ima toplotna ~rpalka, zato se ne bo potrebno u~iti dveh na~inov upravljanja. Toplotne ~rpalke Orca in daljinsko upravljanje, Orca Energija d.o.o, tel. 080 35 10. •

Vrtilni kamin Sobni kamin v obliki pokon~nega valja deluje na polena. Stoji na vrtilnem podstavku in ga je mo`no obra~ati levo- desno za kot 36°. Na ta na~in se prilagaja `eljam in dnevnemu ritmu uporabnikov, saj lahko plamene in tok toplote usmerimo po `elji. Kamin ima velika zasteklena vrata in termoreguliran dovod zraka za zgorevanje, prigraditi pa mu je mo`no {e modul z zalogovnikom toplote. Visoko kuri{~e omogo~a kvalitetno zgorevanje in nizke emisije {kodljivih delcev. Zalogovnik toplote je zgrajen iz {amota visoke gostote, zaradi tega bo kamin toploto oddajal {e dolgo po tem, ko polena odgorijo. Sodobni kamini ne oddajajo samo toplote, so tudi viri ugodja. Pogleda na plamene in tihih zvokov gorenja ne more nuditi noben drug na~in ogrevanja. Izdelek Move, www.wodtke.com •


36

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Upravljanje naprav za ogrevanje in hlajenje iz naslonja~a Mitsubishi Electric MELCloud brez`i~no upravljanje MELCloud je nova generacija brez`i~nega upravljanja (komunikacija poteka preko ’’oblaka’’) za klimatske naprave Mitsubishi Electric in ogrevalne sisteme Ecodan. Uporabnikom omogo~a enostaven nadzor nad napravami Mitsubishi Electric, ko so zdoma ali pa `elijo z njimi upravljati kar iz doma~ega naslonja~a. Dostopanje in nadzor nad Mitsubishi Electric napravami za hlajenje in ogrevanje {e nikoli ni bilo enostavnej{e, saj sedaj lahko naprave upravljate in nadzirate z ve~ino osebnih ra~unalnikov, tabli~nih ra~unalnikov in pametnih telefonov. MELCloud omogo~a upravljanje na daljavo z uporabo razli~nih prenosnih platform (telefon, tablica, ra~unalnik,…), ki uporabljajo aplikacije na podlagi programske opreme Android, Apple iOS oz. Windows 8. Te se bodo stalno posodabljale, za podporo najnovej{im mobilnim napravam vodilnih proizvajalcev. So brezpla~ne in prenosljive iz razli~nih spletnih mest (Google Play, App store idr.). Programska oprema omogo~a nastavitev tedenskega ~asovnika ter tako nudi popolno fleksibilnost uporabe Mitsubishi Electric klimatskih naprav ali Ecodan ogrevalnih sistemov – toplotnih ~rpalk z ene same naprave oziroma lokacije. Posredovanje opozoril - opomnikov in napak je omogo~eno tako iz lokalnih kakor tudi iz oddaljenih sistemov, ki so povezani na MELCloud. Z aplikacijo MELCloud je mogo~e najti tudi lokalne informacije, kot so vremenske napovedi in kontaktne informacije za pomo~ uporabnikom. Za povezavo vsake notranje klimatske naprave ali Ecodan ogrevalnega sistema na MELCloud potrebujete Mitsubishi Electric brez`i~ni uporabni{ki vmesnik. Uporabni{ki vmesnik MAC-557IF-E uporabljamo za povezavo klimatske naprave Mitsubishi Electric z lokalnim WiFi omre`jem.

zunanje temperature, nemoteno delovanje pa se`e vse do -28°C zunanje temperature. Sistem s toplotno ~rpalko Ecodan oz. Zubadan zagotavlja pripravo ogrevalne oz. sanitarne vode do temperature 60°C brez uporabe drugega vira.

Uporabni{ki vmesnik PAC-WF010-E pa se uporablja za brez`i~no upravljanje toplotne ~rpalke Ecodan generacije 2015. Storitev je na voljo po vsej Evropi in zasnovana za uporabo v ve~ini evropskih jezikov ob izdaji aplikacije. Na voljo je tudi v slovenskem jeziku.

TOPLOTNE ^RPALKE ECODAN ustrezajo vsem potrebam – nova generacija 2015 Mitsubishi Electric Quality je sinonim za kakovost, visoko zanesljivost in zagotovljeno zmogljivost delovanja, pridobljeno na podlagi vrhunskih raziskav in izku{enj. Linija toplotnih ~rpalk Ecodan ponuja {irok izbor izdelkov, ki ustrezajo vsem potrebam. Toplotne ~rpalke so zanesljivi vir ogrevanja in priprave tople sanitarne vode ter pomenijo odlo~itev za kakovost, var~nost in izpolnitev pri~akovanj vsakega uporabnika. Visoka energetska u~inkovitost toplotnih ~rpalk Zubadan je mo`na zahvaljujo~ neverjetni tehnologiji, ki je prisotna v vsaki komponenti. Ecodan enote delujejo vse do -20°C zunanje temperature, ZUBADAN zunanje enote, pa zahvaljujo~ ekskluzivni tehnologiji “Flash Injection”, vzdr`ujejo konstantno izhodno zmogljivost do -15°C

Sistem je sestavljen iz dveh glavnih elementov: - zunanje enote, ki lahko vsebuje mogo~no in preverjeno tehnologijo Zubadan za delovanje do zunanje temperature -28°C oziroma v drugi varianti zunanje enote s tehnologijo Ecodan za delovanje do -20°C zunanje temperature. - notranje enote v izvedbi brez bojlerja ter drugo izbiro notranje enote z vgrajenim 200l bojlerjem. Kot novost v letu 2015 je predstavitev reverzibilne razli~ice notranje enote z bojlerjem, s katero se lahko proizvaja tudi hladna voda za hlajenje v poletnem ~asu.

Enostavno krmiljenje z novo regulacijo Delovanje toplotne ~rpalke Ecodan nadzira najnovej{i krmilni sistem PACIF061. Z osvetljenim upravljalnikom, ki ima vgrajeno sobno tipalo, na enostaven na~in upravljamo z vsemi parametri delovanja ter nastavljamo vse vitalne funkcije, kot so: tedenski ~asovnik, »po~itni{ko delovanje« in spremljanje porabe.

Kaskada s toplotnimi ~rpalkami Zubadan, Ecodan Poudariti moramo, da je mo`no toplotne ~rpalke Ecodan povezati v kaskado (do {est toplotnih ~rpalk, ki delujejo kot celota), kar je zelo primerno in na podlagi izku{enj zelo uporabno za energetsko u~inkovito ogrevanje ve~jih objektov. •

V podjetju REAM vam nudimo strokovno svetovanje in pomo~ pri izbiri naprav iz na{ega programa, ki ga zastopamo na slovenskem trgu. Pokli~ite nas na brezpla~no {tevilko 080 98 98 ali nam pi{ite na info@ream.si. Skupaj bomo zagotovo na{li re{itev. Oglejte si na{o spletno stran: www.ream.si. Veselimo se sodelovanja z vami.


IZKORISTITE SUBVENCIJO ZA TOPLOTNE ČRPALKE


38

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Re{itve Orca energije uspe{ne tudi na zahtevnem trgu Avstrije S toplotno ~rpalko Coolwex by Orca je zahtevni avstrijski lastnik Josef Lepold iz Eggersdorfa zni`al stro{ke ogrevanja iz 4.500 EUR na 1.700 EUR letno Stanovanjska hi{a, katere lastnik je pred prenovo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode porabil 4.500 EUR na leto

Kako prenoviti ogrevalni sistem v starej{i zgradbi? Se odlo~iti za obnovljive vire energije in za katere? Pri katerem dobavitelju? Komu zaupati? Kak{ne prihranke bomo dosegli s prenovo? Kaj prepri~a investitorje na zahtevnem trgu Avstrije? Vpra{anja, ki si jih zastavljajo {tevilni lastniki starej{ih stanovanjskih zgradb. Odgovore nanje smo poiskali pri investitorju, Josefu Lepoldu iz Eggersdorfa v Avstriji. Odlo~il se je za slovenskega proizvajalca vrhunskih toplotnih ~rpalk, ki svojo kakovost dokazuje tudi s certifikati priznanih in{titutov v EU. Orca energija svojo kakovost potrjuje tudi s pridobljenim EHPA (European Quality Label for Heat Pumps) certifikatom.

Uporaba toplotne ~rpalke Coolwex by Orca kupcu iz Avstrije prina{a 2.800 EUR letnega prihranka Preverjena in certificirana kakovost je jamstvo, ki ga prina{a odlo~itev za toplotno ~rpalko Coolwex by Orca in je navdu{ila tudi Josefa Lepolda iz Eggersdorfa v Avstriji. Odlo~il se je za model Coolwex by Orca Exclusive 300 Duo z zunanjo enoto Mitsubishi Zubadan. Preverjena naveza, ki se dokazuje z izjemno u~inkovitostjo in visokim COP - jem. Josef Lepold sedaj letno prihrani 2800 €. Svoje izku{nje je zaupal tudi nam.

Brezhibno delovanje in var~nost sta jamstvo za zadovoljstvo lastnika Josefa Lepolda

Ogrevamo 240 m2, ki smo jih do lani ogrevali s kurilnim oljem. V lanskem letu smo se odlo~ili, da ogrevalni sistem zamenjamo s toplotno ~rpalko in dodatno s 7 kilovatno fotovoltai~no elektrarno. Pred prenovo smo za ogrevanje na kurilno olje porabili 4.500 € na leto. Sedaj na{ letni stro{ek zna{a 1.700 €, kar pomeni 2.800 € letnega prihranka. Z majhno spremembo smo pri{li do velikih prihrankov« Zakaj ste izbrali T^ Coolwex by Orca?

»Ob zamenjavi smo razmi{ljali tudi o ogrevanju na pelete, vendar se cene pelet vedno gibajo v skladu s cenami kurilnega olja. Prednost dajemo produktom narejenim v EU, ki svojo kakovost dokazujejo tudi s certifikati. Prepri~ale so nas izku{nje izvajalca, lasten razvoj, nadzor kakovosti in razvejana servisna mre`a. Izkusili smo tudi enostavno in hitro monta`o. Pomembno nam je tudi tiho delovanje in var~no ogrevanje pri izjemno nizkih zunanjih temperaturah, vse do - 28°C. Zato smo se odlo~ili za toplotno ~rpalko Orca energije.« Zahteva nov sistem tudi kak{no posebno vzdr`evanje ali nastavitve? Kako ste zadovoljni z delovanjem sistema?

»Po enem letu delovanja vam lahko zagotovim, da vse deluje brezhibno. Celoten sistem Coolwex by Orca je v na{i hi{i vzpostavil

Iz ogrevanja na kurilno olje ste pre{li na toplotno ~rpalko. Kak{ni so bili stro{ki ogrevanja pred prenovo in kak{ni so sedaj?

»Na{a stanovanjska hi{a je bila zgrajena leta 1988. V hi{i imamo dve nadstropji in mansardo. Grajena je z ope~natimi zidaki in izolirana z zgolj 5 cm zunanjo izolacijo.

poobla{~eni monter Orca energije, gospod Hauptman. Z napravo, monta`o in delovanjem celotnega sistema sem zelo zadovoljen. [e posebej me navdu{ujejo prihranki, ki jih zagotavlja toplotna ~rpalka Orca. Z oceno odli~no ocenjujem tudi storitev, vse od monta`e, zagona, pa do nastavitev u~inkovitega delovanja in svetovanja pred, med in po zagonu sistema. Gospod Hauptman je bil ves ~as tu za nas.« Kaj torej priporo~ate drugim investitorjem, ki se za prenovo sistema ogrevanja in za izvajalca {e odlo~ajo?

»Vsakemu, ki se odlo~a za zamenjavo ogrevalnega sistema, absolutno priporo~am toplotno ~rpalko Coolwex by Orca. Lasten razvoj, proizvodnja, kontrola kakovosti, monta`a, servisna mre`a po celotni EU ter jamstvo cetrifikata EHPA prepri~ajo tudi najbolj zahtevne kupce na trgu Avstrije. Vsakega pa prepri~ajo tudi podatki o stro{kih ogrevanja, ki sedaj zna{ajo zgolj 1.700 € na letni ravni. To pomeni 2.800 € manj kot pred prenovo.« Prenova ogrevalnega sistema je zahteven proces, ki ga velja zaupati strokovnjakom z lastnim razvojem, proizvodnjo, kontrolo kakovosti, monta`o, servisno mre`o in celovito skrbjo za kupce po celotni EU. Vse na{teto, podkrepljeno tudi s certifikatom kot je EHPA, prepri~a kakovostnih standardov vajene kupce v zahodni Evropi. Toplotna ~rpalka Coolwex by Orca Duo 300 se je izkazala za odli~no izbiro tudi za zahtevne uporabnike sosednje Avstrije. •

Dodatne informacije in strokovno svetovanje tudi na 080 35 10, www.coolwex.com, E: info@orcaenergy.eu. Josef Lepold pred svojo novo toplotno ~rpalko Coolwex by Orca


Koliko denarja ste

pokurili letos?

4CLGUGQFNQČŹKVG\CXCTČŹPGLÉśGQITGXCPLG PLG KP\1TEQRTKJTCPKVGĘ“GVQRQONCFĐ‘ OGREVALNE TOPLOTNE ČŤ42#.-' Ĺ° ORCA INOVACIJA: regulacija preko mobilnega VeleHona raČŹunalnika Ĺ° NajviĹĄji COP (4,83) Ĺ° NajviĹĄji 'vropUki cerViĆ’kaV za kakovost EHPA

-#/+0++0 -1/$+0+4#0'2'ČŤ+0# 0# PELETE / DRVA

TOPLOTNE LOTNE ČŤ42#.-'<# ČŤ42# #.-' <# SANITARNO SANI TARNO VODO

Ĺ° Ogrevanje do 145 m2 Ĺ° PrikljuČŹitev na obstojeČŹee radiatorsko ali talno ogrevanje Ĺ° Izkor Izkoristek nad 90%

Ĺ° Ĺ tiri Ĺ tirikratni kratni prihranki Ĺ° Celoo leto toplaa vo voda da do 0Â?C  brez elektrogrelca elek ktrogrelca g Ĺ° viso visoki ki COP /o 'M Ę&#x201C;no QU (4.5)) M

 1)4#/ 01824 irano aliz decentr CPLG GX TC RTG\ ČŹ XCPLG ČŹG TG R TG \CR plesni. a k nastan

2TCXQČŹCUPQUK\CIQVQXKVG DTG\RNCČŹGPRQUXGV\PCÉśKOK UVTQMQXPLCMK

5

080 35 10 YYYEQQNYGZEQO

st Ć&#x2019; NCF nan  cira nj

a

LE T

RTQ NG K\ VPC ICT XCLCNČŹ  CPE GXC KLC 

/ LJ URTGO D /CLJPCURTGOGODC /CLJPC 8GNKMKRTKJTCPMK 8GNKMK RTKJTCP


Varčne toplotne črpalke

Umetnost tihe moči. Zanesljive, visoko učinkovite toplotne črpalke od Weishaupta pridobijo toploto iz zraka. To ne opravljajo samo vztrajno in zmogljivo, temveč tudi zelo tiho. Za to skrbijo med drugim posebno oblikovani ventilatorji, ki imajo za vzgled tihi način letenja sove. Weishaupt d.o.o., Teharje 1, 3000 Celje, (03) 425 72 50, www.weishaupt.si

To je zanesljivost.

gorilnik

kondenzacijska tehnika

solarni sistemi

toplotne črpalke


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Med najbolj{imi najdete toplotne ~rpalke Alfea Excellia

723/271(ÿ53$/.(

U~inkovitost toplotne ~rpalke Alfea Excellia

SA

2EPRĀMH GHORYDQMD YQDĀLQXRJUHYDQMDYVHGR

-25°C

‡ Namenjene tako za radiatorsko sk ko kot talno ogrevanje prostorov ‡ Vrhunski izdelek podjetja Atlantic, preko GHOXMRĀLKVLVWHPRYY(YURSL ‡ Delujejo v zelo širokem temperaturnem razponu (-25°C do +35°C ) ‡ Temperatura vtoka 60 °C ‡ Garancija 36 mesecev ‡ Primerna za priklop na obstojeĀ sistem ogrevanja z oljem, plinom… ‡ Meni v slovenskem jeziku JA EKO CI

do

LAD SK

Zunanje invertersko gnane, trifazne High Power enote toplotne ~rpalke Alfea Excellia so opremljene z edinstvenim sistemom vbrizga hladiva v kompresor. Na ta na~in toplotna ~rpalka Excellia deluje izredno u~inkovito in v zelo {irokem temperaturnem razponu. anje ni problemati~no vse Delovanje 5°C zunanje temperature do -25°C in do +35°C poleti. Pri zunanji eraturi -20°C te toplotemperaturi palke {e vedno ogrevajo tne ~rpalke vodo do +60°C brez uporabe nega elektri~nega grelca, dodatnega m zagotavlja edinstven kar jim letni koeficient u~inkovitosti, ga zmore le malokatera katerega na ~rpalka na trgu. toplotna

Koeficient u~inkovitosti COP zna{a 4.3 (model toplotne ~rpalke mo~i 11 kW). Toplotna ~rpalka Atlantic Excellia je dobavljiva v obeh variantah. Notranja enota DUO, z 190 l bojlerjem za sanitarno vodo, kakor tudi brez njega. V notranji enoti toplotne ~rpalke so vgrajeni vrhunski sestavni deli (Simens, Wilo). Serijsko ima ta toplotna ~rpalka vgrajeno vremensko vodeno regulacijo. Na voljo je dodatna oprema; sobni termostati, brez`i~ne in `i~ne sobne krmilne enote ali nadzor toplotne ~rpalke preko web serverja. Meniji na notranji enoti toplotne ~rpalke so v slovenskem jeziku. •

(;&(//,$

SUBVEN

T

oplotna ~rpalka Alfea Excellia spada v sam vrh toplotnih ~rpalk Atlantic, namenjenih za radiatorsko ogrevanje kot za talno ogrevanje. V Evropi proizvajalec razpolaga s 100.000 uspe{no vgrajenih sistemov toplotnih ~rpalk, u~inkovitost teh ogrevalnih naprav je dosedaj popolnoma zado{~ala kriterijem razpisa Eko sklada za pridobitev nepovratnih subvencij.

41

1000 €

(;3/25(5 ‡ 7RSORWQDĀUSDONDza ogrevanje sanitarne vode z vodenim zrakom ‡ Do 80 % prihrankov pri HOHNWULĀQLHQHUJLML ‡ (QHUJLMRL]RNROLåNHJD]UDND pretvori v toplo vodo ‡ Preprosta namestitev ‡ 7LKRGHORYDQMH

DOL/

Uvoz in distribucija: Tersus d.o.o., Švarova ulica 4, 1000 Ljubljana T: 01-2573-256, 031-235-200, 051-655-500 www.tersus.si


42

SOLARNI PRESE@KI

Norve`ane grejejo plasti~ni kolektorji Koristnost termosolarnih sestavov je nesporna, ~eprav {tevilo novih instalacij ni tako veliko, kljub dobrim izkoristkom. Da bi pospe{ili razvoj in vgradnjo, je zato potrebno {e bolj zni`ati ceno sestavnih delov. Strokovnjaki in{tituta Fraunhofer so zato razvili kolektor, v katerem sta absorber in prekritje izdelana iz plastike.

lahko privo{~ijo brez slabe vesti, saj kar 98% njihove elektrike prite~e iz hidroelektrarn.

Kolektor, ki je nekaj posebnega

Norve`ani so jih `e vgradili V kraju Mortensrud, blizu Osla stoji 34 vrstnih hi{, ki so vse opremljene z novimi kolektorji, nagib streh pa so `e med projektiranjem priredili za ta namen. Pri tem tisti, ki so vgrajeni v strehe dodatno izbolj{ujejo toplotno izolacijo stavb, na vsaki pa je za 14m2 kolektorjev. Sistem deluje `e nekaj ~asa, pri ~emer so ugotovili, da z njim pokrijejo kar 62% potrebne toplote za pripravo tople vode in ogrevanje. Za arhitekte in proizvajalce je bilo pomembno, da so vgrajeni kolektorji ~im bolj neopazni in tako enostavni za monta`o, da so jih lahko polagali kar krovci.

Norve{ko solarno naselje je tako zanimivo, da strokovnjaki hodijo na oglede

drugi sistemi v nevarnosti, da se voda upari, kar je tukaj nemogo~e. S tem se povi{a tudi `ivljenjska doba plasti~nega absorberja, saj bi jo para in pritisk zni`ala

Kolektor je po na~rtih Fraunhoferjevih strokovnjakov izdelalo podjetje Aventa Solar. Izdelan je iz polimerov, zaradi tega je lahek, kar poenostavi transport in namestitev. Proizvodnja je okolju prijazna, saj je poraba energije med izdelavo nizka, po zaklju~ku uporabnosti pa ga lahko skoraj popolno recikliramo. Velikost lahko prilagajamo, mo`na je izdelava po meri kar omogo~a estetsko vklju~itev na streho, na fasado stavb, na nadstre{nice, na stojala na tleh, lahko pa slu`i tudi kot protihrupna pregrada. Izdelujejo ga v osmih standardnih dol`inah, v korakih pribli`no pol metra, od 1,5 m do 5,9 m, {irok pa je vedno 0,6 m. V primerjavi z bakrom ali aluminijem je cena takega kolektorja ni`ja.

Plastika, okvir in tipalo Zalogovnik Âťtank v tankuÂŤ

Vsaka od 34 vrstnih hi{ ima svoj zalogovnik, v katerem sta dve posodi druga v drugi. Nizka cena vseh delov napeljave V notranji, z volumnom 100 litrov se ogreva Ko se{tejejo ni`jo ceno sestavnih delov sanitarna voda, zunanja pa ima 800 litrov kolektorja, majhno te`o in s tem pri- in je namenjena shranjevanju toplote in hranek nosilne konstrukcije ter manj podpori za ogrevanje prostorov. Solarni krog in zalogovnik sta povezana s specializirane monta`erje, taln se cena vgradnje krepko talnim ogrevanjem brez vmezni`a Solarni krog je brez snih prenosnikov toplote, stalnega pritiska vode v hidravli~no gledano so vsi u sistemu in deluje v na~inu povezani v en krog. ^e laDrain Back. S tem je re{en zlazmanjka son~ne toplote v, ko pr sti problem poletnih mesecev, prevzame ogrevanje vgrajen je sonca dosti, poraba tople elektri~ni grelec. Tak na~in enostaven, vode pa nizka. Pri tem so Novi plasti~ni kolektor je izjemno enostaven dogrevanja si Norve`ani lahek in razmeroma u~inkovit

Termosolarni modul je sestavljen iz plasti~nega absorberja, ki prenese temperature kro`e~e vode do 160°C in za{~itnega pokrova iz UV odporne, prozorne izolacijske plo{~e s komorami. Le nosilni okvir je izdelan iz aluminija. Prekrivna plo{~a in absorber sta ekstrudirana, kar pomeni, da so tudi stro{ki izdelave nizki. Ko son~ni `arki padejo na kolektor se segreje in aktivira tipalo temperature, ki se nahaja v okrovu. To spro`i delovanje obto~ne ~rpalke, ki s kro`enjem vode toploto odvaja v zalogovnik. Nato toploto uporabimo za ogrevanje sanitarne vode in za gretje prostorov. ^e se son~no sevanje zmanj{a, tipalo zaustavi obto~no ~rpalko, enako se zgodi, ~e se pregreje. Zato je voda v obtoku brez dodatkov, kar pove~a varnost v primeru okvare, napeljava pa je enostavna in pregledna.

Plasti~ni imajo bodo~nost Celotno naselje hi{ so vselili oktobra lani, zgrajene pa so v pasivnem standardu. Na~rtovalci trdijo, da so s plasti~nimi kolektorji postavili nov mejnik v stavbni energetiki, saj so dosegli nizko ceno in arhitektonsko neopore~no vklju~itev v stavbo. Meritve kolektorja, ki so jih med razvojem v preteklih letih izvajali v in{titutu pa potrjujejo mnenje, da bomo take izdelke v bodo~e pogosto sre~evali. Kolektor so preizkusile poobla{~ene institucije in je dovolj kvaliteten da si je prislu`il certifikat Solar Keymark. â&#x20AC;˘ Tihec Vseh 34 vrstnih hi{ je izdelano v pasivnem standardu s streho obrnjeno proti jugu


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

43

Izbira sistemov elektri~nega ogrevanja {e nikoli ni bila tako {iroka Ne obstaja samo en in najbolj{i sistem, zato se dobro pozanimajte, katera vrsta ogrevanja je za vas najbolj primerna IR paneli Paneli s sevanjem ogrevajo tla in povr{ino predmetov pod sabo, tako ogrete povr{ine pa potem ogrevajo zrak. Name{~eni morajo biti visoko na steni in/ali na stropu. To pomeni, da moramo namestiti panele v zadostnem {tevilu in jih pravilno razporediti, da bodo s sevanjem zajeli ves prostor pod sabo, sicer bodo ostali deli bivalnega prostora neogreti. Pogosto je to nemogo~e dose~i, recimo povr{ina tal pod mizo, ostane neogreta in hladna, kar je zelo neprijetno, ko sedite za mizo. Jakost panelov je potrebno pravilno izbirati, potrebno je namestiti ve~ panelov z manj{o mo~jo, da osebe pod njimi ne ~utijo sevanja v glavo. Ve~je {tevilo panelov pomeni vi{jo investicijo. Drugo vpra{anje je, kako skriti dovodne kable do panelov, name{~enih pod stropom ali na stropu? Ali boste zadovoljni z nadometnimi kanali?

Grelne mre`e in folije za talno ogrevanje Spomnite se izreka, mraz najprej ob~utimo v nogah. V spomin si prikli~ite hojo z bosimi nogami po hladni keramiki v kopalnici. Nasprotno temu, kak{no razko{je je stopiti na keramiko, ki je ogreta na 23°C. Zaradi ogretih tal je lahko temperatura zraka v prostoru za 2 -3 stopinje ni`ja, ne da bi se zmanj{al ob~utek ugodja, rezultat tega je ob~utno zmanj{anje stro{kov za ogrevanje. Pri novogradnji ali pri obnovi kopalnice, ne zamudite namestiti talno ogrevanje. Z vzdr`evanjem temperature tal 22-23°C, se zmerno in zelo enakomerno ogreva tudi zrak v prostoru; v kolikor je to premalo za ~as tu{iranja (v zelo hladnih dnevih), imejte v kopalnici name{~en tudi zidni konvertor, ki bo zelo hitro po vklopu ogrel zrak na `eleno temperaturo. Elektri~no talno ogrevanje je najve~krat edina izbira pri adaptacijah,

ELEKTRIČNI VARČNI RADIATORJI

saj potrebujete za namestitev najve~ 10 mm vi{ine.

Zidni konvektorji Velik u~inek, hitra odzivnost, enostavna monta`a - samo dva vijaka v zid in priklop v vti~nico. Z njimi se ogreva `e na tiso~e slovenskih gospodinjstev. Neupravi~eno se jih uvr{~a med manj primerne. Res je, da je v ~asu delovanja njihova poraba nekoliko ve~ja (vi{ja temperatura grelnega telesa), vendar pa so zelo odzivni, hitro ogrejejo zrak v prostoru in zato veliko manj ~asa obratujejo, kot grelna telesa z ni`jim temperaturnim gretjem. Vsekakor velja pravilo, kjer je mo`no, namestite sistem, ki ogreva z nizko temperaturo, zato pa mora imeti ve~jo grelno povr{ino. Idealni primer tega je talno ogrevanje, kot tudi IR paneli, pravilno razporejenih po steni in/ali stropu. • Vir: KOOP TRGOVINA d.o.o.


44

ODGOVORI STROKOVNJAKOV

Prehod iz ogrevanja na plin na toplotno ~rpalko zrak - voda Vpra{anje: Imamo 35 l staro hi{o (220 m2), zamenjali smo streho (20 cm izolacije), 3 slojna okna, 15 cm stiropora. Ogrevamo s 15 let starim plinskim kondenzacijskim kotlom. Poraba plina je zaradi izolacije padla s pribli`no 3.500 na 1.300 m3. Za ogrevanje sanitarne vode imamo ploskovne solarne kolektorje in 500 l bojler. Pred slabimi 3 leti se je pokvaril ventilator gorilnika na plinskem kotlu (470 €), kmalu zatem {e obto~na ~rpalka (450 €). Sedaj se je ponovno pokvarila obto~na ~rpalka (ker menda ni bil vgrajen ~istilni kos). Kaj priporo~ate, gledano dolgoro~no, da plinski kotel ponovno servisiramo in dogradimo magnetni filter ali preidemo na toplotno ~rpalko? Odgovor: Iz opisa `e izvedene energetske sanacije stavbe bralca (dodatna izolacija fasade in izolacija strehe, energijsko u~inkovita okna, segrevanje sanitarne vode z energijo sonca) in porabe plina ocenjujem, da je letno energijsko {tevilo stavbe `e zni`ano od 160 na 60 kWh/m2, kar je odli~no. Pogre{am {e uvedbo mehanskega prezra~evanja z vra~anjem energije, saj bi s tem enostavnim ukrepom v te stavbi zni`ali energijsko {tevilo na 40 kWh/m2, zlasti pa izbolj{ali kakovost bivanja. Za dovolj natan~no svetovanje manjka nekaj podatkov, zlasti lokacija stavbe (alpsko, celinsko ali primorsko podnebje), sistem ogrevanja (radiatorsko, konvektorsko ali ploskovno) in potrebna mo~ ogrevalne naprave. Iz podatkov o porabi ocenjujem, da se je potrebna mo~ ogrevanja, ki je bila ob gradnji hi{e 15 kW, zni`ala na 5,5 kW. Zlasti pri izbiri toplotne ~rpalke za ogrevanje stavbe so to klju~ni podatki. Najbr` je v hi{o vgrajeno radiatorsko ogrevanje, projektirano kot visoko-temperaturno ogrevanje (90/70), z energijsko sanacijo pa je postalo nizko-temperaturno ogrevanje (50/40), torej je stavba zelo primerna za vgradnjo toplotne ~rpalke za ogrevanje. ^e je ogrevanje talno, toliko bolje. Sedaj se je potrebno odlo~iti za vrsto toplotne ~rpalke. Na primorskem je odlo~itev enostavna, naj bo izbrana toplotna ~rpalka zrak - voda; na celinskem podnebju je mo`no izbrati toplotno ~rpalko zemlja - voda ali toplotno ~rpalko zrak - voda, vendar je pri slednji potrebno upo{tevati mo`nost nabiranja ledu na uparjalniku in zmanj{anje mo~i ob nizkih zunanjih temperaturah; v alpskem podnebju imajo prednost sistemi s toplotno ~rpalko zemlja - voda ali geosonda - voda. Na nekaterih lokacijah je mo`no kot vir toplote uporabiti talno vodo; dovolj mo~an vir neagresivne talne vode s temperaturo nad 10°C, ki je blizu povr{ja, je najprimernej{i vir toplote za ogrevanje stavbe. Sledi izbira mo~i toplotne ~rpalke, ki je odvisna od temperature vira. Iz diagrama delovanja toplotne ~rpalke je razvidno, da toplotna mo~ toplotne ~rpalke zrak - voda pada z ni`anjem zunanje temperature, prav tako pada u~inkovitost, potrebe po ogrevanju pa nara{~ajo. Mo`no je izbrati tako mo~ toplotne ~rpalke zrak - voda, ki je ob minimalni zunanji temperaturi dovolj zmogljiva za ogrevanje stavbe, vendar je ob milej{ih zunanjih temperaturah predimen-

zionirana. Zato se ponavadi izbere bivalentni sistem, kar pomeni, da ob ni`jih zunanjih temperaturah deluje drug ogrevalni sistem, ob milej{ih pa toplotna ~rpalka zrak - voda. Pri sistemih zemlja - voda, geosonda - voda in voda - voda temperaturni vir ni odvisen od zunanje temperature, zato lahko ti sistemi delujejo monovalentno. Uporabniki obi~ajno vgradijo bivalentni sistem toplotne ~rpalke zrak - voda tako, da ohranijo obstoje~i ogrevalni sistem za delovanje pri ni`jih zunanjih temperaturah, v ostalem ~asu pa ogrevajo stavbo s toplotno ~rpalko zrak - voda. 15 let star kondenzacijski plinski kotel je `e dotrajan, torej se ga ne da ohraniti. ^e bo bralec izbral toplotno ~rpalko zrak - voda, bi lahko bila primerna izbira tudi hibridna toplotna ~rpalka, ki se sestoji iz plinskega grelnika in toplotne ~rpalke zrak - voda, kar je cenovno ugodna varianta z vidika investicije in obratovanja. Ne glede na na~in ogrevanja mora bralec vgraditi novo obto~no ~rpalko, ki po{ilja ogrevno vodo skozi ogrevalni sistem. ^eprav je mo~ obi~ajne obto~ne ~rpalke le pribli`no 100 W, obratuje celo kurilno sezono in je letna raba elektrike okoli 600 kWh, kar znese skoraj 100 €. Zato naj bo nova obto~na ~rpalka energijsko u~inkovita, z regulacijo pretoka in frekven~nim pretvornikom, tudi ~e je nekoliko dra`ja, saj lahko prihrani pribli`no 60% elektrike, oz. 60 € letno. Seveda je v sistem potrebno vgraditi ~istilni kos, ki za{~iti obto~no ~rpalko in termostatske ventile pred nesnago. Mo`no je, da bo toplotna ~rpalka, ki jo bralec predlaga, zadovoljivo ogrevala njegovo stavbo tudi pri ni`jih zunanjih temperaturah. Prepri~an sem, da lahko skrben projektant optimira opremo glede na lokacijo in toplotne potrebe stavbe tako, da so poleg ni`je investicije tudi stro{ki obratovanja ni`ji, delovanje pa zanesljivej{e. Celo z upo{tevanjem stro{kov projektanta je strokovna pomo~ pri izbiri toplotne ~rpalke cenovno upravi~ena. Nestrokovne re{itve so pogosto najdra`je, ~eprav so videti poceni. • Matja` Valen~i~, energetski svetovalec


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

45

Toplotna ~rpalka OPTIMA SAN Odli~na kombinacija energetske u~inkovitosti in sodobnega dizajna!

P

oraba elektri~ne energije v slovenskih gospodinjstvih bistveno preka{a evropsko povpre~je, pri ~emer je najve~ji porabnik prav ogrevanje sanitarne vode. Najpogosteje se za ogrevanje sanitarne vode {e vedno uporabljajo klasi~ni elektri~ni grelniki. U~inkovito re{itev za zni`anje stro{kov za pripravo tople sanitarne vode predstavljajo namenske toplotne ~rpalke za ogrevanje le-te. Podatki ka`ejo, da se, zahvaljujo~ svoji u~inkovitosti in enostavni uporabi, dele` vgrajenih toplotnih ~rpalk iz leta v leto pove~uje. V podjetju Seltron nenehno strmimo k iskanju novih, bolj{ih in var~nej{ih na~inov ogrevanja, ki uporabnikom pomagajo

var~evati. Ker uporabniki toplotne ~rpalke ne kupujejo vsako leto, je klju~no, da ob investiciji izberejo tak{no toplotno ~rpalko, ki bo zadostila njihovim potrebam. Po uspe{ni uvedbi toplotnih ~rpalk OPTIMA SAN na trg, pred {tirimi leti, smo na podlagi bogatih izku{enj, pripravili nov model toplotne ~rpalke, ki zdru`uje dobre lastnosti `e poznanega modela in {tevilne izbolj{ave, ki nov model toplotne ~rpalke uvr{~ajo v sam vrh po kakovosti, tehni~ni dovr{enosti in u~inkovitosti. Nov model OPTIMA SAN dosega visok rezultat po novi merilni metodi z u~inkovitostjo delovanja COP = 3,14.

Best-fit Compressor Skrbno izbran kompresor, razvit v koncernu HITACHI je popolnoma kompatibilen z vgrajenimi komponentami, kar zagotavlja zanesljivo in var~no delovanje toplotne ~rpalke OPTIMA SAN.

Sistem razslojevanja Z vgradnjo inovativnega sistema za usmerjeno dotekanje hladne vode smo zagotovili maksimalno temperaturno razslojevanje vode in s tem do 20 % ve~ razpolo`ljive ogrete vode.

Vrhunski dizajn Zahvaljujo~ kompaktni izdelavi in vrhunskemu dizajnu, lahko enoto postavimo kjerkoli v stavbi.

Dvojno tipalo temperature Toplotni izmenjevalec Toplotni izmenjevalec za segrevanje sanitarne vode je name{~en na zunanji strani grelnika in ni v neposrednem stiku z vodo. Pri tak{ni izvedbi se popolnoma izognemo mo`nosti izpusta hladilnega sredstva v sanitarno vodo. Toplotni izmenjevalec s svojo pove~ano prenosno povr{ino dodatno pripomore k u~inkovitosti toplotne ~rpalke. Rezultat je maksimalno varno in var~no delovanje.

Minimalne toplotne izgube Hranilnik je obdan s poliuretansko peno debeline minimalno 50 mm (na straneh do 80 mm), kar zagotavlja minimalne toplotne izgube.

Vgrajena temperaturna tipala v zgornjem in spodnjem nivoju hranilnika zagotavljata natan~ne podatke o temperaturah sanitarne vode in s tem optimalni re`im vklopov in izklopov toplotne ~rpalke.

Zra~ni izmenjevalec (kondenzator) s hidrofilnim nanosom Posebni hidrofilni nanos na izmenjevalcu skrbi za hitro odtekanje kondenza in dodatno za{~ito pred korozijo.

Ventilator Vgrajen radialni ventilator ob~utno zni`uje hrupnost, saj je na oddaljenosti 2 m skoraj nesli{en. â&#x20AC;˘ Mitja Herti{

Prodaja: SELTRON d.o.o., Tr`a{ka cesta 85 A, 2000 Maribor, tel.: 080 13 55, e-mail: info@seltron.si, www.seltron.si


46

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Zanesljiva tehnologija toplotnih ~rpalk zrak - voda Mitsubishi Electric

S

istem v deljeni izvedbi, s toplotno ~rpalko zrak - voda MITSUBISHI ELECTRIC, je ekolo{ko naravnan, gospodarni ogrevalni sistem nove generacije, ki je prijazen do okolja, energetsko var~en in u~inkovit. Zanesljivost delovanja, energetska var~nost, izjemno udobje ogrevanja in enostavna instalacija so lastnosti, zaradi katerih je ogrevalni sistem v deljeni izvedbi Ecodan - Zubadan v sredi{~u pozornosti. Zunanje enote sistema s toplotno ~rpalko zrak-voda, serija Zubadan, imajo klju~no vlogo pri ustvarjanju toplote pri zelo nizkih zunanjih temperaturah. S patentirano Zubadan invertersko tehnologijo je celotna zmogljivost sistema na voljo do -15°C zunanje temperature, obseg uporabe pa se je z novimi modeli (tip z oznako R2) raz{iril do -28°C zunanje temperature. MITSUBISHI ELECTRIC ve, da je zanesljivost ogrevanja, poleg u~inkovitosti, prihranka in idealnega toplotnega udobja, klju~ni element izbire ogrevalnega sistema v Sloveniji. Za ve~je objekte je sistem EcodanZubadan mogo~e povezati v kaskadni sistem z najve~ {estimi enotami in tako dose~i do 84 kilovatov ogrevalne mo~i. Naju~inkovitej{e {tevilo kombiniranih enot z modeli enake zmogljivosti se dolo~i avtomatsko glede na ogrevalne zahteve. Vgrajena je tudi funkcija izmenjevanja enot (rotacija), ki uravnovesi obratovalne ure in prepre~i, da bi bilo delovanje odvisno od katerekoli posamezne enote. V primeru nepravilnosti z eno od enot, ki je krmiljena skupaj z ve~ drugimi enotami, se avtomatsko po`ene druga enota kot rezerva in prepre~i popolno zaustavitev sistema. Na na{i spletni strani www.vitanest.si najdete {e ve~ klju~nih informacij, za tehni~no podporo pa nas lahko kontaktirate brezpla~no prek {tevilke 080 1959 ali prek e-po{te servis@vitanest.si. â&#x20AC;˘ Vir: Vitanest d.o.o., Februar 2015


Nova toplotna èrpalka zrak-voda Ecodan s pomoèjo tehnologije »Flash injection« uèinkovito proizvaja toploto za ogrevanje prostora in sanitarne vode s èrpanjem toplote iz zunanjega okolja, poleti pa toploto odvzema iz notranjih prostorov in tako ustvarja prijetno klimo za bivanje in delo. Visoki energijski izkoristki in udobje so kljuène prednosti sistema v vseh vremenskih razmerah, sistem namreè pri gretju deluje do -28°C zunanje temperature, ogrevalno nazivno moè pa ohranja vse do -15°C zunanje temperature.

0ROiZveDeÒ KRatnOÒKOLiāinOÒvLOÞeneÒeneRGiJe

www.vitanest.si Uvoz in distribucija klimatskih naprav in toplotnih èrpalk VITANEST d.o.o., NOVA GORICA | tel.: 05/338 49 99 | e-pošta: vitanest@vitanest.si

Opisane naprave vsebujejo ¹uorirani toplogredni plin (FC410A.

Ecodan: ogrevanje s pogledom v prihodnost


Zakaj je Daikin Altherma LT najbolj prodajana toplotna ~rpalka v Evropi?

T

oplotni ~rpalki Daikin Altherma LT, ki jo imenujemo tudi nizkotemperaturna toplotna ~rpalka, v Evropi zaupa `e ve~ kot 350.000 kupcev. Zakaj je to najuspe{nej{a toplotna ~rpalka vseh ~asov in zakaj ji zaupa toliko kupcev?

prestati dolgotrajen test, pri katerem se preveri ob{iren spekter funkcionalnosti pri razli~nih zunanjih pogojih. Tiste toplotne ~rpalke, ki ne prestanejo testa, so izlo~ene in se reciklirajo. Kljub temu, da imajo Daikinove toplotne ~rpalke 3-letno garancijo, opa`amo, da se tudi po prete~eni garancijski dobi ne kvarijo.

Dolga `ivljenjska doba Varnost delovanja toplotne ~rpalke Daikin Altherma

Ve~ na www.e2e.si. Postanite tudi vi ~lan dru`ine DAIKIN in prepustite var~evanje va{i toplotni ~rpalki, sami pa si zato privo{~ite ve~!

Ko boste izbirali toplotno ~rpalko, je gotovo najpomembnej{a varnost delovanja, saj ne bi `eleli pozimi, pri -15 stopinj Celzija zunanje temperature, ostati brez ogrevanja. Daikinove toplotne ~rpalke bele`ijo izjemno nizek odstotek napak. Prav vsaka toplotna ~rpalka mora na koncu proizvodnje

Najbolj prodajana toplotna črpalka v Evropi

Daikin toplotne ~rpalke proizvaja `e ve~ kot pol stoletja. V Sloveniji obstajajo objekti, v katerih Daikinovi kompresorji, tudi po dvajsetih letih delovanja nimajo te`av. Vemo, da toplotne ~rpalke zahtevajo pravilno namestitev in ustrezen servis. V kolikor `elite v va{em domu namestiti toplotno ~rpalko, se obrnite na poobla{~ene Daikinove monterje v va{i bli`ini. Za nasvet pokli~ite uvoznika in distributerja, podjetje E2E d.o.o. na telefon 02 620 98 05 ali pi{ite na info@e2e.si.

Najbolj{i izkoristek je rezultat najnovej{e tehnologije Daikin je japonsko podjetje, ki spada med 100 najbolj inovativnih podjetij na svetu. Rezultat so toplotne ~rpalke z najve~jimi izkoristki. V Sloveniji vlada na tem podro~ju prava zmeda, predvsem zaradi objavljenih spiskov Eko Sklada, ki izkoristek posamezne znamke toplotne ~rpalke navajajo samo pri to~no dolo~enih pogojih. Daikinova toplotna ~rpalka ima pri pogojih A+7/35W COP=5,04, kar je najvi{ji izkoristek na trgu, ki pa kupcu ne pove dosti. Od 1.9.2015 bodo in{titucije zavezane navajati celoletne izkoristke. Do takrat pa se raje obrnite na znanca ali soseda, ki vam bo iz »prve roke« pojasnil velikost prihrankov Daikinovih toplotnih ~rpalk. V primerjavi z drugimi energenti so prihranki med 50 in 80 %. V Sloveniji Daikinove ~rpalke dosegajo izkoristek SCOP med 3,8 do 4,8, odvisno od klimatskih pogojev v va{em kraju. Za to~en izra~un prihrankov toplotne ~rpalke Daikin se obrnite na podjetje E2E d.o.o.

Nizkotemperaturna toplotna črpalka Daikin Altherma LT vam omogoča najvišje prihranke celo do štirikrat v primerjavi s fosilnimi gorivi in je pravilna rešitev za talno ogrevanje. Japonskobelgijska kakovost, ki vam zagotavlja varnost. Za več informacij se obrnite na zastopnika Daikin, podjetje E2E d.o.o., ki sodeluje z več kot 100 monterji po celotni Sloveniji. Uvoznik in distributer: 02 620 98 05 02 621 98 03

info@e2e.si www.e2e.si

Katere tehnolo{ke prednosti lo~ijo Daikin od drugih proizvajalcev? Daikin je prvi razvil prostovise~i zunanji izmenjevalec brez potratnega elektri~nega grelca zunanje plo{~e. Njihovi izbolj{ani inverterski kompresorji imajo najni`jo modulacijo in lahko tako delujejo s samo 18 % mo~i, kar pomeni, da pri vi{jih temperaturah porabijo ve~ kot petkrat manj energije v primerjavi neinverterskimi kompresorji. Standardna je uporaba tla~nih senzorjev, ki omogo~ajo natan~no delovanje ekspanzijskih ventilov, ki tako {e dodatno zmanj{ujejo porabo elektri~ne energije. Vse Daikinove ~rpalke `e ve~ kot 3 leta za delovanje uporabljajo 10-stopenjske var~ne obto~ne ~rpalke, ki prav tako zmanj{ujejo va{o porabo energije. Za podrobnosti pokli~ite E2E d.o.o. in zahtevajte va{ brezpla~ni katalog. •

Promocijsko sporo~ilo

V Evropi se `e ve~ let uporabljajo celoletni izkoristki, imenovani SCOP, ki so produkt merjenja izkoristkov pri razli~nih zunanjih temperaturah in upo{tevajo {e delovanje obto~nih ~rpalk in drugih potratnih porabnikov. SCOP vam pove, kolikokrat je toplotna ~rpalka bolj u~inkovita od elektri~nega grelnika.


sZ,hE^</ KOMBINIRANI KOTLI NA DRVA IN DRVA / PELETE

K>/E IN PREVERJENA KAKOVOST www.defro.si info@defro.si tel: 02/2350-336 Zastopstvo podjetje MAVI d.o.o.

VSE ZA A KOPALNICO | VODOV VOD | OGREVANJE | Įİ İģĪĨĪĩįĜŜĪ Ds/DĂƌŝďŽ ŽƌĚ͘Ž͘Ž͘ Novakova ulicaa 8 2000 - Maribor tel. 02/ 23 50 300 00

P>ũƵďůũĂŶĂͲsŝē ũƵď Cestaa v Mestni log 86 1000 0 - Ljubljana tel. 0 01/ 62 08 418

PĞůũĞ   ůũ Podjavorškkova ulica 2 3000 - Celjje tel. 03/ 4 49 07 602

P>ũƵďůũĂŶĂͲĞǎŝŐƌĂĚ  >ũ ďůũ  ǎŝ Ě ^ůŽǀĞŶēĞǀĂƵůŝĐĂϵϳ 1000 - Ljubljana v tel. 01/ 62 08 412

PEŽǀĂ'ŽƌŝĐĂ E ' ŝ Industrijska cesta 5 5000 - Nova Gorica v tel. 05/ 33 03 420

PEŽǀŽŵĞƐƚŽ E ƚ D Ěŝē DĞĚŝēĞǀĂƵůŝĐĂϭϱ ůŝ ϭϱ 8000 - Novo mesto v tel. 07/ 30 23 680

MAVI Maribor | www.mavi.si | info@mavi.si

ZsK>h/: EdZ/ah

Školjka B R E Z roba ,/'/E/Eͮ<K>Ka<ͮ <KEKD/E


50

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

V bloku sanitarno vodo ogrevajo s toplotno ~rpalko Thermia

V

bloku na Jesenicah so pred letom in pol za ogrevanje sanitarne vode vgradili toplotno ~rpalko. Stro{ki so se jim zmanj{ali za {tirikrat, investicija pa se jim bo povrnila prej kot v dveh letih. V avgustu 2013 je v bloku na Ulici Gustla [travsa 1 na Jesenicah za~ela delovati toplotna ~rpalka, ki ogreva sanitarno vodo za 23 stanovanj s skupaj 55 stanovalci. To je prvi blok na Jesenicah (in eden prvih na Gorenjskem), ki je pre{el na tovrstni na~in ogrevanja sanitarne vode. Kot je dejal Branislav Zajovi}, novi hi{nik bloka in tisti, ki si je celoten projekt zamislil in ga ob soglasju vseh stanovalcev tudi izpeljal, ra~unajo, da se bodo stro{ki s tem zmanj{ali kar za {tirikrat.

Visoki stro{ki daljinskega ogrevanja ^e so pred odklopom z daljinskega ogrevanja stanovalci za ogrevanje sanitarne vode pla~evali okrog devet tiso~ evrov letno (gre za se{tevek stro{kov vseh stanovalcev skupaj), pla~ujejo sedaj le {e okrog dva tiso~ evrov. Za primerjavo: ~e je doslej starej{i par za ogrevanje sanitarne vode mese~no pla~eval kar okrog {tirideset evrov, pla~uje po novem manj kot deset evrov. Prav visoki stro{ki so bili glavni razlog, zakaj so sploh za~eli razmi{ljati o prehodu na toplotno ~rpalko za ogrevanje sanitarne vode. Stanovalci so bili namre~ `e vrsto let nezadovoljni s sistemom obra~unavanja stro{kov za toplo sanitarno vodo preko daljinskega ogrevanja.

je moral dobiti soglasje dobavitelja toplote preko daljinskega ogrevanja za odklop od njihovega sistema. Po Zajovi}evih besedah so dobili zagotovilo direktorja, da imajo v primeru stoodstotnega soglasja stanovalcev legitimno pravico, da to storijo.

Izbor prave toplotne ~rpalke Za Zajovi}a, ki je vodil investicijo, je nastopila te`avna naloga, izbrati ustrezno napravo in izvajalca. Na trgu je namre~ naletel na veliko ponudb razli~nih toplotnih ~rpalk. Ogrevanje sanitarne vode pa je sicer za toplotno ~rpalko najte`ja naloga, saj mora zagotoviti visoko temperaturo vode skozi celo leto, v najbolj vro~ih, kot tudi najhladnej{ih obdobjih. Gre za specifi~no nalogo, ki je prav vsaka toplotna ~rpalka ni zmo`na opraviti zanesljivo. Na osnovi karakteristik in referenc so izbrali toplotno ~rpalko Thermia Atec, ki jo je vgradilo podjetje Atlas iz Vojnika, ki je vsa gradbena dela izpeljalo v samo treh dneh. Toplotna ~rpalka mo~i 16 kW ne name{~ena pred blok, v strojnico pa so namesto obstoje~ega, dotrajanega grelnika namestili dva nova visoko-u~inkovita grelnika prostornine po 800

Odlo~itev o odklopu z javnega omre`ja Branislav Zajovi}, po izobrazbi in`enir mehatronike, je, potem ko je prevzel naloge hi{nika, za~el razmi{ljati o uvedbi cenej{ega in tudi okolju prijaznej{ega na~ina ogrevanja sanitarne vode. ÂťObiskal sem razli~ne sejme in se seznanil z razli~nimi principi ogrevanja in kot najbolj smiselna se je pokazala namestitev toplotne ~rpalke zrak-voda, ki bi delovala samostojno. Sistem deluje tako, da izkori{~a toploto zraka iz okolice in ogreva vodo v grelniku, za kar porabi bistveno manj energije, kot jo proizvede,ÂŤ razlaga Zajovi}, ki se je moral lotiti tudi zahtevne naloge â&#x20AC;&#x201C; da prepri~a vse stanovalce o prednostnih nove tehnologije. To mu je uspelo, ~etudi je ve~ina stanovalcev starej{ih in jim je bila tehnologija nepoznana. Prav tako

Pred vgradnjo toplotne ~rpalke je vodo v dotrajanem grelniku ogreval vro~evod

Toplotna ~rpalka ogreva vodo v dveh visoko-produktivnih grelnikih skupne prostornine 1.600 litrov

Toplotna ~rpalka zrak/voda ogreva vodo na visoko temperaturo tudi, ko je zunaj ekstremno hladno. Zunanja enota je pred blok, deluje tiho in nemote~e.

litrov, ki sta namenjena skupni rabi za vsa stanovanja. Sistem je tako zmogljiv, da tudi v primeru, ~e bi se vseh 55 stanovalcev tu{iralo hkrati, tople vode (ta ima temperaturo 55 stopinj Celzija) ne zmanjka. V podporo ogrevanju ima grelnik tudi dodatno varovalo, to je elektri~ni grelec, ki dogreva vodo v primeru velike trenutne porabe, vzdr`evalnih del na toplotni ~rpalki, vendar v letu in pol uporabe ta grelec skoraj nikoli ni deloval.

Nadzor nad delovanjem sistema Izvajalec je v sistem vgradil komponente ki omogo~ajo bolj{i pregled nad delovanjem toplotne ~rpalke in u~inkovitostjo priprave tople vode. Na vstopu hladne vode v grelnik je vgrajen vodomer, ki bele`i skupno porabo tople sanitarne vode v bloku. Name{~ena sta tudi elektri~ni {tevec in kalorimeter, ki sta namenjena od~itavanju porabljene in pridobljene energije, na osnovi katerih je mo`no izra~unati mese~no in celoletno porabo ter grelno {tevilo, t.j. u~inkovitost novo vgrajenega sistema. Izvajalec stanovalcem zagotavlja brezpla~ni daljinski nadzor s sistemom Thermia Online, tako da lahko upravljalec v vsakem trenutku preveri, ali sistem deluje pravilno, kak{na je temperatura vode v grelnikih, koliko ur dnevno toplotna ~rpalka deluje ipd. Preko istega sistema serviser dostopa do vseh parametrov in nastavitev v toplotni ~rpalki, kar dodatno izbolj{a odzivnost servisa, ki je v sistemu, kot je ogrevanje sanitarne vode v bloku, klju~nega pomena.


OGREVANJE

51

Zmagovalni WC za goste ^lovek je gibljiva tovarna ekskrementov, dokler diha in se hrani, mora ve~krat dnevno na strani{~e (kraj{e WC). Zdru`eni narodi vsako leto en dan (lani 19. november) dolo~ijo za svetovni dan strani{~. Tema je bolj pomembna kot izgleda na prvi pogled, saj 2,5 milijarde ljudi, kljub gosti naseljenosti, `ivi brez sanitarij ali urejene kanalizacije. Posledica so bolezni, epidemije in nepotrebno trpljenje najrevnej{ih na planetu.

Nizozemska ideja

Temperatura sanitarne vode se vzdr`uje med 45 in 55°C – podatki za januar 2015 iz sistema Thermia Online

Rezultati energijske u~inkovitosti Delovanje sistema spremljamo v smislu porabljene in proizvedene energije s pomo~jo elektri~nega {tevca in kalorimetra, ter preko daljinskega nadzora Thermia Online. V letu in pol delovanja sistema je toplotna ~rpalka pridelala 103.642 kWh toplote in porabila 35.862 kWh elektrike, kar pomeni, da je letno grelno {tevilo Toplotna ~rpalka je v letu in pol delovanja sistema 2,9. Ob upo{tevanju, da proizvedla 2,9-krat ve~ energije, kot je poraT^ ogreva vodo s 45 na 55°C in bila elektrike za obratovanje. ve~, deluje stalno v visoko-temperaturnem re`imu, ter da sta v obdobje vklju~eni dve zimi in eno poletje, je dose`eno letno grelno {tevilo zelo visoko.

Investicija se bo povrnila v dveh letih Kot omenjeno na za~etku, so stanovalci vsako leto pla~evali za ogrevanje sanitarne vode visoke zneske, v povpre~ju 9.000 EUR/leto za cel blok. Celotna investicija demonta`e starega in vgradnje novega sistema na klju~ je zna{ala 19 tiso~ evrov, pri ~emer so 14 tiso~ evrov pla~ali iz denarja, zbranega v rezervnem skladu, ~etrtino stro{kov pa je sofinanciral Eko sklad. Tako stanovalcem ni bilo treba se~i v `ep za investicijo, ki se bo glede na na~rtovane ni`je stro{ke ogrevanja vode povrnila v samo dveh letih. »Na Jesenicah smo ob~ani `e tako obremenjeni z visokimi polo`nicami, sploh v teh kriznih ~asih, zato je vsak prihranek dobrodo{el. Po svoje je `alostno, da smo bili leta 2013 {ele prvi blok na Jesenicah, ki je pre{el na toplotno ~rpalko za ogrevanje sanitarne vode. Dr`ava bi morala uporabo obnovljivih virov {e bolj spodbujati,« je prepri~an sogovornik, ki je vse informacije o projektu pripravljen posredovati tudi drugim zainteresiranim hi{nikom in stanovalcem. Kot pravi, to ni zadnji »zeleni« projekt v njegovem bloku. »^e bi imeli denar, bi se povsem odklopili iz vro~evoda in tudi za ogrevanje prostorov pre{li na toplotno ~rpalko, tudi tu bi se investicija ob sofinanciranju Eko sklada povrnila `e v prvih nekaj letih.« dodaja Branislav Zajovi}, ki je primer dobre prakse pomagal prenesti `e na drugi blok na Jesenicah. Instalacija se bo izvedla v kratkem, o delovanju novega sistema pa bomo seveda poro~ali tudi v reviji Svetovalec - Var~ujem z energijo. • Yasin Jodeh, www.thermia.si, info@thermia.si

Dokler se turist giba po centru mesta ni problema. Trgovine, bifeji, restavracije ali javna strani{~a so na dosegu roke. Problem nastane, ko se sprehodi po predmestju, lepe hi{e in ograje, vendar nikjer gostilne ali strani{~a. To se je zgodilo nizozemskemu turistu, ki je moral zvoniti pri neznancih in prositi, ~e ga spustijo na nujno potrebo. Stiska je bila tako velika, da je pri tem dobil {e novo idejo. V svoji hi{i bo mimoido~im v stiski brezpla~no ponudil svoj toaletni izum, to pa skrbno ozna~il na stavbi. S tem je za~el novo gibanje, ki zagotavlja urejeno okolje in ohranja dostojanstvo ~loveka v stiski, ki se vsem nam kar pogosto zgodi.

Nem{ki nate~aj Toaletni koti~ek, kraj{e WC, za goste je izkaznica hi{e in stanovalcev ter je kljub majhnosti klju~en prostor po katerem nas bodo ocenili obiskovalci. Nem{ka revija Badevelt je razpisala nate~aj za najbolj{i WC saj vedo, da ni enostavno na 1,5 kvadratnega metra spraviti {koljko, umivalnik, dr`alo za brisa~e in druge pripomo~ke. Predelan zmagovalni hi{ni WC je lastnika stal kar 15.000 €, saj so vgradili sanitarno opremo in keramiko visokega cenovnega razreda, oprema pa vklju~uje {e veliko elementov iz lesa. Komisija je poleg uporabnosti visoko ocenila tudi nenavadne in prijetne svetlobne u~inke, ki obiskovalcu zagotovijo dobro po~utje in ob~utek doma~nosti. ^e pa bi arhitektom uspelo v ta prostor sti{~ati {e majhen pisoar, bi dobili sanitarije najvi{je kakovosti. Ampak to je samo moje mnenje. • Tihec Osvetlitev, uporaba lesa in razporeditev so bili glavni razlogi za zmago


52

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Ogrevanje s toplotno ~rpalko Ali kako se najbolj udobno ogrevati in ob tem privar~evati?

S

istemi centralnega ogrevanja nam niso ni~ tujega - prakti~no se tako ogreva vsak objekt. V enem izmed prostorov v objektu stoji toplotni vir (plinska pe~, toplotna ~rpalka, …), ki preko razvejanega sistema cevi, napeljanih pod pohodno povr{ino ali skozi radiatorje, ogreva vse prostore.

Zakaj toplotna ~rpalka? Toplotne ~rpalke torej vsi `e poznamo. Spomnimo se tudi starih hladilnikov, ki so obratovali, dokler jim niso odpadla vrata, torej o zanesljivosti delovanja sistema toplotne ~rpalke ni dvoma. Kateri so torej glavni razlogi za odlo~itev za vgraditev toplotne ~rpalke za ogrevanje prostorov? V dana{njih ~asih, ko se cene energentov na tujih trgih spreminjajo iz dneva v dan, je najbolje, da se ogrevamo na nekaj, kar “raste na doma~em vrtu”. Seveda najprej pomislimo na les, vendar vsak od nas nima dostopa do svoje zaplate gozda. Poleg tega, oskrba in kurjenje z lesom zahtevata za marsikoga enostavno preve~ priprav in dela. Re{itev je v elektri~ni energiji, ki jo v Sloveniji proizvajamo skorajda lokalno in v ve~ini iz obnovljivih virov energije. V primeru elektri~ne energije iz hidroelektrarne so obnovljivi viri energije v igri dvakrat – prvi~ pri proizvodnji elektri~ne energije (voda) ter drugi~ pri proizvodnji toplote (zrak). Hkrati torej var~ujemo in skrbimo za okolje! Prihranek, ki ga toplotna ~rpalka prina{a je seveda najbolj mamljiv aspekt, vendar ne smemo pozabiti na udobje. Inverterske toplotne ~rpalke gradijo na vztrajnosti sistema, zato je vzdr`evanje konstantne temperature v vseh prostorih najbolj za`elen “stranski u~inek” toplotne ~rpalke.

Kdo je primeren kandidat za toplotno ~rpalko? Toplotna ~rpalka je primerna za vse vrste ogrevalnih sistemov, le pravilen model je potrebno izbrati. Kdo je torej primeren kandidat? Prav vsi! Vsi, ki se odlo~ajo za energetsko prenovo svojega doma. Daikin, kot svetovno znan proizvajalec toplotnih ~rpalk in ve~ni inovator na tem podro~ju, ima v svoji ponudbi toplotno ~rpalko skorajda za vsakogar. @al pa univerzalna toplotna ~rpalka ne obstaja. Za vsak posamezen primer je potreben razmislek, saj lahko slab nakup ogrevalnega sistema povzro~i precej nev{e~nosti in sivih las. Iz tega razloga smo se pri podjetju Airabela d.o.o. odlo~ili, da v sredi{~u Slovenije postavimo na ogled toplotne ~rpalke Daikin Altherma. V na{em razstavnem salonu si jih boste lahko ogledali in se posvetovali o pravilni izbiri. Tako mi, kot monter, ki vam bo toplotno ~rpalko montiral, imamo najraje zadovoljne kupce – za kar pa so podpora in ustrezne informacije bistvenega pomena.

Daikin Altherma Podjetje Daikin izvira iz Japonske, z ve~ kot 90-letno tradicijo inovatorstva ter zanesljivosti na podro~ju toplotnih ~rpalk in klimatskih naprav. Toplotne ~rpalke, prilagojene evropskemu podnebju so vse razvite in izdelane v Evropi – sede` podjetja Daikin Europe, skupaj z razvojnim centrom je namre~ lociran v Belgiji. Vse vitalne komponente toplotnih ~rpalk so proizvod skupine Daikin, kot je tudi ve~ina vgrajene tehnologije lastni patent podjetja Daikin. To jim omogo~a prednost pred ostalimi toplotnimi ~rpalkami na tr`i{~u, tako pri u~inkovitosti, kot tudi pri dostopnosti. Brez zadr`kov lahko torej trdimo, da je za vsakogar na voljo ustrezna re{itev. Vse kar morate storiti je, da svojega izbranega monterja povpra{ate za ve~ informacij ter seveda za ogled objekta, ki je namre~ klju~nega pomena pri izdelavi ustrezne ponudbe. Za informacije pa se lahko obrnete tudi neposredno na nas, podjetje Airabela d.o.o., uvoznika in distributerja toplotnih ~rpalk Daikin Altherma. Pi{ete nam lahko na info@airabela.si ali se oglasite v na{em razstavnem salonu na [martinski cesti 58a v Ljubljani, kjer imamo razstavljenih ve~ino modelov toplotnih ~rpalk in klimatskih naprav proizvajalca Daikin. •

Promocijsko sporo~ilo

Vsi centralni ogrevalni sistemi imajo seveda popolnoma enak cilj – udobje v vseh prostorih! Le malokdo bi se v dana{njih ~asih prostovoljno odlo~il za bivanje v hi{i, ki bi imela ogrevan samo en prostor. Glavna tema ~lanka pa ni centralno ogrevanje, pa~ pa toplotne ~rpalke. Naj vam zaupam, da jo v svoji hi{i `e imate. Govora je seveda o hladilniku. Hladilnik je dejansko toplotna ~rpalka zrak-zrak, ki zni`uje temperaturo zraka v zaprtem prostoru ter odve~no toploto vodi v okolico.


ZRAK JE NEIZÄ&#x152;RPEN VIR ENERGIJE.

,]NRULVWLWHJDVWRSORWQLPLĂžUSDONDPL'DLNLQ

POZOratRurn!o Ä?rpalko

Na visokotempe od 20. 10. 2014 Daikin Altherma lahko

PRIDOBITE D10B0U0Dâ&#x201A;ŹE! DAIKIN SPO priloĹžnost! emno Pohitite in izkoristite izj

7RSORWQHĂžUSDONH'DLNLQ$OWKHUPDQXGLMRSRSROQRWRSORWQRXGREMH]D VWDQRYDQMVNHLQSRVORYQHREMHNWH6RWUDMQRVWQDHQHUJLMVNDUHĂŁLWHY]D RJUHYDQMHSULSUDYRJRVSRGLQMVNHWRSOHYRGHLQKODMHQMHRGOLNXMHWDSDMLK WXGLL]MHPQDHQHUJLMVNDXĂžLQNRYLWRVWLQQL]NDUDYHQL]SXVWRY&2 2ELĂŁĂžLWHQDVYQDĂŁHPUD]VWDYQHPVDORQXQDĹ martinski cesti 58a v /MXEOMDQLLQSUHYHULWHSRQXGERQDMEROMSURGDMDQLKWRSORWQLKĂžUSDONY(YURSL

Sledite nam na

Facebooku

www.airabela.si / info@airabela.si T: 08 20 53 025 / Ĺ martinska cesta 58A, Ljubljana

Lepota je v zraku


54

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Estia za vse tipe ogrevanja

V

edno toplo stanovanje ali hi{o, ne glede na to kak{en na~in ogrevanja je vgrajen, omogo~a nova visokotemperaturna toplotna ~rpalka Estia Hi Power, zrak - voda. Tudi, ko bo zunaj samo -15°C, bo delovala s polno mo~jo in s predtokom 60°C ogrela tudi najbolj zmrzljive stanovalce. Naprava ima COP {tevilo kar 4,88 zato bo za vsak vlo`en kilovat elektrike oddala krepke {tiri kilovate toplote. Tako visok izkoristek hkrati pomeni veliko toplote za malo denarja in uporabo v novogradnjah ali kot zamenjavo za dotrajani kotel.

Zelo pomembno – tih ventilator Kaj pomaga poceni toplota, ~e bo sosed ocenil, da mu gre stalno brnenje in sikanje na{e toplotne preve~ na `ivce. Zato ima Estia v zunanji enoti vgrajene najti{jo tehniko, ventilator in dvojni rotacijski kompresor poganja enosmerni tok, oba pa delujeta brez vibracij in s prilagodljivim {tevilom obratov. ^e izberemo {e na~in »no~no delovanje«, naprava postane skoraj nesli{na. V okrovu se nahajajo {e izmenjevalec, vsa tipala, in odtaljevalna napeljava, ki zagotovi, da spodnji del izmenjevalca v nobenem primeru ne bo zaledenel. ^e bo potrebno kaj

pregledati, bo serviser vse opravil kar zunaj. Toploto iz zunanje enote sprejme hidravli~ni modul, ki je name{~en v hi{i.

Hydrobox in vse mo`ne kombinacije Notranji hidravli~ni modul, Hydrobox, je skoraj tako zanimiv kot toplotna ~rpalka zunaj. Je majhna toplotna centrala in edini element, ki ga vidimo na steni stanovanja. Videti je kot manj{i plinski kotel, velikosti 90 x 52 x 35 cm, nanj pa priklju~imo vse porabnike toplote v hi{i, od bojlerja do ogrevanja. Pod pokrovom skriva obto~no ~rpalko, raztezno posodo, izmenjevalec, tipala za tlak, temperaturo in pretoke ter krmilno elektroniko, ki vse to vodi in nadzira. Avtomatika prevzame krmiljenje dveh temperaturnih con, zato talno in radiatorji lahko delujejo hkrati. V sistem lahko priklju~imo bojler za toplo vodo, radiatorje, konvektorje z ali

Zunanja enota Estia Hi Power in notranji Hydrobox

brez ventilatorja, talno ogrevanje ali son~ne kolektorje. Estia Hi Power je prilagodljiva in zanesljiva toplotna ~rpalka, ki je sposobna samostojno ogreti stavbo tudi v najhladnej{ih dnevih, saj bo uspe{no delovala tudi ko bo zunanji termometer padel do -25°C. Izdelujejo dva tipa, za toplotno mo~ 8 kWh porabi 1,68 kWh elektrike, za mo~ 11,2 kWh pa 2,3 kWh elektrike, podobno kot povpre~na pe~ica. • Tihec


PAKET DVOJNI PLUS Združite ELEKTRIKO in PLIN v enem paketu ter ju do konca leta 2016 plačujte po NIŽJI CENI, na eni položnici. Preverite obstoječe cene električne energije in zemeljskega plina na vašem računu in jih primerjajte s cenami v paketu Dvojni plus.

PRIHR

ANITE

z izjem

no pon

udbo

Cena brez DDV

Cena z DDV

VT (€/kWh)

0,05999

0,07319

MT (€/kWh)

0,03399

0,04147

Cena brez DDV

Cena z DDV

ET (€/kWh)

0,05299

0,06465

0,3190 (€/Sm3)

0,3892 (€/Sm3)

Račun za električno energijo in zemeljski plin prinesite na eno izmed prodajnih mest Energije plus ali pošljite na naslov Vetrinjska 2, 2000 Maribor. Pripravili vam bomo izračun prihranka in pogodbo za paket Dvojni plus. Ponudba velja za vse gospodinjske kupce do 31. 3. 2015.

01/2015

080 21 15 www.energijaplus.si


56

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Toplotna Stiebel Eltron je A+++

N

em{ko podjetje STIEBEL ELTRON je slovenskemu trgu lani premierno predstavilo toplotno ~rpalko, ki nudi {tevilne mo`nosti sodobnega ogrevanja ter prednosti, ki jih je vredno izkoristiti tako pri novogradnjah kot pri prenovi starej{ih objektov. Toplotna ~rpalka zrak-voda WPL 15/25 predstavlja generacijo toplotnih ~rpalk prihodnosti, saj so njene lastnosti v marsi~em nedosegljive trenutni ponudbi konkuren~nih podjetij.

V ohi{ju WPL zunaj objekta se nahaja vsa strojna in elektronska oprema, zato v kotlovnici ne potrebujemo notranje enote toplotne ~rpalke.

Izjemna zmogljivost in najvi{ja u~inkovitost toplotne ~rpalke na trgu Izdelki nem{kega proizvajalca `e od leta 1924 v sebi zdru`ujejo inovativno tehnologijo in zanesljivo kakovost. Njihovi prakti~ni izumi so ve~krat zaznamovali celoten svetovni trg. Tako so razvili WPL 15/25 z ekskluzivnim inverterskim Scroll kompresorjem in posebno inverter 3.0 tehnologijo, ki skupaj z ostalimi kvalitetnimi sestavnimi elementi toplotne ~rpalke, omogo~ajo izjemne izkoristke delovanja naprave. Pri re`imu A2/W35 toplotna ~rpalka dosega najvi{ja grelna {tevila na trgu (COP 4,2 v skladu s standardom EN14511). Pri izvajanju meritev je bil upo{tevan tudi proces odtaljevanja, ~esar pa ve~ina konkuren~nih podjetij ne upo{teva. Podro~je njenega delovanja je med –20 °C in +40 °C temperature okolice.

Prefinjen dizajn ter minimalna glasnost delovanja naprave Premi{ljen in lep dizajn naprave z u~inkovito tehnologijo omogo~a umestitev toplotne ~rpalke v vsako okolje. Le-ta je name{~ena zunaj in zavzame zelo malo prostora. Njene vrhunske komponente zagotavljajo skoraj nesli{no delovanje, saj

 ZA NOVOGRADNJE  ZA PRENOVE STAREJ[IH OBJEKTOV  ZA MAJHNE IN VE^JE OBJEKTE  ZA ENO ALI VE^DRU@INSKE HI[E

Izjemna u~inkovitost: COP 4,17 pri A2/W35 (EN 14511)

 Glasnost: 33 dB(A) na prostem, oddaljenost 5m

 Temperatura vtoka ogrevalne vode do 65°C

je glasnost, ki jo naprava oddaja pri svojem delovanju, le 33 dB na oddaljenosti petih metrov. Zaradi dobro premi{ljenega koncepta monta`e in hidravli~nega priklju~ka sta namestitev ter priklop toplotne ~rpalke zelo preprosta.

Zmagovalka v razmerju cena/kakovost ter pogled v prihodnost Toplotna ~rpalka je na evropskem trgu pritegnila veliko pozornosti, saj je resni~no nekaj posebnega ter ob racionalni ceni ponudi najbolj{e. Nenazadnje zasnovana je tako, da `e sedaj izpolnjuje zahteve glede oznak porabe energije v skladu z evropsko uredbo 811/2013, s katerimi bodo morale biti opremljene vse toplotne ~rpalke od jeseni 2015 dalje. Toplotna ~rpalka Stiebel Eltron, bo kot ena izmed redkih, uvr{~ena v energijski razred A +++.

 Energijska nalepka (Uredba EU {t. 811/2013): A+++

Re{itev ogrevanja za ve~ino stavb Izvrstna oprema inverterski toplotni ~rpalki omogo~a dose~i visoke temperature dvi`nega voda (do 65°C) in s tem predstavlja idealno re{itev za vgradnjo v starej{e objekte z radiatorskim sistemom. Izjemna prilagodljivost naprave glede na dejanske potrebe po ogrevanju objekta omogo~a tudi {tevilne druge mo`nosti vgradnje. Primerna je tako za novogradnje, manj{e in ve~je objekte, eno- ali ve~dru`inske hi{e … Skratka, to je naprava, ki s svojo celotno zasnovo omogo~a najvi{je udobje z izjemno nizko porabo energije in nizkimi stro{ki obratovanja. •

Ve~ informacij o toplotnih ~rpalkah Stiebel Eltron pridobite na www.veto.si, preko elektronske po{te info@veto.si ali po telefonu 040 744 436.


OBIĂijITE NAS NA SEJMU DOM ¨̱¨¨-!2%#¨ GOSPODARSKO RA9STAVIĂijE DVORANA B

www.veto.si

ogrevanje vodovod OreYraĺevanje kopalnice keramika -ͱHEͱLG>ÁƴJH:ED>Á ÁABƈGBÁHJ>RJ:ƴ>N:EGBÁKBKL>FBÁ ÁDͱLEBÁG:ÁE>KGͱÁ;BͱF:KͱÁ ÁHEBGKDBÁBGÁͱECGBÁDͱLEBÁ ÁKͱE:JGBÁKBKL>FBÁ ÁAJ:GBEGBDBÁBGÁ@J>EGBDBÁNͱ=>Á ÁJ:=B:LͱJCBÁ ÁJ>@ME:<BCKD:ÁL>AGBD:Á Á<>NGBÁBGÁR:LBKDͱN:EGBÁKBKL>FBÁ ÁBGƈL:E:<BCKDBÁF:L>JB:EÁ ÁABƈG:ÁD:G:EBR:<BC:Á Á@ͱJBEGBDBÁ Á=BFGBDBÁ ÁƴJH:ED>Á ÁͱF:JB<>ÁBGÁJ:R=>EBE<BÁ ÁL:EGͱÁͱ@J>N:GC>Á ÁJ>@ME:<BC>ÁBGÁL>JFͱKL:LBÁ ÁJ:RL>RG>ÁHͱKͱ=>Á Á?BELJBÁBGÁG:HJ:N>ÁR:ÁF>Aƴ:GC>ÁNͱ=>Á ÁͱJͱ=C:ÁBGÁHJB;ͱJÁR:ÁFͱGL>JC>Á Á=JM@BÁ=Jͱ;GBÁF:L>JB:EÁ $>J:FBƴG>ÁHEͱƈƴB<>Á ÁK:GBL:JG:ÁD>J:FBD:Á ÁDͱH:EGBƈDͱÁHͱABƈLNͱÁ ÁLMƈÁD:;BG>Á ÁDͱH:EGBƈD>ÁBGÁDMABGCKD>Á:JF:LMJ>Á ÁDͱH:EGBƈDBÁ=ͱ=:LDB ą,!.)¨6%4/¨3+50).%¨¨ ¨02/$!*.!¨-%34!

LJUBLJANA www.veto.si

KRANJ www.eltron.si

RADOMLJE www.vodoterm.si

R

NOVA GORICA, POSTOJNA, KOPER www.megaterm.si

R

CELJE www.slada.si

RADOVLJICA www.ȯver.si

®

VETO Veletrgovina d.o.o. | !QMĴHĴDU@© ©©+ITAKI@M@ | t. ©©©©| e.©HMENUDSN RH | www.veto.si | .&1$5 -)$ ©5.#.5.# ©/1$91 ij$5 -)$ *./ +-("$ ©*$1 ,(*


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

58

Mnenje dr`avnemu zboru o uporabi toplotnih ~rpalk

V

lada RS bo na podlagi mnenj pripravila strategijo na podro~ju energetike do leta 2030. Termotehnika je bila kot edino podjetje povabljena na javno obravnavo energetskega koncepta Slovenije. Direktor uni.dipl.in`. Bogdan Kronov{ek je predstavil stali{~a Termo-tehnike. Predstavitev mnenja o EKS pod to~ko 3 in to~ko 8. (Termo-tehnika d.o.o., Kronoterm) Toplotne ~rpalke postajajo v Evropi ~edalje pomembnej{e in priznano “orodje” za uresni~itev evropske okoljske in energetske politike, na podro~ju ogrevanja in hlajenja. To potrjuje tudi dejstvo, da so toplotne ~rpalke edino podro~je po informacijah EHPA, ki bele`i rast in ga veliko ~lanic EU vklju~uje v svoje energetske koncepte kot pomemben dejavnik za dosego okoljskih ciljev. Iz tega razloga si ne znamo predstavljati, da toplotne ~rpalke ne bi imele pomembne vloge pri slovenskem energetskem konceptu na podro~ju ogrevanja in hlajenja saj izpolnjujejo vse temeljne cilje EZ-1. 1. Glavni namen zakona je zagotoviti konkuren~no, varno, zanesljivo in dostopno oskrbo z energijo in energetskimi storitvami ob upo{tevanju na~el trajnostnega razvoja. a) Toplotne ~rpalke so trenutno med najbolj konkuren~nimi ali celo najbolj konkuren~ne naprave za ogrevanje in hlajenje saj pri delovanju pridobijo tudi do 80% energije iz okolice (zemlje,

zraka, vode, odpadne toplote industrije) ostalo pa pomeni elektri~na energija, ki je proizvedena doma in kjer imamo tudi najve~ji nadzor nad emisijami pri proizvodnji le-te. Faktor pretvorbe primarne energije je pri povpre~ni toplotni ~rpalki z letnim izkoristkom 3,5 kar 0,7 medtem ko je pri plinu 1,1 in pri daljinskem ogrevanju 1,2. b) Toplotne ~rpalke so najvarnej{e naprave, zanesljive in dostopne, tako z vidika posameznega uporabnika, kot s {ir{ega vidika, saj je za njihov pogon v ve~ini primerov potrebna elektri~na energija slovenske proizvodnje. Tako sploh ne obstaja mo`nost, da bi nekdo od zunaj vplival na oskrbo, izsiljeval ali samovoljno prekinil dobavo, kar so npr. na podro~ju oskrbe s plinom vsakoletne gro`nje in bojazni. c) V Sloveniji imamo mo~no proizvodnjo toplotnih ~rpalk z ve~ kot 40 letno tradicijo zato ima njihova uporaba velik vpliv na trajnostni razvoj kar z dveh vidikov. Prvi vidik je lastna ali slovenska proizvodnja naprav in s tem {iritev delovnih mest,

Vabimo vas, da se oglasite na našem razstavišču na sejmu DOM od 10.3. do 15.3. v dvorani B na Gospodarskem razstavišču.

T O P L O T N E

Č R P A L K E

UPRAVLJANJE TOPLOTNE ČRPALKE NA DALJAVO WWW.KRONOTERM.COM Ter Termo-tehnika T ermo mo teh t hnik ika d d. o o. o o., O Orla rrla lla a vas 27, 3314 Braslovče, T: 03 703 16 20, F: 03 703 16 33, info@kronoterm.com

Cl d Cloud.


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

59

Bi dali rekuperator na podstre{je?

V

na~elu tega predloga ne podpiramo, vendar pa odlo~itev ni enozna~na, ve~ je razlogov za in proti.

Razlogov proti tak{ni lokaciji je ve~. Najprej problem temperature tega prostora: mora imeti vsaj 10 stopinj Celzija. Ker s sistemom var~ujemo z energijo, bi bilo hlajenje zraka preko toplotno neizolirane in{talacije neprimerno. Drug razlog proti tak{ni namestitvi so kratke razdalje med aparatom in spalnimi prostori, namre~ kratke razdalje slabo du{ijo hrup, ki se prena{a preko cevi. Zato je potrebno v tak{nih primerih umetno podalj{ati dol`ino cevi na vsaj 8 metrov.

znanja, razvoja. Tako je doma~im proizvajalcem omogo~ena tudi mo~nej{a pozicija pri izvozu. Drugi vidik, kot sem omenil, pa je poraba elektri~ne energije, katere proizvodnja in distribucija je popolnoma doma~a. d) Ob uresni~evanju na~rta pove~evanja dele`a obnovljivih virov pri proizvodnji elektri~ne energije v naslednjih letih, bo tudi uporaba `e vseh in{taliranih toplotnih ~rpalk vsako leto u~inkovitej{a, glede na primarno energijo. e) Uporaba toplotnih ~rpalk vpliva na var~evanje z energijo in njeno u~inkovitej{o rabo, kar je prioriteta EZ-1. f) Toplotne ~rpalke so lahko klju~no orodje pametnih elektri~nih omre`ij, saj njihova serijska mo`nost oddaljenega nadzora preko oblaka nudi operaterjem kratkotrajne izklope, vklope, spremembe re`ima in hranjenja energije v ogrevalne sisteme. In to brez dodatnih investicij v elektri~no omre`je. Toplotne ~rpalke so naprave, ki izpolnjujejo vse temeljne cilje in prioritete zakona EZ-1, so var~ne, so konkuren~ne, zanesljive, mo`no jih je aplicirati tako za individualna stanovanja kot tudi v ve~stanovanjskih objektih, pri daljinskem ogrevanju in industriji, krepijo slovensko gospodarstvo in trajnostni razvoj, izkori{~ajo doma proizvedeno elektri~no energijo in tako vplivajo na ve~jo energetsko neodvisnost Slovenije. So lahko dober pripomo~ek pametnih elektri~nih omre`ij, njihova uporaba in s tem poraba primarne energije je samodejno vsako leto u~inkovitej{a. Torej toplotne ~rpalke morajo biti in bodo v bodo~e klju~no orodje EKS za podro~je ogrevanja in hlajenja. • Avtor teksta: uni.dipl.in`. dir. Bogdan Kronov{ek

Naslednja mo`na te`ava je hrup naprave, ki se prena{a po zraku. ^eprav imajo najbolj{e naprave zelo majhen hrup (denimo novus 300 ima le 17 dB pri 150 m3/h), je pono~i vsak hrup lahko problem, {e posebej tik nad spalnico. Problem najbolj prakti~ne narave je menjava filtrov in servisiranje: ~e je ta te`ko dosegljiva, bo normalno vzdr`evanje in servisiranje povezano z neudobnimi pohodi na podstre{je do naprave.

Prednost lokacije prezra~evalne naprave z razdelilci na podstrehi je lahko v razvodu cevi, ki je v dolo~enih primerih veliko bolj enostavno in bolj poceni kot vle~enje cevi iz kurilnice ali kleti. So pa »podstrehe« zelo razli~ne in jih ne moremo enozna~no opisati. V vsakem primeru pa namestitev rekuperatorja na podstreho ne sme prina{ati dodatnih stro{kov ali neprijetnosti uporabnikom. • Mag. Bojko Jerman, E-NETSI d.o.o. Ve~ na: www.prezra~evanje.si


Viessmannova toplotna Vitocal 200-S ogreje Izvedba Vitocal 222-S je kompakten energetski center z grelnikom sanitarne vode

Z

aradi klimatskih razmer pri nas je pozimi stavbe potrebno ogrevati. Novi ~asi, so prinesli nove re{itve, glavni razlog za nakup in vgradnjo pa je vpra{anje, kako bi s ~im manj stro{ki in ~im bolj ugodno pre`iveli zimo. Ena od bolj{ih, udobnej{ih in cenej{ih re{itev je zagotovo ogrevanje s toplotno ~rpalko zrak/ voda. Toplotna ~rpalka Vitocal 200 – S Izdelana je v deljeni ali »split« izvedbi, ter sestavljena iz zunanje in notranje enote. V zunanji se nahajajo ventilator, kompresor in ekspanzijski ventil. Vro~e hladivo nato po dvocevni povezavi zaokro`i skozi notranjo enoto, name{~eno v stavbi. V notranji enoti

so vgrajeni raztezna posoda, tripotni preklopni ventil, obto~na ~rpalka in elektronsko krmilje. Deluje zelo tiho in se lahko nahaja v bli`ini bivalnih prostorov. S pridobljeno toploto ogrejemo sanitarno vodo ter prostore s talnim ali nizkotemperaturnim radiatorskim ogrevanjem.

Nova generacija teh naprav deluje zanesljivo in brez zastojev, saj posamezne sestavne dele `e dolgo uporabljajo v klimatizaciji. Pri tem so elemente tako prilagodili, da sedaj u~inkovito delujejo tudi v ogrevalni tehniki. Zaradi velikoserijske standardizirane opreme je lahko cena tak{ne toplotne ~rpalke za tretjino ni`ja, kot jo imajo obi~ajne izvedbe T^ primerljivih mo~i. Tudi vlo`ek v zajemanje toplote zraka je veliko ni`ji, kot ~e bi zajemali toploto podtalnice ali zemlje. Monta`a naprave je enostavna, saj skozi odprtino v zidu zgradbe vodimo samo dve cevi za hladivo in elektri~ne vodnike.

Primer var~ne izvedbe Nizkoenergijska hi{a ima 135 m2 ogrevanih povr{in, specifi~ne toplotne potrebe zna{ajo 40 W/m2, potrebna mo~ za ogrevanje pa 5,4 kW. Uporabnik se bo ogreval samo s toplotno ~rpalko, torej monovalentno. ^e v najhladnej{ih dneh toplote ne bo dovolj, se bo avtomatsko vklju~il pomo`ni elektri~ni preto~ni grelnik, ki je vgrajen v notranji enoti. Ker bodo ve~ino zime toplotne potrebe manj{e, so Viessmannovi strokovnjaki izbrali toplotno ~rpalko Vitocal 200-S, AWB 201. B07, nazivna toplotna mo~ 5,6 kW (A2/

Z učinkovitimi ogrevalnimi sistemi podjetja Viessmann prihranite do 50 % stroškov energije.

Plinski kondenzacijski kotel z ogrevalnikom sanitarne vode Vitodens 222-F

Toplotna črpalka zrak/voda Vitocal 200-S za ogrevanje prostorov in sanitarne vode

Viessmann je eden internacionalno vodilnih proizvajalcev učinkovitih ogrevalnih, industrijskih in hladilnih sistemov. Naši proizvodi so energetsko varčni in okolju prijazni. Če želite ponudbo, se povežite z nami na naši spletni strani www.viessmann.si/ponudba

Viessmannovi ogrevalni sistemi in uspešen zimski šport: visoka učinkovitost in vrhunska tehnika zagotavljajo najboljše uspehe.

Viessmann d.o.o. C. XIV. divizije 116a · 2000 Maribor tel.: 02 480 55 50 · faks: 02 480 55 60 E-mail: viessmann@viessmann.si


61 W35). Uspe{no bo delovala do -12°C, vtok pa bo ogret do 35°C. Iz diagrama so ugotovili, da se bo elektri~ni pomo`ni grelnik vklju~il, ko bo temperatura zunaj padla pod -8°C. To se pri nas zgodi samo v 5% zimskih dnevov, ostalih 95% zime pa bo ~rpalka samostojno ogrela hi{o. Zato vedno vgrajujemo T^, ki dosegajo le 70 do 85% najve~je potrebne grelne mo~i za stavbo, saj bi bile druga~e ve~ino ~asa predimenzionirane.

Druge mo`nosti postavitve

Notranja enota je pritrjena na steno in deluje zelo tiho

Notranjo enoto lahko, podobno kot stenski kotel, obesimo na steno, sanitarno vodo pa ogrejemo v lo~enem ogrevalniku sanitarne vode. Lahko pa se odlo~imo za izvedbo 222-S, ki je kompaktna toplotna ~rpalka z ogrevalnikom sanitarne vode in stoji na tleh. Izvedba tipa 242-S je na pogled enaka, vendar ima vgrajen priklop in prenosnik toplote za povezavo s son~nimi kolektorji.

Toplotne ~rpalke Vitocal 200-S izpolnjujejo pogoje za pridobitev subvencije Eko sklada. Podrobnej{e informacije najdemo na www.viessmann.si, kjer je tudi obrazec za naro~ilo brezpla~nega svetovanja in ponudbe, ali tel.: 02/480 55 50

Za povezavo obeh enot potrebujemo samo eno odprtino za dve cevi in elektriko

Toplotne ~rpalke Vitocal 200-S dosegajo visok koeficient u~inkovitosti, do 5,0 (A7/ W35) in so na voljo v mo~eh od 4,5 do 14,6 kW z enofaznim priklju~kom ter 10,2 in 12,1 kW v trifazni izvedbi. Slednje so sposobne pri zunanji temperaturi -15°C zagotoviti temperaturo vtoka do 55 °C. •


62

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Kak{no vlogo ima elektri~na podpora pri ogrevanju s toplotnimi ~rpalkami zrak - voda?

V

praksi se ve~krat dogaja, da ponudnik toplotne ~rpalke v `elji pripraviti ~im ni`jo ponudbo izbere premajhno mo~ toplotne ~rpalke, glede na toplotne izgube objekta. Preve~krat se ponudniki zana{ajo na katalo{ki podatek o mo~i toplotne ~rpalke, ne upo{tevajo pa mo~i, ki jo toplotna ~rpalka lahko zagotovi pri ni`jih zunanjih temperaturah. Resni ponudniki in resni proizvajalci imajo tako imenovane temperaturne tabele iz katerih je razvidna mo~ toplotne ~rpalke pri razli~nih zunanjih temperaturah. V situaciji, ko so toplotne izgube objekta prevelike za toplotno mo~ ~rpalke lahko

Primarna naloga vgrajenih el. grelcev je zagotoviti toploto tudi v primeru okvare toplotne ~rpalke. Izognemo se morebitni zmrzali, zagotovimo si vsaj delno toploto v prostorih in toplo sanitarno vodo. Toplotne ~rpalke brez vgrajenih el. grelcev nimajo mo`nosti za~asnega ogrevanja ob morebitni okvari.

nastopi pomo~ s strani elektri~nih grelcev, ~e so le-ti vgrajeni. Nepravilno dimenzioniranje mo~i toplotne ~rpalke tako povzro~i vklju~evanje el. grelcev in posledi~no pove~a porabo el. energije. Stro{ki za elektriko narastejo izkoristek pa se mo~no zmanj{a.

Toplotne ~rpalke japonskega proizvajalca Fujitsu vam s serijo Waterstage omogo~ajo povsem kontrolirano uporabo elektro grelnika. Ob nakupu naprave Waterstage je vgrajen `e serijsko. S preprosto Siemensovo regulacijo ter o{tevil~enimi parametri lahko nastavite naslednja bolj pomembna parametra: Pri kateri zunanji temperaturi bo toplotna ~rpalka dovolila grelniku da se vklopijo, ~e bo to potrebno. Koliko ~asa naj prete~e, ko toplotna ~rpalka vklopi prvo stopnjo grelnika. Tisti, ki `elite da se grelnik nikoli ne bi vklopil to enostavno nastavite na upravljalniku. Vklop grelnika nastavite npr. na -30°C zunanje temperature. ^e je potreba za vklop grelnika se to zgodi po stopnjah, medtem ko, toplotna ~rpalka deluje. Grelec samo ’’pomaga’’ dogreti sistem. Tako ne vklopi vse mo~i naenkrat ampak samo toliko kolikor zares potrebuje toplotna ~rpalka, da dogreje sistem na izra~unano temperaturo. Grelnik je vklju~en samo toliko ~asa, da dogreje sistem nato temperaturo v sistemu vzdr`uje toplotna ~rpalka sama. Naj {e enkrat poudarim, da pravilno dimenzionirana toplotna ~rpalka zagotavlja nemoteno delovanje brez podpore el. grelcev, ki se vklopijo samo ob morebitni okvari. WATERSTAGE zagotavlja temperaturo ogrevne vode 60°C tudi pri zunanji temperaturi -20°C. To je dovolj tudi, ~e ogrevate prostore s pomo~jo radiatorjev. V kolikor so potrebe po vi{ji temperaturi vode npr 70°C in ve~ je potrebno skrbno prou~iti, ali se vgradnja toplotne ~rpalke izpla~a. • Marko [ubic in`. stroj.


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

63

Toplotna ~rpalka v izvedbi MONOBLOK

T

oplotne ~rpalke za ogrevanje lahko razdelimo v tako imenovane DELJENE oz. SPLIT izvedbe, kjer imamo zunanjo enoto posebej in notranjo enoto posebej in izvedbo VSE V ENEM oz. MONOBLOK, kjer imamo samo zunanjo enoto, ki ima `e vgrajene direktne priklju~ke za vodo. MONOBLOK izvedba je po krivici v Sloveniji precej zapostavljena. Najve~ bojazni je zaradi mogo~e zmrzali cevovodov. V resnici imajo uporabniki in monterji, ki tako napravo poznajo in imajo z njimi dejanske izku{nje precej pozitivno mi{lenje. Zmogljivosti MONOBLOKa ne zaostajajo za bolj priljubljenimi Split T^. COP je primerljiv, temperatura izhodne vode dosega do 57°C, krmilimo lahko direktni krog in sanitarno vodo, toplotna ~rpalka ima `e vgrajeno funkcijo hlajenja. Govorim seveda o LG monoblok toplotnih ~rpalkah.

Na voljo so mo~i od 3kW do 16kW tudi v 3fazni izvedbi el. priklju~ka. Dvostopenjsko zasilno obratovanje zagotavlja stabilno ogrevanje tudi v primeru napake. Toplotni izmenjevalec ima nekoliko {ir{e postavljene lamele in epoxy prevleko zlate barve- Gold Fin, krmiljenje s pomo~jo tlaka in temperature

pa zagotavlja stabilno delovanje pri zelo nizkih zunanjih temperaturah. Vsi tehni~ni podatki so zanesljivo to~ni, saj je LG poskrbel in registriral vse modele toplotnih ~rpalk na

Nekaj prednosti, ki jih boste dele`ni pri vgradnji MONOBLOK toplotne ~rpalke: - monter ne rabi izpita za monterja klimatskih naprav (freonska monta`a) - nizka cena- v napravi je vgrajena obto~na ~rpalka, toplotni izmenjevalec in elektro grelec. - zasede malo prostora-mo`na postavitev tudi na balkon ali streho - enostavna monta`a, ki jo lahko izvede in{talater vodovodnih in{talacij

EUROVENT spletni strani. Ve~ o toplotnih ~rpalkah LG THERMA V najdete na spletni strani www.LGklima.si, kjer je tudi program za izbiro primernega modela, kot tudi simulator stro{kov in primerjava z drugimi viri ogrevanja, lahko pa pokli~ete uradnega distributerja za Slovenijo, Dines d.o.o., Cesta na Brdo 85, 1000 Ljubljana, tel: 01 438 39 15 â&#x20AC;˘ Gregor Deu univ. dipl. in`.


www.herz.si

Uplinjevalni & peletni kombinirani kotel pelletfire 20-40 kW

• Kombinacija ogrevanja s polenskim »uplinjevalnim« kotlom ter peletnim gorilnikom • Kurjenje s polmetrskimi poleni • Po pogoretju polen kotel samodejno preklopi na kurjenje s peleti • Kompaktna zasnova kombiniranega kotla • Uporabniku prijazna regulacija T-Control z zaslonom na dotik Vljudno vas vabimo, da nas obiščete na sejmu Dom 2015, ki se bo odvijal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 10.3. do 15.3.2015. V dvorani B (Marmorna dvorana). Herz d.d., Grmaška cesta 3, 1275 Šmartno pri Litiji, biomasa@herz.si, tel.: 01/ 89 62 165, www.herz.si


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

65

Slovenski energent, slovenska delovna mesta

Dolgoro~na stabilnost nalo`be odlo~a V Sloveniji smo pri~a porastu energetskih sanacij s pomo~jo toplotnih ~rpalk. Tak{na oblika ogrevalnega sistema se uvr{~a v skupino alternativnih tipov ogrevanja, ki ga odlikuje enostavnost uporabe in relativno visok prihranek stro{kov. Ob neupo{tevanju nepovratnih sredstev s strani Eko-subvencij se v danem trenutku investicija v nakup toplotne ~rpalke povrne v praviloma 4 – 6 letih. Tak{na predpostavka pa temelji zgolj na {pekulaciji o dolgoro~no nizki ceni elektrike.

Cena elektri~ne energije kot nevarna neznanka Toplotna ~rpalka za obratovanje in ~rpanje energije iz zraka ali zemlje za toplotno oskrbo enodru`inske hi{e, pri povpre~nih toplotnih potrebah (200m2 bivalne povr{ine) porabi tudi do 8.000 kWh elektri~ne energije letno. Levji dele` proizvedene elektri~ne energije, ki ga porabimo danes, proizvedemo iz fosilnih goriv, ga uva`amo iz tujine in transportiramo po dotrajani elektri~ni infrastrukturi. Dolgoro~nost nalo`be je tako odvisna od cen in trga fosilnih energentov ter nalo`b v elektri~no omre`je, ki pa se bodo prevalila tudi na bremena vseh uporabnikov.

Les - slovenski energent Kotli na biomaso za proizvodnjo toplotne energije uporabljajo {irok nabor energentov. Ob klasi~nih oblikah goriv, kot so peleti, sekanci in polena lahko za proizvodnjo toplotne energije uporabimo tudi

Vodilno ogrevanje na biomaso

Nova Comfort 4 regulacija z dvojnim upravljanjem, zaslonom na dotik in vrtljivim kolescem, ki omogo~a enostavno in pregledno krmiljenje in nadzor kotla.

koruzne stor`e, miskantus, olj~ne ko{~ice ali lupine son~ni~nih semen. Prihranek pri prenovi ogrevalnega sistema na lesno biomaso pri ponovno povpre~nih toplotnih potrebah (200 m2 bivalne povr{ine) se giblje med 1000 – 2000 EUR letno, ob neupo{tevanju Ekosubvencij. Letna poraba elektri~ne energije pa pri tehnolo{ko naprednih kotlih ne presega 200 kWh. 96% izkoristek, enostavnost delovanja, popolno avtomatiziran proces polnjenja zalogovnika, ~istost delovanja in stabilna ter nizka cena lokalnega, slovenskega energenta, ki dolgoro~no zagotavlja nova delovna mesta, so glavni aduti za odlo~itev v korist biomasi.

OGREVALNI SISTEMI NA SEKANCE, PELETE IN POLENA.

In kako izbrati pravega ponudnika? Pri dolgoro~ni investiciji je potrebno pozornost preusmeriti na nekaj klju~nih spremenljivk. Kakovost ogrevalnih sistemov, usposobljenost in{talaterjev, pregledno in neodvisno svetovanje za individualne potrebe, morajo biti razlogi za pravilno in smotrno odlo~itev. Podjetje KWB `e 20 let proizvaja najkakovostnej{e re{itve za ogrevanje na biomaso. Lasten izobra`evalni program za in{talaterje - KWB Akademija, strankam zagotavlja najvi{jo stopnjo kompetentnosti (po podatkih interne raziskave vsega 97% strank priporo~a nakup KWB kotlov, kar je edinstven podatek na trgu in uvr{~a KWB na prvo mesto v Evropi). Prepri~ajo pa tudi 6-letna garancija, popolnoma avtomatiziran sistem in ~isto~a kotlov (odvisno od zmogljivost kotla je zalogovnik potrebno izprazniti zgolj vsake dve leti), mo`nost pridobitve Eko-subvencij ter {iroka paleta kotlov za osebno in gospodarsko rabo. •

Ve~ o KWB ogrevanju prihodnosti lahko izveste na sede`u podjetja v @alcu na 03 839 30 80, na spletni strani www.kwb.si.

*Slika je simbolična.

Prerez tipov ogrevalnih sistemov v Sloveniji in v Evropi {e zmeraj ka`e prevlado sistemov na fosilna goriva. Tradicionalni tipi ogrevalnih sistemov na plin in olje so namre~ podvr`eni negotovemu nihanju svetovnih cen fosilnih energentov. Dolgoro~no na~rtovanje energetske prenove in sanacije na{ih domov terja dodaten premislek in pregled alternativnih oblik ogrevalnih sistemov. Ker pa je prenova izrazito dolgoro~na nalo`ba, morata biti v ospredju stabilnost cene energenta in zagotovljena dobavljivost goriva.

NOVO

as e nas Obiščitte na sejmu DOM

Gospodarsko razstavišče Ljubljana, med 10. – 15. 3. 2015.

www.kwb.si


66

SODOBNI KAMINI

Kamini in lon~ene pe~i v energijsko var~nih hi{ah Idealne ogrevalne naprave za moderne objekte z majhnimi toplotnimi potrebami Investitorji se vedno pogosteje odlo~ajo za izgradnjo nizkoenergijskih ali celo pasivnih hi{, ki so pri nas v zadnjih letih izjemno priljubljene. Glavna prednost energijsko var~nih hi{ so izredno nizke toplotne potrebe, ki so posledica dobre izoliranosti, zrakotesnosti ter uporabe dovr{enih materialov in tehni~nih sistemov, kot je npr. prezra~evanje z rekuperacijo. Kljub temu pa tovrstni objekti po ve~ini {e vedno potrebujejo klasi~ni ogrevalni sistem za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode. Investitorjem se torej poraja vpra{anje kak{en ogrevalni sistem je sploh primeren za vgradnjo v tak{ne objekte?

Kamini in lon~ene pe~i V Pe~arstvu Hrovat iz Meng{a poznamo odgovor. Z razvojem materialov in tehnologij so postali kamini in lon~ene pe~i vrhunske ogrevalne naprave z visokimi izkoristki in izredno dobrim vplivom na toplotno in bivalno ugodje ~loveka. Omogo~ajo ekonomi~nost in popolno energetsko neodvisnost, saj so polena ter lesni peleti cenovno ugodni in lokalno dostopni energenti. Poleg tega pa so kamini in lon~ene pe~i najbolj zanesljiv vir ogrevanja, ki deluje tudi ob morebitnem izpadu elektri~ne energije. Danes predstavljajo eno od najbolj optimalnih ogrevalnih naprav za vse vrste objektov, seveda tudi za tiste z nizkimi toplotnimi potrebami.

Oskrba z zgorevalnim zrakom iz okolice Vsi na{i kamini in lon~ene pe~i imajo urejen dovod zgorevalnega zraka po dovodnih kanalih in zajemajo zgorevalni zrak skozi re{etko na prostem izven objekta. Sistem dovoda zraka, kuri{~a, priklopa na dimnik in dimnika je pri na{ih napravah popolnoma lo~en od ostalih sistemov v objektu in deluje neodvisno od zraka v prostoru. Zunanji dovod zgorevalnega zraka

nam torej omogo~a varno in optimalno delovanje kaminov in lon~enih pe~i v zrakotesnih objektih, hkrati pa ohranjamo zrak v prostoru kvaliteten in sve`, kar omogo~a optimalno bivalno ugodje.

Prezra~evalni sistemi Pravilno delujo~i prezra~evalni sistemi ne vplivajo na delovanje kaminov in pe~i z zunanjim dovodom zgorevalnega zraka, saj delujejo na zelo majhni tla~ni razliki


SODOBNI KAMINI

67

glede na okolico (do 4Pa). Za delovanje v zrakotesni hi{i z obi~ajnim prezra~evalnim sistemom so torej primerni vsi na{i kamini in lon~ene pe~i. Problem pa lahko predstavljajo naprave kot so kuhinjske nape, centralni sesalni sistemi ter su{ilci perila, ki intenzivno izsesavajo zrak iz prostora. V primeru nepravilne monta`e tovrstnih naprav v prostoru nastaja podtlak, ki lahko vpliva na delovanje kamina ali lon~ene pe~i. Pri Pe~arstvu Hrovat so vam v tem primeru na voljo kaminski vlo`ki Spartherm z RLU (raumluftunabhängig) certifikatom. Ta kuri{~a so testirana za uporabo v prostorih z mo`nostjo nastanka podtlaka in imajo tudi samodejni sistem zapiranja vrat. Seveda pa je tovrstna kuri{~a potrebno strokovno vgraditi ter skrbno izvesti tudi dovod zgorevalnega zraka ter priklop na dimovodno napravo.

Toplotna mo~ kamina oz. lon~ene pe~i Energijsko var~ne hi{e imajo izredno nizke toplotne potrebe. Akumulacijske lon~ene pe~i in kamini Pe~arstva Hrovat so zaradi ne`nega toplotnega sevanja idealne ogrevalne naprave za tovrstne objekte. Zgrajeni so iz masivnih {amotnih materialov (kaminbau plo{~e, liti {amot ali pe~arski {amot), ki toploto shranijo in jo v prostor ne`no in prijetno oddajajo {e dolgo po prenehanju gorenja. Najbolj primerne za vgradnjo v energijsko var~ne objekte so na{e male akumulacijske lon~ene pe~i in kamini. Omogo~ajo dva do tri nalaganja drv dnevno ter povpre~no toplotno mo~ od 1,5 do 3 kW, kar je idealno za nizkoenergijske objekte. Seveda je mo`na tudi izvedba ve~jih akumulacijskih kaminov in lon~enih pe~i, v katere pa vgradimo dodatni material za akumulacijo toplote. S tem podalj{amo ~as oddaje toplote, zni`amo toplotno mo~ ter prepre~imo pregrevanje prostorov.

Ogrevanje celotne hi{e – H2O naprave Kamini in lon~ene pe~i Pe~arstva Hrovat pa ne omogo~ajo le gretja enega ali dveh prostorov, temve~ so tudi idealna ogrevalna naprava za ogrevanje celotne hi{e. V hi{ah z nizkimi toplotnimi potrebami lahko predstavljajo edini vir ogrevanja. V kombinaciji z npr. son~nimi kolektorji ali pa sanitarno toplotno ~rpalko, ki v poletnih mesecih skrbita za pripravo tople sanitarne vode, so kamini lahko del dovr{enega ogrevalnega sistema. Prednost kaminov in lon~enih pe~i s toplovodnim izmenjevalcem je, da se

toplota prenese tako na vodo v toplotnem izmenjevalcu kakor direktno v prostor skozi steklo, zra~nike ter obzidavo. S tem dobimo prijetno toplino in doma~nost v bivalnem prostoru, ter hkrati ogrevamo ostali del hi{e

in skrbimo za pripravo tople sanitarne vode. Razdelitev toplotne mo~i tudi prepre~uje pregrevanje prostora v katerem je ogrevalna naprava vgrajena. • Jurij Hrovat, pe~arski mojster

Vabljeni na sejem Dom, od 10.- 15. marca, dvorana F, razstavno mesto 14.

V PE^ARSTVU HROVAT iz MENG[A izdelujemo vrhunske kamine in lon~ene pe~i za vgradnjo v energijsko var~ne objekte. Na{im strankam nudimo celotno storitev od projektiranja ter dimenzioniranja do dobave in strokovne vgradnje. Imamo bogate izku{nje z izdelavo akumulacijskih lon~enih pe~i ter kaminov v energijsko var~nih hi{ah ter strokovno in prakti~no znanje o lon~enih pe~eh in kaminih s toplovodnim izmenjevalcem, ki omogo~ajo ogrevanje celotne hi{e. Pokli~ite ali pi{ite nam in z veseljem Vam bomo odgovorili na Va{a vpra{anja ali pa za vas pripravili idejni na~rt oz. ponudbo. Hrovat Jurij s.p., splo{no pe~arstvo, Grobeljska cesta 2, 1234 Menge{ www.pecarstvo-hrovat.si I info@pecarstvo-hrovat.si – 01 729 11 96 – 031 300 845


68

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

EnergyFlex je svoboda izbire -

[vedske toplotne ~rpalke CTC

[

vedi so racionalni ljudje. Od nekdaj so bili prisiljeni `iveti var~no, zato nikoli ne zavr`ejo stvari, ki jo je {e mogo~e s pridom uporabiti.

Pri CTC so vedno stavili na prilagodljive sisteme, ki jih je mogo~e prigraditi k obstoje~im, jih kasneje dopolnjevati in nadgrajevati. Zato je celotna dru`ina toplotnih ~rpalk CTC izdelana v EnergyFlex zasnovi, ki omogo~a, da ~rpalko preprosto integrirate v katerikoli obstoje~ ogrevalni sistem. EnergyFlex naprave lahko kadarkoli kasneje u~inkovito in brez dodatnih stro{kov pove`ete v celovit sistem z drugimi ogrevalnimi viri, kot so kotli na polena, pelete, kurilno olje in plin, na njih lahko priklju~ite dodatne hranilnike, porabnike in celo ogrevanje bazena. ^e se poraba energije pove~a, lahko brez te`av dodate ve~ toplotnih ~rpalk. Vse to vam danes omogo~a samo en proizvajalec – {vedski CTC.

Razli~ne mo`nosti in prilagodljive re{itve za vsak ogrevalni sistem Prenovo obstoje~ega ali izgradnjo novega celovitega EnergyFlex ogrevalnega sistema lahko opravite na razli~ne na~ine in v ve~

stopnjah. V nov objekt lahko vgradite samo sistemski hranilnik, ki bo v prvi fazi v celoti poskrbel za vse ogrevalne potrebe va{ega objekta. Po nekaj sezonah preprosto dodate toplotno ~rpalko in korenito zmanj{ate stro{ek ogrevanja. Kasneje lahko po potrebi dodate {e son~ne kolektorje ali toplovodni kamin. Ta re{itev je {e zlasti primerna za hi{e na klju~, saj investitor z majhnim stro{kom hi{o opremi s celovitim ogrevalnim sistemom, kon~ni kupec pa naknadno doda toplotno ~rpalko, ki mu ustreza. Prenove se lahko lotite tako, da kupite le toplotno ~rpalko in jo integrirate v va{ obstoje~ ogrevalni sistem. Va{ stari kotel tako prevzame vlogo dodatnega ogrevalnega vira, vse obstoje~e komponente pa {e naprej opravljajo svojo nalogo. Primarni vir ogrevanja postane toplotna ~rpalka, zato je odslej letni stro{ek ogrevanja vsaj trikrat ni`ji. Tudi tu lahko v kasnej{ih fazah po `elji dodajate razli~ne ogrevalne vire in porabnike ali pa stari odslu`eni kotel nadomestite s sistem-

skim hranilnikom. EnergyFlex zasnova iz CTC vam omogo~a neomejeno svobodo izbire.

CTC – sinonim za kvaliteto in tradicijo CTC je {vedski proizvajalec ogrevalne tehnike s tradicijo. V skoraj stoletni zgodovini so njihovi izumi, kot so revolucionarni toplotni izmenjevalniki za ogrevanje sanitarne vode ali znameniti kombinirani kotli, v marsi~em bistveno spreminjali na~in ogrevanja evropskih domov. CTC je med prvimi pred ve~ kot dvema desetletjema {vedskemu tr`i{~u ponudil toplotne ~rpalke. Dandanes je toplotna ~rpalka CTC na [vedskem skoraj standard – z njo se ogreva skoraj vsaka druga stanovanjska hi{a! Dru`ino toplotnih ~rpalk CTC sestavljajo toplotne ~rpalke zrak/ voda EcoAir, toplotne ~rpalke zemlja/voda ali voda/voda EcoPart in EcoHeat, sistemski hranilniki EcoZenith ter ogrevalne regulacije EcoLogic. Ker proizvajalec ne var~uje pri materialih in uporablja najnaprednej{o tehnologijo, te izjemno tihe ~rpalke dosegajo resni~no zavidljive izkoristke. •


IN[TALACIJE

69

Pravilo 3 litre Nem{ko zdru`enje DVGW (Deutsche Vereinigung des Gasund Wasserfaches) so ustanovili 1859 leta in je na dr`avni ravni zadol`eno za izdelavo tehni~nih predpisov ki se nana{ajo na varnost in zanesljivost plinskih in vodnih napeljav. Njihove smernice upo{tevajo tudi na{i projektanti. Napeljava vodovoda v hi{i je zaradi orodij in materialov postala tako enostavna, da se je lahko loti skoraj vsak. Zato je toliko bolj pomembno, da tudi samograditelji poznajo osnovne predpise s tega podro~ja.

Razvod ogrete vode v majhnih razvodih Pravilo 3 litre se nana{a na razvod ogrete vode med ogrevalom ali zalogovnikom tople vode in pipo. Pri tem gre za ohranjanje zdravstvene neopore~nosti in prepre~evanje {irjenja {kodljivih klic po cevovodu, ki bi lahko v ve~jih koli~inah {kodljivo vplivale na zdravje uporabnikov. Med majhne razvode spadajo bojlerji in preto~ni grelniki pitne vode v eno in dvodru`inskih hi{ah, grelniki pitne vode s prostornino manj{o od 400 litrov in koli~ino vode v cevi od grelnika do pipe, ki je manj{a od tri litre. Ve~ji razvodi se nahajajo v hotelih, bolni{nicah, blokih in drugih javnih stavbah, v njih pa morajo projektanti zagotoviti, da bo instalacija in njena uporaba varna.

Polaganje cevnega razvoda ^e projektant ali graditelj izra~una, da je volumen stoje~e ogrete vode v cevi od zalogovnika do najbli`je pipe ve~ji kot tri litre, mora cev opremiti z dodatnim ogrevanjem po vsej dol`ini, ali pa vgraditi cirkulacijski vod. Spremljevalnih ogrevanj skoraj nih~e ne vgrajuje, zato pride v po{tev le cirkulacija. Slednja mora, kljub kro`enju vode

Tabela za ugotavljanje koli~ine vode v razvodu tople vode

z obto~no ~rpalko, izpolnjevati dodatni pogoj, da zaradi dol`ine voda, temperatura vode v cevi ne bo padla za ve~ kot 5°C, kar dose`emo s toplotno izolacijo. ^e je razvod postavljen navpi~no in bi lahko topla voda povzro~ila samodejno kro`enje, tak{ne izvedbe zaradi higienskih razlogov niso primerne. Ti predpisi so posledica mo`nosti pojava alg ali legionel, saj padec temperature vode med grelnikom in pipo lahko zagotovi ugodno okolje za njihov razvoj. Pomembne so {e navade uporabnikov. Tudi ~e sistem izpolnjuje pravilo 3 litre, razvod pa ni v uporabi in je brez pretoka ~iste pitne vode, bo postal higiensko opore~en. â&#x20AC;˘ Tihec


70

IN[TALACIJE

Uponor Comfort Pipe PLUS Najnovej{a PE-Xa cev iz Uponorja

Z

ve~ kot 60-letnimi izku{njami na podro~ju razvoja in proizvodnje plasti~nih cevi, sestavnih delov in sistemov je Uponor vodilni proizvajalec plasti~nih cevnih sistemov. V Uponorju se nenehno trudijo izbolj{ati svoje izdelke, saj so zavezani k neprekinjenem razvoju svojih izdelkov. Rezultat nenehnega razvoja je nova PE-Xa cev z oznako Comfort Pipe PLUS. Cev je bila razvita posebej za uporabo pri ploskovnem ogrevanju/hlajenju. Pri izdelavi te cevi so uporabljeni novi materiali in pa nova tehnologija izdelave. Predvsem je tu omeniti izbolj{ano tehnologijo zamre`enja (UAXTM tehnologija), ki zagotavlja do 10% vi{jo stopnjo zamre`enosti, kot pa jo predvideva standard.

Sestava cevi po slojih

Sestava cevi Cev Uponor Comfort Pipe PLUS ima pet slojev. To pomeni, da ima dva sloja ve~ od obi~ajnih PE-Xa cevi. Uponor Comfort Pipe PLUS cev ima odli~ne lastnosti materiala, kot so vzdr`ljivost, odpornost na udarce in odpornost na napetostne razpoke v vseh vremenskih razmerah. Opis funkcij posameznih slojev: 1. Osnova Uponor Comfort Pipe PLUS cevi je PE-Xa cev, ki je izdelana v skladu z zahtevami standarda EN ISO 15875. 2. Omogo~a trajno povezavo med osnovno PE-Xa cevjo in kisikovo difuzijsko zaporo. 3. Prepre~uje difuzijo kisika v sistem ploskovnega ogrevanja/hlajenja. EVOH prina{a nepropustnost za kisik, ki dosega ali celo presega zahteve iz standarda DIN 4726. S tem se prepre~uje oksidacija kovinskih delov znotraj sistema. 4. Omogo~a trajno povezavo med osnovno PE-Xa cevjo in kisikovo difuzijsko zaporo. 5. Je namenjen za za{~ito kisikove difuzijske za{~ite pred po{kodbami, ki jih lahko povzro~ijo visoke mehanske obremenitve med rutinskim delom na

Oznaka cevi - dve modri ~rti

Izjemna fleksibilnost cevi

gradbi{~u.

u~inkovitej{e, kar pripomore k zmanj{anju ~asa in stro{kov • Fleksibilnost omogo~a {e enostavnej{o rokovanje, tudi pri nizkih temperaturah

Cevi Uponor Comfort Pipe PLUS so ozna~ene (identificirane) z dvema vzdol`nima modrima ~rtama. Na voljo so cevi z dimenzijo 16, 17, 20 in 25 mm. Prednosti, ki jih prina{a nova cev: • Visoka fleksibilnost je posebej oblikovana za ekstremne razmere pri sistemih talnega ogrevanja, stropnega hlajenja ali termi~nega aktiviranja betonskega jedra (TABS) • Polaganje cevi je sedaj hitrej{e in

Spajanje cevi Spajanje cevi Uponor Comfort Pipe PLUS se izvaja s pomo~jo vija~nih spojk ali pa Q&E fitingov. Ve~ o ostalih proizvodih in sistemih si lahko ogledate na prenovljeni spletni strani www.uponor.si . • V. Zabret, TITAN d.d.

Vija~na spojka

Q&E spojka/fiting


IN[TALACIJE

71

Prihodnost fotovoltaike je v novih poslovnih modelih Fokus leto{njega sejma in konference Intersolar Europe 2015 bodo novi poslovni modeli v zvezi s fotovoltai~nimi elektrarnami ter nove prilo`nosti za vlagatelje v fotovoltai~ni industriji. Sejem ponovno odpira svoja vrata 10. junija v Münchenu. Navdih narave Izjemna fleksibilnost nove PE-Xa cevi iz Uponorja

Novi poslovni modeli Padajo~i trend cen za postavitev fotovoltai~nih elektrarn spodbuja njihovo nadaljnjo gradnjo. Na drugi strani pa se poslovni modeli investiranja v to industrijo spreminjajo zaradi zni`evanja sofinanciranj oz. podpore s strani dr`av. Ta dva dejavnika kli~eta po novih poslovnih oz. investicijskih modelih, ki bodo fotovoltai~no industrijo {e naprej uvr{~ali med zanimivej{a podro~ja vlaganj.

Comfort Pipe Plus cev – vrhunska cev za ploskovno ogrevanje in hlajenje Uponor Comfort Pipe Plus cev je bila razvita posebej za ploskovno ogrevanje in hlajenje. Zahvaljujoč novi tehnologiji zamreženja, so izboljšane določene mehanske lastnosti: višja stopnja zamreženosti, večja fleksibilnost in večja prožnost.

Poleg novih poslovnih modelov tudi nove cene

Za več informacij:

TITAN d.d. T (01) 8309 170 prodaja (01) 8309 168 tehnična služba F (01) 8309 171

Novi poslovni modeli gredo predvsem v smeri najemov, lizingov, zelenih obveznic in neposrednega marketinga, ter prodaje solarne elektrike podjetjem. Lizing modeli se {e posebej uveljavljajo v ZDA, kjer investitorji financirajo gradnjo fotovoltai~nih elektrarn na hi{ah. Investitorji ostanejo lastniki fotovoltai~nega sistema, lastniki hi{e pa pla~ujejo fiksne zneske za uporabo elektri~ne energije iz son~ne elektrarne. Sejem Intersolar Europe 2015 in spremljajo~a konferenca bosta letos osredoto~ena ravno na nove poslovne modele ter prilo`nosti v tej industriji.

E pc5@titan.si W www.titan.si www.uponor.si

Glede na zadnjo {tudijo Deutsche Bank bo fotovoltai~na industrija {e naprej rasla kljub padcu cen nafte. V izra~unih namre~ predvidevajo, da bodo cene fotovoltai~nih modulov padle za kar 40% v naslednjih {tirih do petih letih. Hkrati pa se predvideva, da bo cena proizvedene elektrike iz fotovoltai~nih elektrarn kmalu primerljiva s cenami iz omre`ja po {tevilnih dr`avah (v 80% dr`av oz. trgov v roku treh let). Vse to bo {e dodatna spodbuda za nova vlaganja in nove poslovne modele. • T.R.


72

IN[TALACIJE

Grundfos pomladna akcija Voda in Grundfos – Moderno udobje za va{o dru`ino

Voda in Grundfos Moderno M oderno udobje udobje za za vvašo ašo družino družino

Pomlad je `e skoraj pred vrati in zdaj je pravi ~as, da razmislite o vodooskrbi v va{em domu. Grundfos vam v okviru pomladne akcije predstavlja ~rpalke, ki jih boste uporabili v hi{i ali na vrtu.

Prednosti: - visoko u~inkovit seka~ in motor, - hiter, enostaven in ~ist servis, - brez neprijetnih vonjav - zahvaljujo~ ogljenemu filtru.

SOLOLIFT2 Celovite re{itve malih ~rpalnih sistemov za odpadne vode za va{ dom. SOLOLIFT2 vam omogo~a ureditev novega strani{~a ali kopalnice v prizidku ali kleti. Na voljo je 5 razli~ic in lahko si izberite tisto, ki ustreza va{im zahtevam.

de`evnico. Primerna za vodooskrbo/dvig tlaka, na voljo z ali brez plovnega stikala. Razli~ica SBA ima vgrajeno vklopno avtomatiko. Prednosti: nesli{no delovanje, visoka zanesljivost, za{~ita pred suhim tekom.

Grundfos MQ SQE sistem Vsebuje SQE 3“ potopno ~rpalko in CU 301 krmilno enoto, s katero vzdr`ujemo konstantni tlak. Paket je primeren za oskrbo gospodinjstev z vodo, uporabo v manj{ih distribucijskih vodovodnih napeljavah ali za namakanje.

JP ~rpalka JP ~rpalka je horizontalna, samosesalna, centrifugalna ~rpalka za ~rpanje bistre vode in drugih neagresivnih teko~in. Uporabite jo lahko kot prenosno ali vgrajeno v in{talacijo. Enostavno in ekonomi~no vzdr`evanje. Priporo~ljivo za uporabno na vrtovih.

^rpalka SB

Grundfos MQ je kompaktna, samosesalna, ve~stopenjska ~rpalka z vgrajeno vklopno avtomatiko. Primerna je za vodooskrbo v eno dru`inskih hi{ah. Vgrajena mala tla~na posoda zagotavlja, da je voda takoj na voljo.

Unilift KP/AP/CC Unilift KP/AP/CC je prenosna potopna ~rpalka za neagresivne, manj onesna`ene vode. Uporablja se lahko kot prenosna ali vgrajena ~rpalka. Za ve~ informacij o izdelkih obi{~ite www.grundfos.si. Za nakup izdelkov se obrnite na na{e poobla{~ene prodajalce; lokacije poslovalnic najdete na na{i spletni strani. •

^rpalka SB je potopna ~rpalka za dvig tlaka ~iste vode, posebej primerna za

Koliko vode porabimo za vsakdanje stvari? Poraba vode v kuhinji Testenine skuhamo v dveh litrih vode, za pomivanje lonca v katerem smo jih kuhali, pa je porabimo {tiri litre. Pri ro~nem pomivanju posode za tri- do {tiri~lansko dru`ino porabimo od 30 do 140 litrov vode (~e pustimo vodo te~i ves ~as) in od 1,4 do 6,5 kWh energije - pomivalni stroj porabi za enako delo od 18 do 27 litrov vode in od 1,4 do 1,8 kWh energije. Medtem ko ~akamo, da bo iz pipe pritekla hladna voda, bi lahko napolnili {est dvolitrskih steklenic. Steklenica vode v hladilniku je preprostej{a re{itev. • VIR: Zbirka namigov za ne{kodljivo `ivljenje, Ministrstvo za okolje in prostor Besedilo: Alenka Burja

Katarina Ho~evar, dipl. ekon.

Poraba vode primeri: Za izdelavo kepice masla

400 l

Za pridelavo 1 kg p{enice

1.500 l

Za proizvodnjo 22 litrov bencina

22.500 l

Za izdelavo 1 kg plastike

85.000 l

Za izdelavo 4 avtomobilskih gum

160.000 l

Za en ~asopis na dan

250.000 l

Za izdelavo enega avtomobila

450.000 l


Pozor, ~as za vgradnjo se izteka Desetletni rok za vgradnjo biolo{kih ~istilnih naprav na obmo~jih brez javne kanalizacije se zaklju~uje. Na obmo~jih s posebnimi zahtevami, glede varovanja virov pitne vode, morajo uporabniki do konca 2015 vgraditi malo ~istilno napravo. ^e to ni mo`no, morajo odplake odvajati v nepreto~no greznico, ter pla~evati odvoz v ~istilno napravo. Vsi ostali na ozemlju Slovenije, ki ne `ivijo na ob~utljivih vodovarstvenih obmo~jih, pa morajo svoje odplake o~istiti sami ali pa jih odvesti v ~istilne naprave do konca leta 2017.

Marca lahko za~nemo Modro obarvana podro~ja, kjer je varovanje virov pitne vode {e posebej nujno, so raztresena po vsej dr`avi, najve~ pa jih je na Krasu. Vgrajevanja biolo{kih ~istilnih naprav se obi~ajno lotimo v gradbeni sezoni, od marca do novembra, zato je ~asa {e manj. V nekaj dr`avah EU so mnogi ~akali do zadnjega hipa, posledica pa je bila zasedenost izvajalcev in dvig cen storitev ter biolo{kih ~istilnih naprav. Pri nas se 25% ob~in nahaja na vodno ob~utljivih podro~jih, zato bo gne~a zagotovo velika. Vsak, ki bo imel lastno ~istilno napravo s tem ohranja

vodne vire, hkrati pa bo za{~iten tudi pred stalno rasto~imi cenami komunalnih storitev, saj tudi ta podjetja `elijo poslovati uspe{no in z dobi~kom. Vsi lastniki ~istilnih naprav pa so do 90% opro{~eni pla~ila taks za obremenjevanje okolja, zato bodo vsako leto prihranili lep kup~ek denarja.

Nova biolo{ka deluje samo~istilno in brez gibljivih delov v rezervoarju

Neo~i{~enih odplak ne bo ve~ Tudi v naseljenih podro~jih, ni mo`no vseh stavb priklju~iti na kanalizacijo, lahko to re{imo z vgradnjo biolo{ke ~istilne naprave. Re{itev je vgradnja kvalitetne in certificirane biolo{ke ~istilne naprave, ki jo vkopljemo okrog 10- 20 m od stavbe, vanjo speljemo odtoke, nato pa bo samodejno in brez okvar delovala dolga desetletja. Zato pametni vgradijo certificirane in preizku{ene izdelke preverjenih proizvajalcev. Pogosto ~i{~enje ali celo ponoven izkop in zamenjava pa sta zagotovo najdra`ja re{itev. Poceni nakup najve~krat ni najbolj{i nakup. Med novej{e in preizku{ene biolo{ke ~istilne spada tudi ÂťOne2cleanÂŤ, ki odplake o~isti v treh korakih. Najprej se vklju~i kompresor in z mehur~ki zraka prezra~i

Varstvena obmo~ja vodnih virov je potrebno do konca 2015 za{~ititi

celotno vsebino ter aktivira mikroorganizme za biolo{ko ~i{~enje. Nato se vsebina umiri, aktivno blato potone na dno, na gladini pa ostane o~i{~ena voda, ki jo naprava v tretjem koraku iz~rpa. Naprava je sposobna predelati in o~istiti odpadne vode do stopnje 99%, zato dale~ presega dana{nje zahteve in bo z lahkoto izpolnjevala tudi zahteve bodo~ih, stro`jih predpisov. Ve~ informacij se nahaja na www.cistilnenaprave-dezevnica.si. â&#x20AC;˘ Tihec


Kako resno ogrevanje ogro`a na{e zdravje Zastareli kotli na polena morajo iz slovenskih kuri{~, ker so glede na mno`i~nost resna gro`nja na{emu zdravju

V

ir za zdravje nevarnih delcev PM2.5 so mala kuri{~a, ki prispevajo kar 79 % k skupnim emisijam primarnih delcev, manj{ih od 2,5 µm, takoj zatem sledi promet z 9 %. Slabo izgorevanje kotlov na lesna goriva nas ogro`a bolj kot se zavedamo Glavni vir delcev PM10 je zgorevanje trdih goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju, predvsem zaradi uporabe lesa v neu~inkovitih starih kotlih na trdna goriva ali v drugih napravah z neoptimalnim zgorevanjem lesne biomase. Sektor mala kuri{ca je v letu 2011 prispeval 66 % k skupnim emisijam primarnih delcev manj{ih od 10 µm. Dale~ najpomembnej{i vir delcev PM2.5 so mala kuri{ca, ki prispevajo kar 79 % k skupnim emisijam primarnih delcev, manj{ih od 2,5 µm, sledi promet z 9 %. Delci v sektorju

promet nastajajo pri zgorevanju goriv (predvsem dizla) in pri obrabi cest, gum in zavor. Najnovej{e tehnologije v osebnih vozilih (EURO 5) uvajajo stro`je emisijske standarde za delce, saj predvidevajo za dizelska vozila kar 80 % zmanj{anje emisij v primerjavi z vozili EURO 4. Zmanj{anja emisij delcev iz prometa kljub stro`jim emisijskim standardom pa ni zaznati tudi zaradi velike gostote prometa in vecje porabe dizelskega goriva.

Vpliv nevarnih delcev na zdravje Manj{i kot so delci, globlje prodrejo v dihala. Delci, ve~ji od 10 µm, se ustavijo v zgornjih dihalnih poteh (nos, obnosne votline), manj{i GSM: 041

Predpisana dnevna mejna vrednost koncentracije delcev PM10 je 50 mikrogramov na kubi~ni meter. V koledarskem letu je dovoljeno 35 preseganj mejne vrednosti. Za zdravje nevarne delce - PM2.5 so po ve~ini kriva mala, zastarela kuri{~a na lesna goriva, ki prispevajo kar 79 % k skupnim emisijam primarnih delcev, manj{ih od 2,5 µm, takoj zatem sledi promet z 9 %.

od 10 µm pa potujejo v spodnje dihalne poti. Delci, manj{i od 2,5 µm, prodrejo v plju~ne me{i~ke. Na mestu stika z dihali povzro~ijo vnetno reakcijo, kar lahko dodatno poslab{a obstoje~o bolezen dihal. Ve~ina delcev je poroznih in imajo veliko povr{ino, na katero se prilepijo plini, teko~e in trde snovi. Posebej pozimi je temperatura v plju~ih precej vi{ja kot v zunanjem zraku. Zaradi toplej{ega okolja se snovi, vezane na delce, med njimi so tudi zelo nevarna onesna`evala, sprostijo z delcev in po{kodujejo plju~no tkivo, lahko pa preidejo tudi direktno v kri. V zadnjem desetletju se ve~ina raziskav, v katerih se ukvarjajo s problematiko onesna`enosti zraka in zdravja, usmerja v iskanje povezave med izpostavljenostjo prebivalcev delcem, manj{im od 10 µm (PM10) in v zadnjih letih predvsem delcem, manj{im od 2,5 µm (PM2.5), ki prodrejo globoko v plju~a.

383 383

www.biomasa.si

V SLOVENIJI VARČNO IN UDOBNO O OGREVAMO ŽE VEČ KOT 2500 OBJEKTOV

Novo v ponudbi SEKANCI in PELETI

POLENA in PELEETTII ZLATO PRIZNANJE SEJMA ENERGETIKA 2012 012

CII C NC AN SEKA

POLENA AVTOMATSKI VŽIG PRI KOTLU NA POLENA

Kotli Kot tli na lesno l bi biomaso (7 – 1000 kW)

PELETI

Kogeneracija na

lesni plin


V @ARI[^U STA poro~a o preseganju mejnih vrednosti trdih delcev PM10 po vsej dr`avi, posebno v mestih. V primeru napovedane velike verjetnosti preseganja dnevnih mejnih vrednosti v agenciji priporo~ajo ob~anom in pravnim osebam, da ne kurijo lesa v pe~eh in kaminih, ~e imajo druge mo`nosti ogrevanja, da zmanj{ajo ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo teko~a ali trdna goriva, da uporabljajo javni prevoz namesto osebnih vozil, ter da ne kurijo na prostem.

Zastarelih kurilnih naprav je v Sloveniji zelo veliko Dele` malih kurilnih naprav v skupnih emisijah delcev PM10 v Sloveniji je kar dve tretjini. Najbolj onesna`ujejo zastareli kotli na drva, {e posebej, ~e se v njih kurijo premalo suha drva. Z upo{tevanjem navodil za pravilno kurjenje prihranimo gorivo in zmanj{amo onesna`evanje zraka. Ob~asne meritve so pokazale, da se prekora~itve mejne vrednosti za delce pojavljajo tudi v krajih zunaj obmo~ij, za katera so izdane napovedi, predvsem v dolinah in kotlinah v notranjosti dr`ave, kjer se za ogrevanje kot gorivo prete`no uporablja les, zato je zaradi za{~ite zdravja smiselno upo{tevati zgoraj

75

Varstvo zraka v Sloveniji Zveza ekolo{kih gibanj Slovenije v Moravskih toplicah, 5. in 6. marca 2015, organizira strokovno posvetovanje: Kak{en zrak dihamo – kakovost zraka v Sloveniji. Ocenjujejo, da kakovost zraka v Sloveniji ni v skladu z evropsko zakonodajo. Najve~ji problem predstavljajo delci PM10, ki so dokazano {kodljivi zdravju. Podobno stanje je v nekaterih dr`avah Evropske unije, na kar ka`ejo velika prizadevanja za njegovo izbolj{anje. Namre~ Evropska komisija je predlagala nov paket ukrepov za ~ist zrak, ki posodablja obstoje~o zakonodajo in nadalje zmanj{uje {kodljive emisije iz industrije, prometa, energetskih naprav in kmetijstva z namenom, da bi se zmanj{al njihov vpliv na zdravje ljudi in okolje. V skladu z Direktivo 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in ~istej{emu zraku za Evropo mora tudi Slovenija ob preseganju mejnih vrednosti onesna`eval v zraku pripraviti na~rt za kakovost zraka. Med najve~jimi vzroki za »slab zrak« so predvsem individualna kuri{~a in promet. Z varovanjem osnovne prvine okolja za za{~ito zdravja ljudi, bo dr`ava morala regulirati dejavnosti v prostoru kot orodje za za{~ito zraka, prav tako nosilci izvora pri njeni implementaciji.

Kaj lahko storimo v Sloveniji? @e na lanskem posvetu so ugotovili, da imamo dovolj znanja in opreme, da izbolj{amo sedanje stanje. Imamo nekaj dobre prakse z urejanjem varstva zraka na podro~ju kurilnih naprav. Dobro prakso bi bilo potrebno uporabiti tudi na drugih podro~jih za zmanj{evanje onesna`evanja zraka: promet, industrija, kmetijstvo. Pri tem pa moramo predvsem zagotoviti, da bodo spremembe regulative za prakso enostavne, poceni in dolgoro~no u~inkovite. Cilji morajo biti dolgoro~ni, ukrepi pa morajo biti usmerjeni na spremembe pri izvorih in ne na koncu procesov.

navedena priporo~ila tudi na takih obmo~jih.

Kdo so glavni onesna`evalci? Glavni vir delcev PM10 je zgorevanje trdih goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju. Predvsem zaradi uporabe lesa v neu~inkovitih starih kotlih na trdna goriva ali v drugih napravah z neoptimalnim zgorevanjem lesne biomase. Sektor mala kuri{ca je v letu 2011 prispeval 66 % k skupnim emisijam primarnih delcev manj{ih od 10 µm. Dale~ najpomembnej{i vir delcev PM2.5 so mala kuri{ca, ki prispevajo kar 79 % k skupnim

emisijam primarnih delcev, manj{ih od 2,5 µm, sledi promet z 9 %. Delci v sektorju promet nastajajo pri zgorevanju goriv (predvsem dizla) in pri obrabi cest, gum in zavor. Najnovej{e tehnologije v osebnih vozilih (EURO 5) uvajajo stro`je emisijske standarde za delce, saj predvidevajo za dizelska vozila kar 80 % zmanj{anje emisij v primerjavi z vozili EURO 4. Zmanj{anja emisij delcev iz prometa kljub stro`jim emisijskim standardom pa ni zaznati tudi zaradi velike gostote prometa in ve~je porabe dizelskega goriva. • UR


76

GRADNJA - OBNOVE

Notranja toplotna izolacija

T

a izolacija tudi danes spada med gradbene izzive, saj jo lahko izvedemo na ve~ na~inov in z razli~nimi materiali. Osnovno vodilo vseh pristopov pa je, da po vgradnji, vlaga ne sme ve~ prodreti iz prostora do stene. Starih stavb z razgibanimi in poslikanimi fasadami ne moremo izolirati od zunaj, zato je notranja toplotna izolacija edina re{itev. Vgradnja na~eloma ni problem, saj jo lahko izvede vsak malo bolj spreten doma~i mojster.

Razgibanih starinskih fasad ne smemo prekriti s toplotno izolacijo

Problem lahko postanejo le elektri~ne vti~nice, ki jih je potrebno od zidu dvigniti na novi nivo. To lahko re{imo z vgradnjo podometnih doz, obi~ajno so visoke okrog 50 mm, kar ustreza, ~e polagamo enako debelo izolacijo

XPS plo{~e so ena od mo`nosti Prvi pogoj je, da je zid suh in brez plesni, zato zimski ~as in vla`ne stene niso dobra osnova tako delo. Plo{~e na razpra{en zid lepimo z nizkoekspanzijskim poliuretanskim lepilom, ki ga prodajajo v dozah pod pritiskom. Lepimo po vsej povr{ini, da je plo{~a prilepljena po vsej povr{ini, saj so lahko prazni prostori to~ka za tvorbo plesni. Najpomembnej{i del pa so izolacijski klini, ter oblaganje notranjih okenskih {palet. Izolacijske kline lepimo tudi na stik zidne zunanje in notranje stene z obeh strani. Na prilepljene plo{~e nato nanesemo lepilno malto za tankoslojne fasade, armiramo z mre`ico in zaklju~imo z dodatnim slojem malte, ko se prvi posu{i.

Klinasti deli izolacije prekrivajo robne cone kjer so pogoji za nastanek plesni

XPS plo{~e postanejo izolacija in parna zapora hkrati, zato morajo biti vsi stiki med plo{~ami tesno zaprti, v morebitne {pranje pa moramo vbrizgati poliuretansko peno. Vse skupaj zaklju~imo {e s kitanjem in barvanjem. ^e proizvajalec plo{~ nima na razpolago primernih, klinasto oblikovanih kosov, jih lahko izre`emo pri mizarju ali na doma~i cirkularki. Klin naj bo {irok najmanj 25 cm, da z njim premostimo vliv hladnega zidu na steno ali strop. Potrebno je s ~im ve~jo debelino plo{~ izolirati tudi {palete, pri tem je najbolje da notranjo okensko polico demontiramo in izoliramo tudi pod njo, druga~e se bo ta del navla`eval naprej. Med nana{anjem ometa poleg mre`ic vgradimo tudi vogalnike, ki {~itijo robove in olaj{ujejo vgradnjo. â&#x20AC;˘ Tihec

Skica polo`aja notranje izolacije v starih stavbah z lesenimi stropovi


GRADNJA â&#x20AC;&#x201C; OBNOVE

77

Nova balkonska ograja

E

nergetska sanacija fasade je lahko dober razlog, da obnovimo tudi ograje, saj stara balkonska ograja lahko pokvari celoten vtis. Ni pa nujno, da ~akamo na fasado â&#x20AC;&#x201C; ograje se lahko lotimo tudi posebej.

Uporabna in cenovno ugodna re{itev za prenovo va{e ograje Staro kovinsko ali leseno ograjo lahko estetsko prenovimo z uporabo fasadnih plo{~. Nosilno ogrodje najprej ustrezno obnovimo, fasadne plo{~e prepleskamo v `eleno barvo z vseh strani, ter jih privija~imo na ogrodje. Pri tem pu{~amo ob stranskih robovih in ob spodnjem robu ograje odprte re`e, da ohranimo zra~enje in odtekanje vode. Tako na nezahteven na~in pridobimo povsem novo ograjo, ki nam omogo~a zasebnost, obenem pa ohrani funkcionalnost. Re{itev je estetska, obenem pa je taka izvedba ograje izredno cenovno ugodna. Fasadne plo{~e Cetris se dobavljive v velikih formatih, zato je obloga lahko iz enega kosa ali pa iz posameznih elementov, ki se prilagodijo obstoje~i konstrukciji ograje. Ker so fasadne plo{~e Cetris plo{~e cementne, jih lahko barvamo v vseh mo`nih odtenkih fasadnih barv.

Pove~amo varnost ograje Fasadne plo{~e Cetris, v debelini 16 mm, so preizku{ene za uporabo na balkonih. Zdr`ati morajo vremenske vplive, pa tudi mehanske obremenitve, kot so razni udarci. Varnost se presku{a po standardu za presku{anje ograj: plo{~a pod udarcem ne sme po~iti ali se odlomiti na mestu, kjer je pritrjena. ^e so robovi

plo{~ izpostavljeni dodatnim obremenitvam (obe{anje korit za ro`e ipd), jih za{~itimo z robnim aluminijastim profilom. Kovinski robovi pa so lahko tudi stilski poudarek.

Kadar izoliramo stranski zid balkona ali lo`e Kadar izoliramo stranske zidove balkona ali lo`e, lahko stene najprej oblo`imo z izolacijskim materialom, potem pa kot obloga odli~no slu`ijo fasadne plo{~e Cetris. Uporabimo tanj{e plo{~e, debeline 10 mm. Delo s plo{~ami Cetris lahko opravimo v lastni re`iji, ker delo z njimi ni posebaj zahtevno.

Fasadne plo{~e Cetris v vzorcu lesa, kamna, betona ali ometa Fasadne plo{~e Cetris lahko uporabimo tudi za obloge notranje strani parapetov, kadar se odlo~imo zastekliti in izolirati balkon, za izdelavo stopni{~nih ograj ali oblogo za fr~ade. Kadar `elimo poudariti strukturo povr{ine, lahko uporabimo posebne plo{~e, ki imajo povr{ino v vzorcu lesa, lomljenega kamna ali betona ali pa na plo{~e nanesemo razli~ne fasadne omete. â&#x20AC;˘ Nu{a Marn

Za dodatne informacije in nasvete pred izvedbo se lahko obrnete na info@kalcer.si ali se oglasite v trgovinah KALCER Maribor, Trzin ali Novo mesto.


SEISMIC temeljna blazina za novograditelje Poleg pove~anja energijske u~inkovitosti obstoje~ih in novo grajenih stavb, je dol`nost vseh udele`encev gradnje, da temeljito razmislijo o spremenjenih pogojih gradnje in posledi~no morebitnih vplivih na stavbo. Temeljenje na izolacijski podlagi je prav gotovo eden izmed tovrstnih novih na~inov, kjer staro znanje in obstoje~a gradbena praksa nista ve~ ustrezna. Zaradi enostavne, mnogo hitrej{e, pa tudi cenej{e izvedbe temeljenja v primerjavi s klasi~nimi pasovnimi temelji, se je temeljna plo{~a tudi v Sloveniji zelo hitro uveljavila. Za razliko od dr`av severneje od nas ima Slovenija bolj ali manj potresno ogro`ena podro~ja in re{itve, ki veljajo v Avstriji ali Nem~iji, ni mogo~e le prekopirati. [iroke in poglobljene raziskave fakultet za arhitekturo in gradbeni{tvo ter gradbenih in{titutov o obna{anju podlizoliranih temeljev v primeru potresa, so kot najustreznej{o re{itev kontroliranega obna{anja nizkoenergijske stavbe potrdile FIBRANovo inovativno re{itev. SEISMIC temeljna blazina je tako postala za zdaj edini preverjeni sistem temeljenja na podizolirani temeljni plo{~i.

V ~em je bistvena razlika? TEMELJNA BLAZINA SEISMIC je nadgradnja dosedanjega na~ina izvedbe toplotno izolirane temeljne plo{~e. Temeljna blazina je kompozit (med seboj povezani, zlepljeni sloji) temeljne plo{~e, toplotne in hidro izolacije, ki ob potresnih sunkih

deluje sovpre`no in zaradi njene delne pro`nosti tudi kot du{ilec potresnih sil. Temeljna blazina polo`ena na betonski podlagi ne dovoljuje nekontroliranega

zdrsa, s ~imer se posredno {~itijo tudi in{talacijski vodi. Podrobnej{e informacije nadete na www.fibran.si, odgovor na konkretna vpra{anja pa pri na{i tehni~ni slu`bi.

Sestavni deli SEISMIC temeljne blazine A.) podlo`ni beton B.) FIBRANxps 400 (500 ali 700) C.) FIBRANhydro SEISMIC T-1,8sk/sk (obojestransko lepljiva hidroizolacija) D.) FIBRANxps SEISMIC 400 (500 ali 700) E.) temeljna plo{~a

Za trajno u~inkovito toplotno izolativnost v zemlji, vlagi in vodi se uporabljajo toplotne izolacije z najni`jo vodovpojnostjo pod vplivom difuzije, npr. WD(V)1 in najni`jo vodovpojnostjo pod vplivom dolgotrajne potopitve WL(T) 0,7, ~emur ustrezajo izolacije FIBRANxps.


GRADNJA Najoptimalnej{e re{itev SEISMIC temeljne blazine

Temeljna blazima SEISMIC z dvoslojno toplotno izolacijo in vmesnim samolepilnim hidroizolacijskim slojem predstavlja

1. 2. 3. 4. 5. 6. 6a. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13.

79

finalni sloj estrih penjena folija AB temeljna plošča FIBRANxps SEISMIC1) FIBRANhydro SEISMIC T-1,8sk/sk2) FIBRANhydro T-3sk3) FIBRANxps1) podložni beton gramozni tampon zemlja FIBRANxps 300-L geotekstil FIBRANxps ETICS GF (“cokel”)

1) 400-L, 500-L ali 700-L 2) Hidroizolacija- obojestransko samolepilna 3) Hidroizolacija- enostransko samolepilna

Primer monta`e SEISMIC temeljne blazine z dvoslojno toplotno izolacijo

Prvi sloj plo{~ FIBRANxps 400-L polagamo na na predhodno izveden podlo`ni beton. Pomembna je natan~na zasnova prve linije. Pazljivo izre`emo vse preboje toplotne izolacije za kanalizacijske cevi in drugo potrebno in{talacijo. Hidroizolacijski sloj predstavlja obojestransko samolepilna hidroizolacija, ki jo polagamo pre~no na linijo polaganaja toplotne izolacije, da jo medsebojno pove`emo. Zgornjo za{~itno folijo dvostransko samolepilne hidroizolacije ohranimo, da {~iti lepljivo povr{ino pred prahom. Pazljivo spojimo preklope hidroizolacijskih trakov.

Na nalepljeni sloj dvostransko samolepilne hidroizolacije postavimo opa` temeljne plo{~e. Postopoma odstranjujemo za{~itno folijo hidroizolacije in FIBRANxps SEISMIC polagamo na lepljivo hidroizolacijsko povr{ino previdno in natan~no, zaradi mo~ne lepljivosti je korekcija zelo te`ka. Pred monta`o armature morebitne {pranje zatesnimo s PU peno. Sledi polaganje armature z distan~niki in betoniranje. Inovacija temeljne blazine, ki temelji na varnosti energijsko u~inkovitih stavb na potresno ogro`enih obmo~jih, je nov pristop gradnje na temeljni plo{~i v svetu, zato smo za pomo~ pri na~rtovanju in izvedbi na spletni strani pripravili podrobnej{a pojasnila in re{itve. Za investitorje, projektante smo ves ~as na razpolago, da tako pomemben element, kot so temelji stavbe, ne bi bil grajen napa~no. Opomba: Obvezen prera~un licenciranega statika (spisek statikov na www.fibran.si)


Profile for revija Varčujem z energijo

Revija Varčujem z energijo - št. 43  

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine varčevanje energije - kako prihraniti in k...

Revija Varčujem z energijo - št. 43  

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine varčevanje energije - kako prihraniti in k...

Advertisement