__MAIN_TEXT__

Page 1

Letnik 11, {t. 54/ april - maj 2017 30.000 brezpla~nih izvodov


Ohlajamo globalno.

D lji k Daljinski nadzor

Gretje do -30°C

2-stopenjski kompresor

Svetovne klimatske naprave

S toplotno črpalko Thermia boste komaj čakali naslednjo zimo.

94 let inovacij v tehnologiji ogrevanja, 45 let razvoja toplotnih črpalk, neomejena strast in predanost inženirjev, izjemna preciznost pri izdelavi. Rezultat - Thermia Atec - nepremagljiva toplotna črpalka zrak/voda.

Ekskluzivni zastopnik in distributer GREE in THERMIA v Sloveniji

080 20 65

info@atlas-trading.si

www.atlas-trading.si


4

UVODNIK

Predsednik je rekel

P

redsednik Donald Trump je pred dnevi izdal ukaz, ki se nana{a na Obamov Clean Power Plan. Namen je ukinitev celotnega ali vsaj dela tega na~rta, saj za tem stoji ponovna uvedba premoga v energetsko shemo ZDA. Potrebno pa je vedeti, da se s tem {e ni dotaknil dolo~il Pari{kega okoljskega sporazuma. Pi{e: Simon Tihec

Razlog za ta korak so predvolilne obljube in znameniti Trumpov stavek: »Koncept globalnega segrevanja je bil ustvarjen s strani in za Kitajce z namenom narediti ameri{ke proizvajalce nekonkuren~ne«. Naslednji njegov argument je bil, da bo s tem pove~al energetsko varnost dr`ave, saj se bo na trgu pojavilo ve~ ameri{kega premoga. In vse to ob dejstvu, da so ZDA poleg Kitajske najve~ji onesna`evalec ozra~ja na planetu. Ta napad na okoljske cilje pa je popolnoma zgre{il tar~o, saj bodo ZDA zaradi tega imele {e ve~je probleme, ekonomsko in varnostno. Kljub temu da je sam podjetnik, pa ka`e da no~e ali pa ni sposoben dojeti dejstva, da je premog z ameri{kega energetskega prizori{~a `e zdavnaj izrinil trg in ne politi~ne odlo~itve. Frekanje in nova nahajali{~a plina v Pensilvaniji, Teksasu, Koloradu in ve~ drugih dr`avah so zni`ali ceno zemeljskemu plinu, premog pa je v trenutku izgubil mesto najcenej{ega energenta. Njegova premogovna kampanja je v resnici {e poslab{ala polo`aj tistih, katere je s tem nagovarjal. Verjetno ni opazil, da so ameri{ki zvezni predpisi, ki se nana{ajo na pridobivanje zemeljskega plina s frekingom zelo ohlapni in v resnici vsakodnevno krepijo tr`ni polo`aj plinarjev. Ameri{kega premoga v resnici nih~e no~e, mogo~e samo na{a najnovej{a {estica. Izvoz v EU je padel za polovico, uteko~injen zemeljski plin pa je na voljo skoraj povsod, in dodatno ogro`a prodajo premoga. Na planetu sta samo dva rasto~a potro{nika premoga, Kitajska in Indija, ki pa bosta morala o rasti porabe krepko razmisliti, saj se v ve~jih mestih obeh dr`av skoraj ne da ve~ dihati. Prva {tiri najbolj onesna`ena mesta na svetu so v Indiji, med dvajsetimi pa ni nobenega kitajskega ampak zbirka indijskih in pakistanskih.

zemeljski plin, da rasto~ega trga obnovljivih virov energije sploh ne omenjamo. Te tr`ne sile na sre~o delujejo v pravi smeri, zato bo lahko energetska bodo~nost bolj varna kod kadarkoli prej.

Tudi trditev o ekonomiki in povi{ani varnosti v povezavi s premogom, stoji na trhlih temeljih. Tega stali{~a z uporabo zdrave pameti ni mo`no zagovarjati, saj je posledica uporabe premoga slab{anje okoljskih razmer, za katere pa je `e predsednik Bush spoznal, da so najve~ja gro`nja nacionalni varnosti. S tem se strinjajo tudi ameri{ki civilni in voja{ki voditelji, saj vedno intenzivnej{i vremenski pojavi praviloma tol~ejo po predelih, kjer `ivijo najrevnej{i. Res pa je, da imajo rudarji v ameri{kem pogorju Apala~i zagotovo izjemne zasluge za eksploziven vzpon ameri{kega gospodarstva v 20. stoletju. S tem priznanjem pa se bo morala ta zgodba tudi zaklju~iti, saj je premog v vseh pogledih energent preteklosti (razen v [ale{ki dolini). Medtem se je na trgu pojavila vrsta cenej{ih, u~inkovitej{ih in okolju prijaznej{ih virov energije, nadaljevanje tega razvoja pa lahko samo pozdravimo.

Medtem je predsednik podpisal razveljavitev Obamove uredbe, ki je prepre~evala rudnikom premoga da odplake in strupene odpadke spu{~ajo v reke in potoke. Nato je imenoval Scotta Pruitta za vodjo agencije za varstvo okolja, takoj potem ko je ta izjavil, da ogljikov dioksid ni primarni okoljski problem. Takoj nato je isti mo`ak izjavil, da nameravajo izstopiti iz Pari{kega sporazuma. Nato je Trump zavrnil poskus prepovedi skupine pesticidov, ki se uporabljajo v prehrani in o katerih raziskave ka`ejo, da zavirajo razvoj mo`ganov zarodka. Sledila je izdaja dovoljena za gradnjo dveh velikih naftovodov (Dakota in Keystone) ki so se jima upirali prebivalci teh dveh dr`av, Obama pa je zaustavil gradnjo. Nato je hitro prepre~il izvajanje zahteve iz Obamovih ~asov, ki je proizvajalce plina in nafte obvezovala, da morajo dajati podatke o svoji dejavnosti. In kon~no umaknil zahtevo prej{nje administracije, da se na ozemlju ZDA med voja{kimi vajami ne sme uporabljati svin~eno strelivo, da na{tejemo samo nekatere.

Novi predsednik morda lahko odstrani vse zakonske ovire, ki govorijo proti premogu, in verjetno na tem {e dela. Kljub temu pa ne bo mogel zapreti desetin pip iz katerih prihaja »doma~«

In nauk te zgodbe? Energetska politika dr`ave ni nekaj, kar bi lahko dolo~al vsak, ki ima pet minut ~asa. Od nje je odvisno veliko ve~ kot samo delovna mesta in varnost. •


Letnik 10, {t. 53/ februar - marec 2017 30.000 brezpla~nih izvodov

O PUBLIKACIJI

Popolno udobje in maksimalni prihranki s toplotno črpalko Thermia. www.thermia.si i i f @th rmia.si iinfo@the

W/KE/Z:/dKW>KdE/,ZW><ͲǎĞϱϬůĞƚƵƐŵĞƌũĂŵŽǀƐĞƐǀŽũĞnjŵŽŐůũŝǀŽƐƟ ǀŶĞŶĞŚŶŝƌĂnjǀŽũŝŶŝnjƉŽƉŽůŶũĞŶũĞĞŶĞŐĂƐĂŵĞŐĂŝnjĚĞůŬĂ͗ƚŽƉůŽƚŶĞēƌƉĂůŬĞ͘ /EE/Z:/^^dZ^d:KͲƌĂnjǀŽũŶĂũƵēŝŶŬŽǀŝƚĞũƓŝŚƌĞƓŝƚĞǀnjĂŝnjƌĂďŶŽǀůũŝǀŝŚ ǀŝƌŽǀĞŶĞƌŐŝũĞŶĂŵŽŵŽŐŽēĂũŽƐƚƌĂƐƚŶŝ͕ƉƌĞĚĂŶŝŝŶďƌĞnjŬŽŵƉƌŽŵŝƐŶŝŝŶǎĞŶŝƌũŝ͘

080 20 65 Sejem Dom

- B19

/>EKEas^<DͲŶĂƓŝƉƌŽĚƵŬƟƐŽŶĂēƌƚŽǀĂŶŝ͕ŝnjĚĞůĂŶŝŝŶƚĞƐƟƌĂŶŝ ŶĂaǀĞĚƐŬĞŵnjƵƉŽƌĂďŽnjĂĚŶũŝŚƚĞŚŶŽůŽŐŝũŝŶŬŽŵƉŽŶĞŶƚŶĂũǀŝƓũĞŬĂŬŽǀŽƐƟ͘

Revija VAR^UJEM ^ Z ENERGIJO je v celoti brezpla~na. Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 55. {tevilka revije izide junija 2017, letos bele`imo 11. leto izdajanja revije. Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p. Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov Avtorji: Simon Tihec, Jo`ica Ekart, David Copi~, Janez Plevel, Barbara Primc, Bojko Jerman, Gregor Deu, Darko Fius, Sre~o Arta~, Karmen Kompara, Katja Li~en Pajenk, Boris Gojko{ek, Doc. dr. Henrik Gjerke{, Yasin Jodeh Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart Lektoriranje: Maja Tihec Marketing: Anja Mithans (031 350 461) Distribucija: tel.: 041 971 324 Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p. Prepolje 101, 2206 Marjeta Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502 Dav~na {tevilka: SI20960166 E mail: energetski.svetovalec@siol.net Spletni energetski portal:

www.varcevanje-energije.si - Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva. - Slika na naslovnici: Shutterstock - Vse pravice pridr`ane. - Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije. - Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji, na `eljo naro~nikov, ne lektoriramo.

V 54. {tevilki revije Var~ujem z energijo se predstavljajo: str. 1 Dines str. 2 Energetika Maribor str. 3 Atlas trading str. 6 Arhsol str. 7 E-netsi str. 9 Lunos str. 11 Tratnjek Samsung str. 12 e2e str. 13 Istrabenz plini str. 15 Ream

str. 16 Orca str. 17 Tersus str. 18 Dines str. 29 Energija plus str. 31 Oven str. 33 Eles str. 35 Borzen str. 41 Enertec str. 43 Dom Titan str. 45 GIZ DZP

str. 47 Butan plin str. 49 Veto str. 51 Vitanest str. 53 Seltron str. 55 Weishaupt str. 56 Tersus str. 57 Mavi str. 58 Koop str. 59 RWE str. 61 Kronoterm

str. 63 Daikin Slovenija str. 64 Armex armature str. 65 Mercator tehnika str. 66 Dulc str. 67 Kalcer str. 69 Jub str. 70 Fibran str. 71 Velux str. 72 Lumar

5


6

AKTUALNO

[panija skoraj 50% obnovljiva Koli~ina elektrike in toplote iz obnovljivih virov v [paniji je dosegla mejo 47,2%, kar je skoraj polovica vse porabljene energije. To je velik dose`ek, ~e pomislimo, da so s tem pokrili energetske potrebe polovice od 47 milijonov [pancev.

Pre{ibki daljnovodi [panija je na podro~ju obnovljive energetike dosegla veliko, zlasti ~e vemo, da je gledano z vidika elektri~nih povezav z drugimi dr`avami skoraj otok. Ima omejene povezave za uvoz ali izvoz elektrike, zato je ta uspeh {e toliko ve~ji. Obstoje~i daljnovodi s tujino lahko trenutno prenesejo samo 4% {panske proizvodnje elektrike, kar je izjemno malo v primerjavi z drugimi dr`avami. Na~rtujejo, da bodo v nekaj letih z novimi daljnovodi dosegli 10% nivo menjave, kar bo olaj{alo delovanje elektro preskrbe v dnevih brez sonca ali vetra.

[panska energetska me{anica je skoraj 50% obnovljiva

Kazni za operaterje Operaterjem grozijo s kaznimi, ~e ne bodo v vsakem trenutku uporabili ~im ve~ elektrike iz obnovljivih virov, za kar so ustanovili poseben dispe~erski center. Preskrbo zagotavlja predvsem vetrna elektrika, glavni zaviralec {e ve~jega razvoja zelenih virov pa je nizka cena elektrike. Ta je nekaj ~asa pove~evala izgube, stanje je danes uravnote`eno, ostali pa so stari dolgovi. V Nem~iji, kjer takih kazni ne poznajo, imajo proizvajalci zelene elektrike velike te`ave, da jo spravijo v omre`je,

saj s tem zmanj{ujejo dobi~ke nuklearnih elektrarn, ki se temu na vse kriplje upirajo. Povpre~na nuklearka proizvede in proda za milijon evrov elektrike dnevno, zato je priliv obnovljive elektrike tako mote~. [panski politiki in energetiki pa so dokazali, da je sodelovanje in razvoj obnovljivih virov mo`en. ^eprav ta trenutek ne more nih~e napovedati, s kak{nim tempom bodo v bodo~e vlagali v obnovljive vire, so `e danes dosegli stopnjo, ki jih postavlja med vodilne dr`ave v EU. â&#x20AC;˘ Tihec


AKTUALNO

7

Najbolj{i energetski Tri Intersolar promocijski predstavitve _ seznamu razprojekt je EN-LITE

V

stavljavcev sejma Intersolar smo zasledili tri zanimive proizvajalce, ki vam jih predstavljamo.

^asnik Finance vsako leto organizira Dneve energetikov, v sklopu katerih tradicionalno podeljuje tudi energetske nagrade v kategorijah najbolj{i promocijski projekt OVE/URE in najbolj{i energetsko u~inkovit projekt. Leto{nji nagrajenci so projekt EN-LITE, Avantcar, Borzen in [C Kranj. Komisija je v kategoriji najbolj{i promocijski projekt URE/ OVE letos nagrado podelila projektu EN-LITE, katerega glavni podpornik je dru`ba ELES. Poslanstvo projekta EN-LITE (www. en-lite.si) je krepitev energetske pismenosti, za katero si prizadevajo s pripravo brezpla~no dostopnih tiskanih in elektronskih gradiv, njihovo promocijo po {olah in knji`nicah ter med drugimi dele`niki, ter z organizacijo dogodkov in razprav. Tako `elijo okrepiti glas stroke v javnih in medijskih razpravah ter v izobra`evanju o energiji in energetiki z zornega kota virov energije, njene rabe, pomena energetskega sistema ter povezave med energijo, okoljem in ekonomijo. Pri projektu je do sedaj sodelovalo `e ve~ kot 40 strokovnjakov iz 35 slovenskih in tujih izobra`evalnih, strokovnih, raziskovalnih in industrijskih organizacij. Izbor nagrajencev je potekal v dveh fazah. Med vsemi prijavljenimi projekti je komisija izbrala {tiri finaliste iz vsake kategorije in jih umestila v drugi krog. V drugem krogu pa je izbor potekal dvotirno: eno nagrado najbolj{emu v vsaki kategoriji je dodelila strokovna komisija, drugo pa so dodelili bralci z glasovanjem prek spleta.

Prvi je {pansko podjetje Eolgreen, ki se je specializiralo na avtonomno razsvetljavo. Njihove cestne svetilke so visoke od 6 do 8 metrov, v stebru imajo vgrajene akumulatorje, ki jih polnita dva manj{a fotovoltai~na sprejemnika ter vetrnica, ki se nahaja na vrhu. Proizvajalec zagotavlja, da z njihovo razsvetljavo zmanj{amo stro{ke z 20 %, saj deluje brez priklopa elektrike (eolgreen.com).

[panska cestna svetilka brez priklopa elektrike

Drugi je avstrijsko podjetje Greenrock, ki razstavlja baterije za solarno elektriko. Vendar njihove niso izdelane iz Litijionskih elementov temve~ iz baterij, v katerih je elektrolit slana voda. Niso vnetljive, ne eksplodirajo, nimajo strupenih sestavin in ne potrebujejo vzdr`evanja (bluesky-energy.eu). Solarne baterije Greenrock so napolnjene s slano vodo

Tretje je hrva{ko podjetje z zanimivim imenom Hvaljen budi d.o.o. Izdelujejo avtonomne avtobusne postaje, ki imajo stre{ne elemente iz fotovoltaike, v stranicah pa akumulatorje. ^akajo~im potnikom omogo~ajo, da si napolnijo mobitele, priklju~ijo prenosne ra~unalnike in vzdr`ujejo brez`i~no povezavo WiFi (www.energomobil.eu)

Leto{nji zmagovalec za energetsko nagrado v kategoriji energetsko u~inkovit projekt je po izboru komisije podjetje Avantcar s projektom Mobilnost kot storitev: souporaba 100-odstotno elektri~nih vozil Avant2Go. Projekt temelji na delitveni ekonomiji, z njim pa pospe{ujejo souporabo elektri~nih avtomobilov. Bralci Financ so s spletnim glasovanjem v kategoriji energetsko u~inkovitih projektov nagradili [C Kranj za projekt prenove razsvetljave v ve~stanovanjski stavbi v Kranju, v kategoriji promocijskega projekta pa projekt Informativne oddaje o trajnostni energiji, ki jo je pripravil Borzen. â&#x20AC;˘ Vir: Portal Na{ stik V avtonomni postaji lahko napolnimo telefon in vstopimo na internet


ZDRAVA HI[A

8

Glavne koristi decentralnega prezra~evanja

P

rezra~evanje stanovanjskih enot je s pojavom zrakotesnih objektov postalo izredno problemati~no, {e zlasti za `e zgrajene objekte, pri katerih so zamenjali stavbno pohi{tvo, mo~no zmanj{ali toplotne izgube, hkrati pa zaradi nezadostnega prezra~evanja skrajno poslab{ali zrak v prostoru. Enostaven sistem Centralne prezra~evalne naprave z rekuperatorji pomenijo velik gradbeni poseg, njihova cena je visoka, kar graditelje odvra~a od nakupa. Za preprepre~vanje slabega zraka se pogosto odpirajo le okna. Namesto tega je v praksi preizku{en in cenovno sprejemljiv sistem lokalnih prezra~evalnikov, ki jih odlikuje enostavna vgradnja in so primerni tako za novogradnje kot obnove. Nem{ko podjetje Lunos (uradni zastopnik v Sloveniji je Lunos, d. o. o., Ljubljana) `e desetletja razvija prezra~evanje s pomo~jo ventilatorjev in vstopnih enot. Razvili so enostaven sistem, ki temelji na nemote~em zra~nem toku, v dolo~ene prostore zrak dovajamo, iz drugih, kot so kuhinja, kopalnica, pa ga odvajamo. Podoben je sistemu centralnega prezra~evanja, s to razliko, da s podtlaki in nadtlaki v prostorih ustvarjamo zra~ne tokove in dovajamo sve` zrak, delne prehode zraka, iz enega prostora v drugega, pa se dose`e z re{etkami na vratih.

Najprej je bil ta sistem klasi~en, s pojavom toplotnih izmenjevalnikov pa so v Lunosu za~eli izdelovati rekuperacijske enote. Razvijajo tudi nove enote in sisteme regulacije. Ko na~rtujemo prezra~evanje moramo upo{tevati, da je prezra~evanje sistem, ki zahteva ve~ enot ter regulacijo. Z enim samim {e tako dobrim rekuperatorjem pa ne morete prezra~iti celotnega objekta.

Decentralni sistem postaja prva izbira Direktor podjetja Lunos Milan Kuster, razlo`i, da se je na podro~ju prezra~evanja stanovanjskih objektov zadnja leta zgodil velik premik. Decentralni sistem Lunos postaja dobra izbira. Kot pravi, je razlog v tem, da imajo izredno pester izbor razli~nih enot (izbirate med 35 enotami), konkurenca, ki je kopirala nekatere njihove izdelke, pa le lokalne prezra~evalnike, tako da naj bi bilo okoli 85 odstotkov vgrajenih lokalnih prezra~evalnikov v Sloveniji Lunosovih.

Novi E2 – ti{ji, u~inkovitej{i

Leta 2010 je bilo v Nem~iji, [vici in Avstriji v bivalnih objektih s prezra~evanjem vgrajeno okoli 85 odstotkov centralnih prezra~evalnih sistemov in 15 odstotkov lokalnih. Lanska nem{ka raziskava pa je pokazala, da je na nem{kem tr`i{~u, ob enakem vzorcu (prezra~evane bivalne enote), 85 odstotkov sistemov decentraliziranih, le 15 odstotkov pa centralnih. Zgodba se je obrnila, razlog pa so med drugim tudi rezultati, kar enostavno pomeni, da so kupci ugotovili, da s decentralnim sistemom ob ugodnej{ih pogojih (cena in vgradnja) dosegajo enake ali celo bolj{e rezultate, kot s centralnim sistemom. Podoben trend se dogaja tudi pri nas, rezultati so dobri tudi po zaslugi podjetja Lunos iz Ljubljane, v katerem ves ~as poudarjajo, da so lokalni rekuperatorji sistem. Milan Kuster {e dodaja, da je povpra{evanje naraslo, ko so te prezra~evalnike uvrstili na seznam prezra~evalnih rekuperacijskih enot ali sistemov, za katere je mogo~e pridobiti subvencije Eko sklada.

Novo - osrednje krmiljenje z nadzorom vlage in temperature

Prezra~evanje Lunos

Zadnje novosti med izdelki nem{kega podjetja Lunos so osrednje krmiljenje z nadzorom vlage in temperature Smart komfort, za katerega Kuster pravi, da je nekaj najbolj{ega od vsega, kar so razvili dosedaj. Nadzorna

enota je zelo enostavna za uporabo, z enim pritiskom izberete re`im delovanja, proizvajalec priporo~a delovanje v samodejnem re`imu, saj bo prezra~evanje uravnavano glede na vlago in temperaturo prostora. Nadzorna enota povezuje vse vklju~ene enote in krmili njihovo delovanje.

Druga novostLunos e²neo Lansirali so novo generacijo lokalnih rekuperacijskih prezra~evalnikov Lunos e²neo. Enota je na prvi pogled enaka prej{nji brez dodatka neo, so pa razlike v notranjosti zato toliko ve~je. [e zlasti so izbolj{ali tiho delovanje (prej 17 dB, zdaj 11 dB), pove~ali so energijsko u~inkovitost (prej 90,6 odstotka, sedaj 93,7 odstotka), `e tako nizko porabo elektri~ne energije pa so {e dodatno zmanj{ali (e² 1,4 W/h, e²neo pa 0,3 W/h – prva stopnja izmenjave oziroma hitrosti ventilatorja). E² je bil `e doslej najbolj prodajan Lunosov element, prodali so jih ve~ kot 1.300.000 v 24 dr`avah sveta, v Sloveniji cca. 5.000.

Sistem Lunos prezra~evanja za ve~je prostore Lunos vstopa tudi na podro~je sanacije prezra~evanja kot tudi novogradenj vrtcev, {ol, bolni{nic in drugih objektov. Tr`i{~u je ponudil nov element Nexxt, namenjen ve~jim prostorom. S pomo~jo posebnega kri`ne ga


ZDRAVA HI[A

Hibridni sistem prezra~evanja in cena Za investitorje, ki `elijo izbolj{ati prezra~evanje objekta in ne `elijo dose~i ravno pasivnih standardov, so ponudili tako imenovan hibridni sistem, ki je nekako optimalna izbira med ceno in kakovostjo. Bivalne prostore prezra~ujejo z rekuperacijo, v kopalnice in sanitarije pa namestijo klasi~ne Lunosove ventilatorske enote, ki ustvarjajo rahel podtlak. Cena sistema (z monta`o) za stanovanje velikosti od 50 do 70 m² je pri hibridnem sistemu okoli 1.700 evrov (brez DDV, kon~na cena z upo{teva njem maksimalne subvencije Eko sklada je okoli 950 evrov), rekuperacijski sistem pa je pribli`no

Smart komfort, enostavna pametna regulacija

Novi E2 – ti{ji, u~inkovitej{i

1.000 evrov dra`ji (kon~na cena z upo{tevanjem maksimalne subvencije Eko sklada je okoli 1.350 evrov). Cena sistema (z monta`o) za stanovanjsko hi{o velikosti od 130 do 200 m² naj bi bila v hibridnem sistemu okoli 3.700 evrov (brez DDV, kon~na cena z upo{tevanjem maksimalne subvencije Eko sklada je okoli 2.150 evrov), z rekuperacijo toplote pa okoli 5.700 evrov (kon~na cena z upo{tevanjem maksimalne subvencije Eko sklada je okoli 2.850 evrov). Cenovna prednost sistema s popolno rekuperacijo je jasna. Upo{tevali smo maksimalne subvencije Eko sklada (do 50 odstotkov nalo`be), ki jih lahko uveljavljajo kupci z degradiranih obmo~ij (Ljubljana, Maribor, Celje, Novo mesto, Kranj, Murska

Sobota ter ob~ine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje). Subvencije za vse ostale kupce zna{ajo do 20 odstotkov v rednosti . Predvsem pa ne pozabite: v stanovanju z zrakotesnimi okni in vrati je nujno avtomatizirano prisilno prezra~evanje, ne zana{ajte se, da boste odpirali

okna. Kot drugo pa ne pozabite, da z rekuperatorjem v eni sobi (tudi manj{ega stanovanja) ne boste naredili ni~. Prezra~evanje z lokalnimi rekuperatorji je decentralizirano glede vstopnih in izstopnih enot ter centalizirano z vodenjem oziroma pametno regulacijo. •

Monta`a

Promocijsko sporo~ilo

izmenjevalnika so toplotni izkoristki nad 90 odstotkov (pri hitrosti 60 m³/h), za pogon enote skrbita dva ventilatorja, zagotavljata pa pretoke zraka do 150 m³/h. Rekuperator ima osem razli~nih tipal, ki skrbijo za optimalno delovanje glede na notranje in zunanje pogoje. Enoto je mogo~e vgraditi nad- ali podometno, presek cevi je tako kot pri vseh ostalih Lunosovih elementih 160 mm.

9


10

ZDRAVA HI[A

Prva klimatska naprava, ki ne piha

I

zjemen napredek azijskih proizvajalcev elektronskih naprav nebi bil mo`en, ~e tovarn nebi znali klimatizirati. Pri 100% vlagi v zraku ni mo`no sestaviti niti reduktorja, kaj {ele elektronike.

Drobne luknjice v okrovu omogo~ajo neopazno hlajenje prostora

Zato imajo proizvajalci klimatskih naprav s tega podro~ja desetletja izku{enj in tehnologijo, ki se nahaja v svetovnem vrhu. Tudi zato je lahko Samsung presenetil z inovacijo ter izdelal stensko klimo z imenom Windfree, ki v svetu nima primerjave.

Srce naprave â&#x20AC;&#x201C; osempolni kompresor Samsung je prvi na svetu namesto {tiripolnega izdelal osempolni elektromotor, ki poganja kompresor. Zaradi tega lahko elektronsko krmilje hladilno ali grelno mo~ klime {e bolj natan~no prilagaja s spreminjanjem {tevila obratov. S tem zmanj{a porabo elektrike do 72%, naprava pa deluje brez tresljajev. Osempolna izvedba veliko hitreje dose`e visoko u~inkovitost in najvi{je {tevilo obratov, kadar klimo vklju~imo po prihodu domov. Kompresor s e nahaja v zunanji enoti in ima zaradi mehkega delovanja kar 10 let garancije. Klima je opremljena {e z brez`i~no WIFI tehnologijo, ki jo pove`e s pametnim telefonom, zato jo lahko upravljamo na daljavo.

21.000 mikroluknjic Klimatska naprava ima dva na~ina delovanja. Ko je potrebno prostor hitro ohladiti se avtomatsko odpre vpihovalni pokrov,

Zanimanje kupcev za novo klimo je zelo veliko

kompresor takoj dose`e najvi{jo u~inkovitost, tok hladnega zraka pa hitro ohladi ali ogreje prostor na `eljeno temperaturo. Pokrov med delovanjem niha in preusmerja tok zraka. V manj{ih prostorih ali pisarnah je tak{no delovanje lahko neugodno, saj hladen prepih neugodno deluje na ljudi v prostoru. Drugi na~in pa je novost, ki jo imajo samo klimatske naprave Samsung. Izpihovalna loputa se zapre, ventilator zmanj{a {tevilo obratov, ne`en oblak ohlajenega zraka pa za~ne po~asi prodirati skozi 21.000 mikroluknjic v okrovu. S tem se vse spremeni, saj v tem na~inu lahko pod delujo~o klimo tudi spimo, in to brez neprijetnih posledic. Zrak se giblje po~asi, samo 0,15 m/s, ter se {iri enakomerno na vse strani, zaradi ~esar ni ve~ prepiha, prostor pa bo kljub temu prijetno ohlajen. V tem na~inu porablja klima kar 72% manj energije za delovanje, saj se isto~asno zmanj{ata {tevilo obratov ventilatorja in kompresorja.

Virus doctor â&#x20AC;&#x201C; filter za mikrobe Zrak v prostoru kro`i skozi notranjo enoto ter se pri tem ohlaja ali ogreva, razvla`uje in filtrira. U~inkovit zra~ni filter prepre~uje, da drobni pra{ni delci med ohlajevanjem nebi vedno znova zaokro`ili po prostoru. Zato je Samsung v novo napravo vgradil filter, ki zajame celo delce do velikosti PM 2,5 s ~imer iz notranjega zraka izlo~i kar 99 % drobnega prahu, bakterij in virusov. To je pomembno zlasti za alergike in prostore, v katerih se izmenja veliko ljudi. Vse informacije o revolucionarni novosti si lahko ogledate na na{i spletni strani www.tratnjek.si â&#x20AC;˘ Klima center Tratnjek Prednosti novega osempolnega motorja so ve~kratne


12

ZDRAVA HI[A

Se zavedate pomembnosti prezra~evanja?

Z

a kakovostno in zdravo bivanje v stavbah je nujno, da vse prostore redno in u~inkovito prezra~ujemo. Prenove starogradenj in gradnje novih sodobnih objektov so iz materialov, ki dobro tesnijo in tako omogo~ajo var~evanje z energijo, po drugi strani pa zahtevajo dobro prezra~evanje. made`i in kasneje plesen. Vse te te`ave lahko prepre~imo s kakovostnimi lokalnimi ali centralnimi prezra~evalnimi sistemi Blauberg. Ve~ o opremi Blauberg si preberite na www.blauberg. si ali povpra{ajte strokovnjake v podjetju E2E d.o.o. na telefonski {tevilki 02 620 98 05 ali elektronski po{ti info@e2e.si.

Kako skrbeti za vzdr`evanje sistema? Za ohranjanje kakovosti zraka, ki ga dihamo v prostorih, je s pravilnim ~i{~enjem potrebno poskrbeti tudi za redno vzdr`evanje prezra~evalnih sistemov. Zaradi vedno ve~jega

Odpravite plesen v prostoru!

^ĞƐŽŽēĂƚĞƐƚĞǎĂǀĂŵŝnjŽĚǀĞēŶŽǀůĂŐŽ͕ki se pojavlja na stenah ǀŽďůŝŬŝƚĞŵŶŝŚŵĂĚĞǎĞǀ͍ sƐĞƚŽůĂŚŬŽƉƌĞƉƌĞēŝŵŽƐƉƌĞnjƌĂēĞǀĂůŶŝŵŝŶĂƉƌĂǀĂŵŝůĂƵďĞƌŐ. dŽƐŽŶĂƉƌĂǀĞ͕ŬŝnjŵŝŶŝŵĂůŶŽŝnjŐƵďŽĞŶĞƌŐŝũĞŝnjēƌƉĂũŽƐůĂďnjƌĂŬ ŝŶŐĂŶĂĚŽŵĞƐƟũŽƐƐǀĞǎŝŵ͘dĂŬƓŶŽƉƌĞnjƌĂēĞǀĂŶũĞũĞĞŶĞƌŐŝũƐŬŽ njĞůŽƵēŝŶŬŽǀŝƚŽ͕ƉŽƚĞŬĂĞŶĂŬŽŵĞƌŶŽŝŶŶĞŶĞŚŶŽnjĂŐŽƚĂǀůũĂƐǀĞǎ njƌĂŬ͘EĂƉƌĂǀĞůĂƵďĞƌŐŽĚůŝŬƵũĞǀƌŚƵŶƐŬĂŶĞŵƓŬĂ ŬĂŬŽǀŽƐƚ͕ ƵŐŽĚŶĂĐĞŶĂŝŶĞŶŽƐƚĂǀŶĂŵŽŶƚĂǎĂ͘EĂƉƌĂǀĞƐĞŶĂŚĂũĂũŽŶĂ ƐĞnjŶĂŵƵŬŽƐŬůĂĚĂ͕ŬŝŬƵƉĐĞŵƉŽǀƌŶĞdel celotne ŝŶǀĞƐƟĐŝũĞ͘

ǁǁǁ͘ďůĂƵďĞƌŐ͘Ɛŝ

02 620 98 05

Talna centralna prezra~evalna naprava Blauberg.

zanimanja za prezra~evalne naprave, tudi zaradi zakonskih predpisov, ki so v pripravi, je vedno pogostej{e vpra{anje: »Ali se lahko plesen pojavi v prezra~evalnem sistemu in kak{ne so lahko posledice?« Odgovor na to podaja eno izmed vodilnih podjetij na podro~ju ~i{~enja prezra~evalnih sistemov, podjetje Inventiva d.o.o. »Ugodne razmere za razmno`evanje in rast plesni so stabilna temperatura, vir hrane in vlaga. Prah in razli~na umazanija, ki preidejo skozi filter va{e prezra~evalne naprave, so seveda zelo dober vir hrane. Prezra~evalni sistem je osnovan tako, da vzdr`uje stabilno temperaturo, bodisi gretje ali hlajenje, vlaga pa je dostopna iz okolja, vgrajenega hladilnega registra ali celo iz dodatnega vla`enja. V tak{nih ugodnih pogojih plesni spustijo spore, ki lahko povzro~ajo alergijske ali astmati~ne reakcije, pri 10-ih % populacije celo zelo hude. Prav tako lahko ple-

Lokalna prezra~evalna naprava Blauberg.

sni, `ive ali mrtve, proizvedejo toksine, ki povzro~ijo alergijske reakcije. Dalj{a izpostavljenost `e nizki koncentraciji tovrstnih toksinov lahko lahko vodi k trajni ob~utljivosti na kemikalije v okolju. Vzdr`evanje prezra~evalnega sistema je nujno potrebno, saj je od tega odvisno kak{en zrak dihate in kako zdravo `ivite. Va{ sistem gretja/hlajenja so plju~a va{ega doma. Sistem dejansko vdihne umazan in izdihne sve` zrak in tega ne smemo pozabiti.« Ve~ o vzdr`evanju in ~i{~enju sistemov najdete na www.inventiva.si ali pokli~ite 040 120 116. •

Za ve~ informacij ali brezpla~no informativno ponudbo pokli~ite uvoznika blagovne znamke Blauberg, podjetje E2E d.o.o., na telefonsko {tevilko 02 620 98 05 ali pi{ite na info@e2e.si. Obi{~ite tudi www.blauberg.si.

Promocijsko sporo~ilo

Naravno prezra~evanje z odpiranjem oken je zamudno in predvsem energijsko zelo potratno. Z nezadostnim prezra~evanjem se v prostorih pojavlja onesna`en zrak - nezadostna koli~ina kisika, preve~ ogljikovega dioksida, pove~uje se dele` pra{nih delcev, bakterij, gliv (plesni). Posledice slabega prezra~evanja negativno vplivajo na zdravje (glavobol, srbe~e o~i, ka{elj, alergije) in po~utje. Prav tako se zaradi materialov, ki dobro tesnijo, pojavljajo te`ave z odve~nim kondenzom, ki se ve~inoma nabira na notranji strani okenskih stekel, na zidovih pa se pojavijo temni, vla`ni


Prihranite pri stroĹĄkih ogrevanja!

;".&/+"+5&1-*/4,01&Ăž*/13*)3"/*5& 1SFEOPTUJ[BNFOKBWFTUBSFQMJOTLFQFŸJTLPOEFO[BDJKTLPQMJOTLPQFŸKP   manjĹĄa poraba energenta: J[LPSJTUFLQMJOTLFQFŸJEP   WFŸKBWBSOPTU dovod zraka izven prostora   [BHPUPWMKFOTFSWJT 13*)3"/&,   CSF[QMBŸOJTUSPLPWOJPHMFEJOTWFUPWBOKF 4530Ă&#x20AC;,07 0(3&7"/+"   TUSPLPWOBNPOUBĂ&#x;BJO[BHPOQMJOTLFQFŸJ DO

0EMJÄ&#x20AC;OBQPOVECBJOmOBODJSBOKF

15%

%"3*-00# NAKUPU DETEKTOR PLINA ;"7&Ăž+0 VARNOST

/BLVQOPWFQMJOTLFLPOEFO[BDJKTLFQFÄ JQPEJ[KFNOJNJ pogoji: Â QMBÄ JMPWPCSPLJI  

  kredit  do 36 MESECEV BREZ OBRESTI - EOM 0,0% WFMKB[BWSFEOPTUDFMPUOFQPOVECF  PEMJÄ OBHPUPWJOTLBDFOB 

*TUSBCFO[QMJOJQPPCMBĂ?Ä&#x20AC;FOJTFSWJTFS QMJOTLJIQFÄ&#x20AC;J 4LSCJNP[BCSF[IJCOPEFMPWBOKFQMJOTLJIQFÄ J ,PUQPPCMBĂ?Ä FOJTFSWJTFSPQSBWMKBNPSFEOFMFUOFQSFHMFEF JOQPQSBWJMBQMJOTLJIQFÄ JQSJ[OBOJICMBHPWOJI[OBNL

;[BNFOKBWPQMJOTLFQFÄ&#x20AC;JTMFEJUF [BIUFWBN[BLPOPEBKF Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav; UL RS 24/2013 in sprememba UL RS 02/2015 QSFEWJEFWB EBKFQPUSFCOPQMJOTLPQFÄ LJKFCJMBJ[EFMBOB do leta 1996, prilagoditi mejnim vrednostim (CO in NOx) oziroma, bi se morala le-ta zamenjati do 31. 12. 2015. ;OPWPQFÄ&#x201A;KPCPTUFPCQSJISBOLJIJOCPMKĂ?JIJ[LPSJTULJIEPEBUOP [NBOKĂ?BMJĂ?LPEMKJWFFNJTJKFJOJ[QVTUF$0²UFSQSJTQFWBMJTWPK EFMFäLÄ&#x201A;JTUFKĂ?FNPLPMKV

/BSPÄ JMBQSFHMFEPWJOEPEBUOFJOGPSNBDJKF[B [BNFOKBWPQMJOTLFQFÄ J

Istrabenz plini d. o. o. PE vzhodna Slovenija PlinarniĹĄka 1 3000 Celje

03 426 47 20 alenka.humar@istrabenzplini.si


14

ZDRAVA HI[A

Novi stenski modeli klimatskih naprav Mitsubishi Electric Novost - MSZ-LN - Luxury Leto{nja novost je vrhunski stenski model, serije LUXURY z oznako MSZ-LN, v 4 razli~nih barvah: klasi~ni beli, biserno beli, rubinasto rde~i in onyx ~rni. Izbrani barvni odtenek notranje enote bo hkrati barvno skladen z daljinskim upravljalnikom. Nova klimatska naprava spada med eno bolj u~inkovitih sistemov, bele`i dale~ najvi{ji sezonski izkoristek (SEER).

MSZ-WN - Smart

Izpostavljamo karakteristike: - PLASMA QUAD PLUS filtrirni sistem za popolno in u~inkovito ~i{~enje zraka. - 3D I-see senzor za zaznavanje temperaturne razlike v prostoru in prisotnost oseb. - Serijsko vgrajen Wi-Fi modul za povezavo klimatske naprave z aplikacijo MelCloud za nadzor na daljavo.

- Opcijska zunanja enota (VGHZ) z delovanjem v ogrevanju do zunanje temperature -25°C. - Hladivo R32.

MSZ-WN - Smart Mitsubishi Electric med drugim predstavlja {e eno novost pri klimatskih napravah za bivalne prostore - serijo SMART z oznako MSZ-WN. Naprava, ki je kombinacija ekonomske zasnove serije CLASSIC z eleganco serije STANDARD, nudi u~inkovito, predvsem pa var~no delovanje z DC inverter tehnologijo. Prilo`en daljinski upravljalnik omogo~a nastavitev novega dnevnega ~asovnika. Z uporabo Wi-Fi vmesnika in spletne aplikacije MelCloud je mo`no nastavljati tudi tedenski ~asovnik. Z vgrajenim katehinskim filtrom nudi serija SMART udobje v vsakem prostoru, zato predstavlja odli~no razmerje med kvaliteto in ceno. â&#x20AC;˘

Nova stenska lokalna prezra~evalna naprava Mitsubishi Electric Poleg na trgu `e uveljavljene naprave VL-100UE5-E, z mo`nostjo dovajanja do 105 m3/h sve`ega zraka, se je Mitsubishi Electric s predstavitvijo nove enote VL-50ES2-E pribli`al kupcem, ki zaradi dimenzij prostorov potrebujejo po zmo`nosti prezra~evanja {e manj{e naprave. Nova naprava VL-50ES2-E nam tako omogo~a isto~asno dovajanje sve`ega zunanjega zraka pri odvajanju odpadnega prostorskega zraka s pretokom do 50m3/h in uporabo le ene cevi skozi steno objekta. Za vse, ki si `elite {e ve~ informacij ali strokovno svetovanje, nas pokli~ite na brezpla~no {tevilko 080 98 98 ali pa nas obi{~ite v na{ih poslovnih prostorih na [pruhi 19, v Trzinu. Z veseljem vas pri~akujemo! â&#x20AC;˘

VL-50ES2-E

Proizvodi za klimatizacijo prostorov japonskega proizvajalca Mitsubishi Electric so visoko kvalitetni, odlikuje jih nizka poraba energije, preverjena kakovost in napredna tehnologija. V podjetju REAM d.o.o., kot poobla{~eni uvoznik in distributer naprav Mitsubishi ELectric, nudimo {iroko paleto klimatskih naprav, toplotnih ~rpalk, prezra~evalnih naprav in VRF sistemov.


16

ZDRAVA HI[A

Zidna plesen - za dihala huj{a nadloga kot cvetni prah

Z

idna plesen je po podatkih svetovne zdravstvene organizacije eden najpogostej{ih vzrokov za bolezni dihal. Poleg tega plesen mo~no zmanj{uje kakovost bivanja v prostoru. Kako nastane zidna plesen Spore, s pomo~jo katerih se {iri zidna plesen iz manj{e kolonije, kmalu ustvarijo mnoge dodatne kolonije. Iz vla`nega prostora, kakr{en je kopalnica, kjer so pogoji za nastanek plesni najbolj{i, se plesen lahko kmalu raz{iri tudi na druge prostore.

Kje in zakaj nastaja zidna plesen

kala in odpadla, plesen pa bi se naprej razra{~ala. Bolje je, da re{itev, ki bo dolgoro~no zavrla razvoj plesni, skrbno na~rtujemo. Plesen je najprej potrebno odstraniti s primernimi sredstvi, za tem pa se je modro lotiti prepre~evanja nastanka zidne plesni. O taki preventivi je smiselno razmisliti tudi ob na~rtovanju novogradnje.

Prezra~evalni sistem

Zidna plesen nastaja na vla`nih stenah, najve~krat na toplotnih mostovih, to je spojih stene in stropa/tal zunanjih sten hi{e. Stena je tam hladnej{a, zato se vlaga iz zraka izlo~a na tisti del.

Kako se lotimo boja proti zidni plesni ÂťHitre re{itveÂŤ, kot je beljenje sten ne pridejo v po{tev. Barva bi kmalu razpo-

Najbolj{a, sistemska re{itev za prepre~evanje nastanka zidne plesni je gotovo vgradnja prezra~evalnega sistema. Ta bo poleg tega, da bo iz prostora odstranil pogoje za njen nastanek, poskrbel tudi za odli~en zrak in zdravo bivalno okolje. Pri izbiri prezra~evalnega sistema bodite pazljivi na naslednje lastnosti, ki jih

NAJUGODNEJĹ I PAKET ZA MRZLO ZIMO +0841ČŤ'21.'6,' 5612.1601ČŤ42#.-1+0 ORCA KLIMATSKO NAPRAVO NAPR

Zidna plesen svoje kolonije {iri s pomo~jo spor, ki poleg njihovega razra{~anja povzro~ajo tudi nezdrav zrak.

mora imeti dober sistem, saj vam bo zraven prepre~evanja zidne plesni zagotovil {e udobje in zdravje: â&#x20AC;˘ dovod sve`ega zraka, â&#x20AC;˘ odvajanje zraka iz prostora, â&#x20AC;˘ ~i{~enje prahu in `u`elk iz zraka, â&#x20AC;˘ za{~ita pred hrupom iz okolice, â&#x20AC;˘ rekuperacijo toplote in uravnavanje vlage v prostoru, â&#x20AC;˘ zni`anje stro{kov ogrevanja in hlajenja, â&#x20AC;˘ nizko porabo energije. Eden tak{nih sistemov, ki je tudi cenovno ugoden in enostaven za vgradnjo, je prezra~evalni sistem ORCA. Sistem lokalnega prezra~evanja ORCA Pico in centralnega prezra~evanja ORCA Maxi uporabljajo `e mnoga gospodinjstva. â&#x20AC;˘ Janez Plevel

CENTRALNI IN LOKALNI 24'<4#ČŤ'8#.0+ SISTEMI ZA V VSAK DOM

ICTCPEKLG

1TEC/CZK

2TG\TCČŹGXCNPKUKUVGOK1TECUQK\TGFPQWČŹKPMQXKVK \CPGUNLKXQRCXCÉśFQOFGNCLQ\FTCXVWFKXGČŹFGUGVNGVKL 2TKOGTPQ\CUCPCEKLGKPPQXQITCFPLG I L +\TGFPQVKJQFGNQXCPLG

8CÉśURGEKCNKUV\CVQRNQVPGČŹTRCNMGKPRTG\TCČŹGXCPLG www.orcaenergy.eu 080 35 10

Promocijsko sporo~ilo

Posebna bna ugodnost: \CPCTQČŹKNC \C PCTQČŹKNC KPXRNCČŹKNCVQRNQVPGČŹTRCNMG14%# FQĹĄĹĄFQDKVGRCMGVNGV ICTCPEKLG MNKOCVUMQPCRTCXQ14%# \CUCOQ'74

1TEC 2KEQ


18

ZDRAVA HI[A

FUJITSU novosti za sezono 2017

F

ujitsu v sezoni 2017 presene~a s {tevilnimi novimi klimatskimi napravami. Najbolj je razveselil s top modelom Nocria X. Nocrio kupci iz preteklosti poznajo kot prese`ek med stenskimi klimatskimi napravami, po nekajletnem premoru je nova NOCRIA X zopet na voljo. Nazivu klimatske naprave Nocria je dodana ~rka X, ki ponazarja novo, edinstveno tehnologijo vpihovanja zraka iz razli~nih smeri. Poleg tega ima lahko zrak razli~no temperaturo, kar omogo~i popolno vpihovanje hladu ali toplote, ki nam najbolj ustreza. Odli~en izkoristek Nocrio X uvr{~a med naju~inkovitej{e klimatske naprave na svetu. Nocria ni samo prva, ki omogo~a t.i. ’’Dual blaster’’ vpih zraka, ampak je tudi edina s samodejnim ~i{~enjem zra~nih filtrov. Filtri se ~istijo mehansko, umazanija pa se shranjuje v namensko pripravljene {katlice, ki se praznijo ob servisnem pregledu klimatske naprave. ^isti filtri zagotavljajo kvaliteten zrak in najvi{jo mo`no u~inkovitost naprave. To pa {e ni vse. Nocria X lahko postre`e s PLASMA ~istilcem zraka, ki zrak dodatno obogati z negativnimi ioni in vgrajenim senzorjem gibanja, ki delovanje klimatske naprave prilagaja glede na prisotnost ljudi. Nocria X je ekolo{ko neopore~na, za delovanje je uporabljen ekolo{ki plin R32. Napravo boste lahko upravljali tudi ~e vas ni doma, kar vam bo omogo~il vgrajen Wi-Fi vmesnik.

Fujitsu je prenovil tudi najbolj raz{irjen stenski inverter z oznako ASYGxxLMCE. Prenovljeno ohi{je je elegantno zaobljeno, prednja maska pa je izdelana v elegantni biserni barvi. Klimatska naprava tako sedaj ne izgleda ve~ dolgo~asno, temve~ poudari eleganco, {e tako moderne dnevne sobe. Bogato opremljena bo razveseljevala ve~ino uporabnikov, ki si `elijo sodobne in u~inkovite naprave. Vgrajenih ima ve~ vrst zra~nih filtrov, ve~ razli~nih ~asovnikov, funkcijo ECO delovanja in funkcijo ti{je zunanje enote, ki hrup zunanje enote zmanj{a, kadar je to potrebno.

Novosti niso omejene samo za stenske klimatske naprave, temve~ je FUJITSU raz{iril `e tako bogato ponudbo klimatskih naprav multi enot. Razvil je zunanjo enoto na katero lahko priklju~ite 5 ali 6 notranjih enot. Cenovno ugodni multi sistemi so primerni za stanovanjske hi{e in manj{e poslovne prostore. Notranje enote so standardne, lahko kombiniramo katero koli obliko stenskih, stropnih, talnih, kanalskih ali kasetnih enot. Nadzor multi enot je mo`en preko posameznih daljinskih upravljalnikih ali preko centralnega upravljalca. • Gregor Deu

Vse omenjene naprave so že dobavljive, ve~ informacij lahko pridobite na spletni strani www.dines.si zastopnika za Slovenijo Dines d.o.o.

Pripravite se na vro~ino wi-fi upravljanje servis zagotovljen

odli~na energetska u~inkovitost moderno oblikovanje DINES d.o.o., Cesta na Brdo 85, SI-1000 Ljubljana

I

tel 01 438 39 15

I

www.dines.si

I

e-po{ta: dines@dines.si


ZDRAVA HI[A

19

Kuhinjska napa ni ve~ potrebna

P

ri sistemu prisilnega prezra~evanja z vra~anjem toplote, kuhinjska napa in tudi katerikoli drugi odvodni elementi (ventilatorji) niso ve~ potrebni, saj rekuperator stalno in zadostno odvaja vse neprijetne vonjave in porabljen zrak. neprijetne vonjave, zato dodatni direktni odvodi iz objekta zagotovo niso potrebni. Veliko na{ih strank ne verjame, da kuhinjske nape res ne bodo potrebovali, zato jim to garantiramo – obljubimo, da jo bomo na na{e stro{ke kupili in vgradili, ~e bo to res potrebno. Seveda pa ima na{a samozavest podlago v dolgoletnih izku{njah in zadovoljnih strankah, ki smo jim strokovno ustrezno dimenzionirali lokacijo in predvsem koli~ino dovodov ter odvodov zraka. ^e lokacije dovodov in odvodov niso pravilno locirane in

dimenzionirane, je zelo verjetno, da uporabniki ne bodo zadovoljni s prezra~evalnim sistemom. Zato bodo krivili na~in prezra~evanja, namesto da bi krivili neprimerno usposobljene projektante in izvajalce. • Mag. Bojko Jerman, u.d.i.a., www.prezra~evanje.si

Promocijsko sporo~ilo

Neprekinjeno dovajamo zrak v bivalne prostore in tudi neprekinjeno odvajamo isto koli~ino iz servisnih prostorov kot je to kuhinja, kopalnica, WC, utiliti … Dovedeni zrak izpodriva slab zrak, zato ta na~in prezra~evanja imenujemo tudi »izpodrivno« prezra~evanje. Pri ve~jih potrebah po odvodu slabega zraka (uporaba sanitarnih prostorov ali kuhanje) pritisnemo na tipko s katero vklopimo intenzivno prezra~evanje pri katerem se dovod in odvod zraka pove~ata za dolo~en ~as na najvi{jo stopnjo. Na ta na~in zelo u~inkovito odstranimo vse


20

NOVE TEHNOLOGIJE

Polnjenje velikih baterij

V

avtomobilih in velikih baterijskih zalogovnikih elektrike urejajo pretoke energije sistemi znani pod kratico BMS (Battery Management Systems). V avtomobilih so programirani za omogo~anje ~im ve~jega dosega in za polnjenje baterij med zaviranjem. Kako pa delujejo veliki sistemi? Prenesejo grobo delovanje ^eprav je na pogled delovanje podobno, se na~ina delovanja med seboj zelo razlikujeta. Danes ima povpre~na kontejnerska baterijska enota instalirano mo~ od 125 do 250 kW. Velike sisteme nato sestavljajo glede na potrebe, zato lahko zmogljivost velike baterije, sestavljene iz ve~ kontejnerjev, dose`e mo~ ve~ megavatov. Aktivni baterijski sistemi morajo prenesti grobe elektri~ne obremenitve ter sunkovito polnjenje in praznjenje ve~krat na dan. To je odvisno od potreb omre`ja, ki jih baterijski sistem pokriva. Na preskrbovalni strani se lahko nahaja bolni{nica, v kateri baterije nadome{~ajo generator, frekven~ni regulatorji valjarne jekla, omre`je mesta ali celotne dr`ave. Velike baterije delujejo kot podpora za izravnavo dnevnih konic v porabi, zaradi katerih je bilo prej potrebno zagnati pomo`no elektrarno. Z njimi re{ujemo probleme ob vi{kih ali pomanjkanju elektrike ter uravnote`ujemo te`ave z vzdr`evanjem stalne frekvence v omre`ju.

Pet ur oddaja 25 kW, 20 let garancije, tloris samo 1,8 x 2 m

njena, saj neenakomernost lahko vodi v skraj{evanje `ivljenjske dobe ali povzro~i varnostne probleme. ^e spet primerjamo, prenapolnjeni kozarci se bodo prelivali ~ez rob, premalo napolnjeni pa se bodo izsu{ili.

Uravnote`evanje je nujno Problem so tehniki re{ili na drug na~in. Namesto da bi balansirali celoten sistem, s po{iljanjem energije sem ter tja, da bi dosegli izena~enja v celicah, obravnavajo vsako celico posebej. Elektronika jo Âťnau~iÂŤ, da oddaja ali odjema ravno toliko elektrike da se napolnjenost optimizira na programiran nivo. Ta metoda je edina uporabna za krmiljenje multi megavatnih baterijskih sistemov, je cenej{a, zelo zanesljiva in izjemno u~inkovita.

Prodor baterijskih sistemov vseh vrst je samo {e vpra{anje ~asa. Ro~na elektri~na orodja na primer, se zaradi vedno bolj{ih lastnosti in baterij uveljavljajo tudi v delavnicah, ki imajo na stenah elektri~ne vti~nice razmeroma blizu. Poznavalci industrije so opazili, da v naprednej{ih tovarnah v ZDA samo izjemoma naletimo na ro~no orodje, ki bi delovalo na kabel. Tega si pred dvema letoma zagotovo ni upal nih~e napovedati. Zato so baterijski sistemi zagotovo odli~na re{itev sedanjih in bodo~ih omre`ij za napajanje z elektriko. [e posebej zato, ker bo elektrika kmalu postala nosilni energent tudi na podro~jih, kjer je do sedaj nismo pri~akovali. â&#x20AC;˘

Kot prelivanje vode Prilagajanje pretokov elektrike deluje podobno, kot ~e bi prelivali vodo. ^e `elimo izena~iti nivo vode v dveh kozarcih, je potrebno vodo samo preliti. Naloga postane te`ja, ~e je potrebno enako dose~i z ve~jim {tevilom kozarcev, na primer, ~e jih je 50.000, toliko kot je posameznih baterij v manj{em sistemu. Takrat se poka`e prava kompleksnost naloge, ki jo mora obvladati krmilni sistem. Pretakanje elektrike med desetinami, stotinami ali tiso~i posameznih baterijskih enot je zamotana naloga. Potrebno je zagotoviti, da nobena baterijska celica ne bo preve~ ali premalo napol40 megavatne baterije z 800 000 celicami - Dayton - Ohio

Tihec


Tematsko prilogo podpirajo partnerji: ENERGIJA PLUS, d. o. o., OVEN Elektro Maribor, d. o. o., ELES, d. o. o., BORZEN, d. o. o.

VSE ENERGETSKE REŠITVE NA ENEM MESTU

080 21 15 • www.energijaplus.si


15. maj - mednarodni dan podnebnih sprememb

Zeleni viri energije in omejevanje podnebnih sprememb Leto 2016 se je izkazalo za leto temperaturnih rekordov. Arkti~ni led se je topil hitreje kot kdaj koli prej, pri~a smo ~edalje bolj zelenim zimam ter dalj{im vro~inskim obdobjem poleti. Ameri{ki znanstveniki so leto 2016 razglasili za najtoplej{e, odkar opravljajo meritve. Ameri{ka univerza Rutgers spremlja 20 lokacij po vsem svetu z eksponentnim dvigom morske gladine, ki so posledica podnebnih sprememb. Poro~a o ekstremnih posledicah iz 20. stoletja, ko se je morska gladina dvignila kar za 30 cm, brez globalnega segrevanja pa bi lahko ta bila polovico manj{a. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je nedavno poro~ala o porastu temperature v Sloveniji, ki odstopa od globalnega povpre~ja, prizemna plast ozona naj bi se v Sloveniji ogrela za okoli dve stopinji C. Leta 2015 se je na podnebni konferenci v Parizu 195 dr`av dogovorilo o prvem globalnem, pravno zavezujo~em sporazumu o podnebju, ki pomeni velik premik v boju proti podnebnim spremembam. Veljati naj bi za~el 2020, Slovenijo pa ta zavezuje, da do leta 2030 izpuste toplogrednih plinov zmanj{a za 15 %.

Kako var~ni smo z energijo v Sloveniji V gospodinjstvih porabimo ve~ kot 80 % energije za ogrevanje (62%) in pripravo tople vode (19,5 %), preostalih 20 % energije porabimo za delovanje gospodinjskih aparatov, kuhanje in razsvetljavo. Vire energije za gospodinjstva {e vedno predstavlja v najve~jem dele`u lesna biomasa (35 %), elektri~na energija je ob tem drugi najve~ji vir (23,5 %). 21,5 % energije pridobimo iz naftnih proizvodov, 9,6 % iz zemeljskega plina, ter samo 2,3% iz obnovljivih virov energije (sonce). Primarna poraba energije v Sloveniji na prebivalca zna{a 113 kWh dnevno, kon~na raba energije, ki ne upo{teva izgub pa slabih 82 kWh na dan.

Kljub porastu ~istej{ih ogrevalnih sistemov je zrak v Sloveniji {e vedno onesna`en ARSO za zadnji dve zimi navaja prese`ene vrednosti 24-urnih mejnih koncentracij nevarnih PM10, ki so posledica onesna`evanja zaradi ogrevanja in prometa. Za varovanje zdravja ljudi je dolo~ena zgornja koncentracija nevarnih delcev PM10 na vrednost 50 µg/m3 in je lahko prese`ena najve~ 35-krat v koledarskem letu. Zadnji dve zimi smo ve~ kot 35-krat v letu zabele`ili prese`ene vrednosti delcev PM10 v {tevilnih slovenskih mestih; Ljubljani (2 merilna mesta), Mariboru, Celju, Murski Soboti, Novem mestu, Zagorju in Hrastniku.

Na podnebni razvrstitveni lestvici RS na 16. mestu Letos je v obravnavi glavno orodje Evropske komisije za spopadanje s podnebnimi spremembami. Gre za uredbo o delitvi naporov, ki zajema 60% vseh emisij v EU. Ta dolo~a zavezujo~e nacionalne cilje za zmanj{anje emisij med letom 2021 in 2030 v sektorjih, ki niso vklju~eni v evropsko shemo trgovanja z emisijami (promet, stavbe,

Pi{e: Jo`ica Ekart urednica revije VAR^UJEM Z ENERGIJO

kmetijstvo in odpadki). Podnebna razvrstitvena lestvica daje vpogled v stali{~a posameznih dr`av ~lanic ter na podlagi indeksa uvr{~a dr`ave med tiste, ki se zavzemajo za okrepitev uredbe in tiste, ki jo `elijo oslabiti. Slovenija se je uvrstila na 16. mesto. Na Ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da je Slovenija v primerjavi z vi{je uvr{~enimi, prejela ni`je {tevilo to~k predvsem v tistih delih stali{~a, ki se nana{a na metodologijo za izra~un za~etne vrednosti, na mo`nost uporabe neto odvzemov iz sektorjev LULUCF in na kon~ni cilj. Pojasnijo, da je do pomembnej{ega odstopanja pri{lo le pri vsebini, ki obravnava mo`nost kori{~enja neto odvzemov iz sektorjev LULUCF. RS sledi cilju, da bi se pri dolo~itvi referen~ne vrednosti in s tem pri obra~unavanju odvzemov ter emisij, upo{tevalo tudi trajnostno gospodarjenje z gozdovi v preteklosti. Nepriznavanje teh odvzemov, je nesprejemljivo, povedo na ministrstvu. Podobno menijo Finska, ^e{ka, Slova{ka, Litva, Bolgarija, Romunija, Latvija, ki so na lestvici v ve~ini uvr{~ene za Slovenijo. Ne `elimo si slabitve Uredbe o porazdelitvi naporov, saj podpiramo ve~ino predlogov Evropske komisije, ki je pri snovanju uredbe upo{tevala okoljsko integriteto, vidik [TEVILO PRESEGANJ DNEVNE MEJNE KONCENTRACIJE DELCEV PM10 V LETU 2016, datum objave: 27.2.2017 Merilno mesto

jan

feb

nov

dec

skupno

Ljubljana Be`igrad

16

0

1

19

36

Maribor Center

17

1

5

18

43

Celje

20

3

5

25

53

Murska Sobota

19

1

6

16

42

Nova Gorica

7

2

3

3

15

Trbovlje

19

1

0

17

38

Zagorje

23

1

1

26

51

Hrastnik

10

1

0

14

25

Koper

6

2

1

2

11

Iskrba

0

0

0

0

0

@erjav

5

0

0

12

19

Ljubljana BF

18

0

1

21

40

Kranj

18

0

0

9

27

Novo mesto

18

1

2

20

41

Velenje

4

0

0

6

10

Ljubljana GR

--

--

2

23

/

NG Gr`na

--

--

0

4

/

Ljubljana BF – Ljubljana Biotehni{ka fakulteta, Ljubljana GR – Ljubljana Gospodarsko razstavi{~e, PM10 – delci z aerodinamskim premerom pod 10 µm,24-urna mejna koncentracija PM10 za varovanje ljudi 50 µg/m3 je lahko prese`ena najve~ 35 krat v koledarskem letu. Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje, www.arso.gov.si


23 pravi~nosti in solidarnosti ter vsebino podpisanega Pari{kega sporazuma. Predlagamo ustrezne predloge sprememb Uredbe o porazdelitvi bremen. Da je Slovenija med podnebno bolj prizadevnimi dr`avami ~lanicami, ka`ejo zadnji podatki o emisijah toplogrednih plinov v sektorjih izven sistema EU ETS; v letu 2015 so te za 11 % ni`je od zastavljenega letnega cilja, pojasnijo rezultate na ministrstvu.

Nove finan~ne spodbude za son~ne elektrarne Pred petimi leti smo bele`ili izjemno rast son~nih elektrarn. Name{~enih je bilo cca. 82.000 m2 fotovoltai~nih modulov, ki letno skupno proizvedejo 29.000 MWh elektri~ne energije; predviden cilj, iz leta 2010 pa je bil za to obdobje veliko bolj optimisti~en, vgradili naj bi vsaj 200.000 m2 modulov. Na Eko skladu, ki letos prvi~ odpira finan~ne spodbude za son~ne elektrarne za gospodinjstva, smo preverili pogoje. Javni poziv dolo~a ve~ pogojev za dodelitev nepovratne finan~ne spodbude, med klju~nimi pa je, da nazivna mo~ son~ne elektrarne ne sme presegati 11 kVA, oz. kW. Vlagatelj mora biti ob~an, naprava pa mora biti namenjena samooskrbi gospodinjstva z elektri~no energijo, ter skladna z zahtevami iz soglasja za priklju~itev son~ne elektrarne. Vlogo, je potrebno oddati {e pred izvedbo nalo`be, rok za zaklju~ek nalo`be lahko traja 15 mesecev. Najkasneje v 60 dneh po predlo`itvi vseh zahtevanih dokazil o zaklju~ku nalo`be (le-ta mora vlagatelj predlo`iti najkasneje v dveh mesecih po izteku navedenega 15-mese~nega roka) bo Eko sklad spodbudo izpla~al, pojasnjujejo na Eko skladu.

V Sloveniji uvajamo samooskrbo z elektri~no energijo Ker Slovenija podpira predlog poenostavitve administrativnega postopka za pridobitev dovoljenja za priklju~itev OVE naprav in ustanovitev enotne kontaktne to~ke, ter predlog Evropske komisije glede samooskrbe z elektri~no energijo smo na Ministrstvu za infrastrukturo poizvedeli ali lahko pri~akujemo, da bo Uredba za samooskrbo z elektri~no energijo gospodinjstvom trajno in enakovredno po vsej dr`avi omogo~ala, da bodo ta lahko po sistemu neto meritev brez te`av pre{la na proizvodnjo elektrike iz lastnih son~nih elektrarn ter ali sedanje stanje elektro energetskega omre`ja dopu{~a masovnej{i priklop mikro son~nih elektrarn. Pojasnili so nam, da je trenutno uveljavljen model samooskrbe po Uredbi o smooskrbi z elektri~no energijo iz OVE namenjen spodbudi gospodinjstev in malih poslovnih odjemalcev k investicijam v napravo za samooskrbo in s tem pove~anjem skupnega dele`a OVE. Ker ima Slovenija prete`no celinsko podnebje s {tirimi letnimi ~asi, je uvedeno neto merjenje na letni ravni, saj se tako investicija v napravo za samooskrbo vsaj malo hitreje povrne in je ukrep zanimiv za investitorje ({e vedno pa je skoraj 2-krat dalj{a kot so evropske smernice). Ne glede na to, lahko gospodinjstvo porabi od 20 - 30 % lastno proizvedene energije takoj na kraju samem, brez da bi jo oddajal v omre`je, mali poslovni odjemalci, katerim opravljanje dejavnosti pa sovpada s proizvodnjo, pa imajo bistveno vi{ji dele` takoj{nje samooskrbe.

Z neto merjenjem proizvedene elektri~ne energije se gospodinjstvom obeta tudi shranjevanje Za zvi{anje dele`a samooskrbe pri gospodinjstvih bo potrebno dograditi hranilnik energije (70 - 80 % samozadostnost), ki pa je trenutno zaradi cene {e nezanimiva investicija. S padanjem cen in

morebitno investicijsko spodbudo dr`ave (nekatere dr`ave to `e izvajajo) pa bodo investitorji svoje `e obstoje~e naprave za samooskrbo nadgradili z vgradnjo hranilnika, nove son~ne elektrarne pa bodo hranilnik imele prigrajen `e v osnovnem paketu. Hranilniki bodo podpora tako gospodinjstvom kot tudi omre`ju, saj se bo energija skladi{~ila, oziroma porabljala glede na trenutne potrebe omre`ja. Zato se gospodinjstva ne bodo odklapljala od omre`ja, svoje hranilnike bodo lahko polnili pono~i, ko je cena elektri~ne energije ni`ja, ali pa se bodo ti polnili preko dneva, ~e bodo v omre`ju vi{ki. Med drugim so na ministrstvu pojasnili, da je uredba o samooskrbi z elektri~no energijo iz OVE eden od prvih korakov do tranzicije energetskega sistema. Samooskrbo na individualnem nivoju, nivoju ve~stanovanjske stavbe, oziroma lokalne skupnosti spodbuja tudi novela Direktive OVE ta pa je brez hranilnikov energije mo`na le do neke mere. V primeru izkori{~anja energije sonca, bodo hranilniki v gospodinjstvih morali biti dimenzionirani tako, da se bo v njih dalo shraniti toliko energije, kolikor je gospodinjstvo porabi preko no~i. Hranilnike bo potrebno namestiti tudi na nivoju transformatorske postaje, prav tako pa bodo baterije v elektri~nih avtomobilih slu`ile za hranjenje energije. Navajajo, da je ob tem pomembno upo{tevati, da se cena hranilnikov elektri~ne energije vsake tri leta razpolovi, z vgradnjo hranilnika pa si s tem ob~ani pove~ajo svojo energetsko neodvisnost in zmanj{ajo stro{ek elektri~ne energije.

Cilj je pametno omre`je in prilagajanje trenutnim potrebam Bodo~e energetsko omre`je bo veliko bolj dinami~no in ÂťpametnoÂŤ, saj se bodo vsi proizvajalci in porabniki morali prilagajati trenutni potrebi po elektri~ni energiji v omre`ju. To bo mo`no s pametnimi napravami in komunikacijo med njimi. Seveda pa bo prilagajanje posameznika potrebam omre`ja (npr. v gospodinjstvu se bo pralni stroj vklju~il {ele takrat, ko bo vi{ek energije v sistemu ali pa bo naprava za samooskrbo proizvajala manj, ~e ne bo potrebe v omre`ju po energiji), moralo biti primerno ovrednoteno, kar tudi predvidevajo akti iz Zimskega paketa. Na~in izvedbe ukrepa samooskrbe je v tej razvojni fazi najbolj ustrezen. S takim na~inom smo z najmanj{im finan~nim vlo`kom dr`ave spodbudili posameznike k vlaganju lastnih sredstev v OVE, kakor tudi dvignili zavest posameznika k spremembi obna{anja glede rabe energije.


Poleg spodbujanja uporabe OVE je potrebno ljudi ozave{~ati tudi k u~inkovitej{i rabi energije. Ko se bo {tevilo naprav za samooskrbo pove~alo do te mere, da bo izpad omre`nine zaradi na~ina obra~unavanja energije, kot je trenutno predpisan, vplival na delovanje elektrodistribucijskih podjetij (premalo sredstev za vzdr`evanje omre`ja), bo treba ukrep druga~e zastaviti. Trenutno je bil izpad omre`nine za lani priklju~ene naprave za samooskrbo skupne mo~i 1,1 MW, 25.000 €, kar zna{a 0,0042 % od skupno pobrane omre`nine. Torej imamo {e nekaj ~asa in kapacitet prostih za samooskrbo, brez da bi to ogro`alo delovanje distribucijskega omre`ja. V predlogih aktov Evropske komisije je zapisano, da mora biti aktivni odjemalec (to pomeni da ta odjemalec elektri~ne energije tudi sam prispeva energijo v omre`je) dele`en obra~una omre`nine posebej za oddano in posebej za prejeto energijo na transparenten, nediskriminatoren na~in ter glede na dejanske stro{ke imeti obra~unano tudi ustrezno vi{ino prispevka omre`nine. Kar pomeni, da bo aktivni odjemalec, ~e bo s svojo napravo za samooskrbo in svojim prilagajanjem porabe energije v gospodinjstvu pripomogel k stabilnosti delovanja elektri~nega omre`ja, za to prejel celo finan~no nadomestilo, ki bo lahko vi{je od stro{ka za omre`nino, pojasnjujejo na Ministrstvu za infrastrukturo.

Fosilna goriva so v Sloveniji eden glavnih virov pri proizvodnji elektri~ne energije Evropska komisija je konec leta 2016 dala v obravnavo t.i. »Zimski paket«, pri ~emer gre za ve~ zakonodajnih uredb in direktiv, katerih osnovni cilj je zmanj{anje izpustov toplogrednih plinov. Eden od dokumentov je tudi novela Direktive o pospe{evanju uvajanja obnovljivih virov energije (v nadaljevanju: Direktiva OVE), ki se trenutno usklajuje med dr`avami ~lanicami in Evropsko komisijo, kjer je dolo~en skupni cilj EU in sicer 27% OVE v bruto kon~ni porabi energije do leta 2030, povedo na Ministrstvu za infrastrukturo. Prvi cilj, ki ga moramo dose~i do leta 2020 je 25 % OVE v bruto kon~ni porabi energije, kar pomeni, da bo treba umestiti v okolje in prostor, ter priklju~iti v slovenski energetski sistem nove velike in male hidro elektrarne, kot tudi vetrne elektrarne. Nobenega vpliva na okolje in prostor pa nima namestitev fotovoltai~nih panelov na strehe obstoje~ih stavb, za izkori{~anje brezpla~ne energije sonca. Tako pridobljena energija bi se prvenstveno porabila za pokrivanje lastnih potreb po elektri~ni energiji na kraju samem – samooskrba, vi{ki pa bi bili oddani v omre`je. Tudi z zamenjavo starih ogrevalnih naprav na fosilna goriva s toplotnimi ~rpalkami, bi se dele` fosilnih goriv zmanj{al. Najve~ja potreba po fosilnih gorivih se ka`e v prometu, kjer bi morali pove~evati prisotnost bioplina, oziroma drugih biogoriv (ve~ja vozila za prevoz tovora in potnikov), ter osebnih elektri~nih avtomobilov. Na kak{en na~in in kako hitro se bo Slovenija »otresla« fosilnih goriv pa je vsebina novega Energetskega koncepta Slovenije, ki je trenutno v pripravi in bo v kratkem dan v javno obravnavo. Temeljni cilj energetske politike je zagotoviti zanesljivo oskrbo z energijo na trajnosten na~in, pri ~emer bodo klju~ne prioritete pove~anje energetske u~inkovitosti, postopna sprememba strukture proizvodnih virov, trajnostna proizvodnja energije, pove~anje dele`a obnovljivih virov in zmanj{anje uvozne odvisnosti zaradi fosilnih goriv. Hitrost zmanj{evanja odvisnosti od fosilnih goriv je stvar dru`benega in tehnolo{kega razvoja ter finan~nih sredstev dr`ave, katere je potrebno nameniti razvoju in spodbudi uvajanja ~istej{ih tehnologij, menijo na pristojnem ministrstvu. •

Bojan Horvat, Energija plus, d. o. o.

Ozave{~amo in spodbujamo rabo obnovljivih virov Podnebje se v zadnjih desetih letih spreminja hitreje, kot smo pri~akovali, ~eprav so nas podnebni strokovnjaki in okoljevarstveniki na to vseskozi opozarjali. Temperatura na Zemlji se dviga predvsem zaradi toplogrednih plinov, ki so najve~ji sovra`nik podnebja. V Sloveniji nam jih je uspelo v letu 2015 zmanj{ati za 8,2 odstotka v primerjavi z letom 2013, a to {e zdale~ ni dovolj, ~e `elimo na{im zanamcem zapustiti kolikor toliko zdrav planet. V podjetju Energija plus se tega dobro zavedamo, zato skrbimo za ozave{~anje kupcev na podro~ju u~inkovite rabe energije in uporabe obnovljivih virov. V Sloveniji za ogrevanje stavb v gospodinjstvih in industriji porabimo skoraj tretjino vse porabljene energije. ^e nam je (kljub razmahu energetskih sanacij) ne uspe u~inkovito zmanj{ati, je na{a naloga, kot dobavitelja energije in energentov, da posku{amo na{im kupcem v ~im ve~ji meri zagotoviti ~istej{e energente in jih spodbujati k rabi obnovljivih virov. Zemeljski plin, kot ena od mo`nosti, je naravni vir energije z majhnimi izpusti CO2, pra{nih delcev in drugih onesna`eval, zato spada med okoljsko sprejemljive energente. Do okolja so najbolj prijazni obnovljivi viri, a ~e teh ne moremo izkori{~ati, je velik korak naprej `e prehod s kurilnega olja na zemeljski plin. Na{im kupcem omogo~amo ugodno skupno dobavo elektrike in zemeljskega plina, pri tem jim jam~imo nespremenjeno ceno za obdobje enega leta od podpisa pogodbe. V podjetju Energija plus kupcem z razli~nimi paketi in produkti omogo~amo, da lahko nadzirajo porabo energentov. Mislimo tudi na tiste kupce elektrike, ki `elijo dodatno prispevati k varovanju okolja. Njim ponujamo Modro energijo, proizvedeno v hidroelektrarnah slovenskih rek. Pridobljena je iz obnovljivega vira, pri njeni proizvodnji se ne izrabljajo okolju {kodljiva fosilna goriva, hidroelektrarne pa ne obremenjujejo okolja s toplogrednimi plini, emisijami ali radioaktivnimi odpadki. ^im hitrej{i razmah uporabe obnovljivh virov in prehod v brezoglji~no dru`bo je najbolj{i recept za omejevanje katastrofalnih posledic podnebnih sprememb. V Energiji plus zato spodbujamo gospodinjstva in pravne osebe k samooskrbi z elektriko, pridobljeno iz obnovljivih virov. Z nami lahko dodatno prihranijo, saj jim v okviru paketa Samooskrba E+ obra~unamo le razliko med prevzeto in oddano delovno elektri~no energijo.


Miroslav Pre{ern, Oven Elektro Maribor, d. o. o.

[irimo koncept urbane mobilnosti

Dr. Karlo Per{olja, Borzen, d. o. o.

Trajnostna energija Besedne zveze kot so trajnostna energija, obnovljivi viri energije, dru`bena odgovornost in trajnostni razvoj so danes precej ÂťmodneÂŤ besede. To pa nikakor ne pomeni, da gre za neke nove konstrukte â&#x20AC;&#x201C; gre zgolj za to, da o teh vsebinah ve~ ter bolj zavestno in na~rtno razpravljamo oziroma jih vklju~ujemo v na{a `ivljenja in `ivljenja na{ih podjetij. Slovenija ima na podro~ju obnovljivih virov relativno dober potencial, predvsem pa verjamem, da se Slovenci dobro zavedamo izzivov in prilo`nosti, ki jih prina{ajo tako OVE in njihovo ume{~anje v elektroenergetski sistem, kot URE. Pomembno vlogo pri njihovi implementaciji zagotovo nosi informiranje in ozave{~anje, ki je predpogoj za opolnomo~enje posameznikov pri sprejemanju odlo~itev iz tega podro~ja. Na Borzenu, slovenskem operaterju trga z elektriko, pod blagovno znamko TRAJNOSTNA ENERGIJA izvajamo {tevilne aktivnosti, s katerimi spodbujamo prenos znanja in uporabo trajnostne energije. Verjamem, da se mo~ v soustvarjanju lep{ega sveta skriva prav v znanju in sodelovanju.

V podjetju Oven Elektro Maribor se zavedamo posledic rabe fosilnih goriv in njihovega vpliva na podnebne spremembe. V obdobju, ko se soo~amo z njihovimi katastrofalnimi posledicami za na{e okolje, ne sedimo kri`em rok. Nasprotno, vse na{e aktivnosti usmerjamo v spodbujanje zavedanja, da je potreben prehod na obnovljive vire in brezoglji~no dru`bo. Slovenija s tem ne bi smela imeti te`av, saj smo zelena dr`ava. Raziskovalci univerze Yale so nas v indeksu okoljske uspe{nosti uvrstili na peto mesto na svetu. Po drugi strani smo {ele na 100. mestu po kakovosti zraka. Promet je pri nas razlog za nadpovpre~no koli~ino izpuhov, lani je prispeval kar 39 odstotkov vsega CO2. Razlog, da smo se v podjetju Oven odlo~ili, da bomo med drugim {irili tudi koncept urbane mobilnosti, je na dlani. Temelji namre~ na zeleni energiji, zmanj{evanju oglji~nega odtisa in emisij trdih delcev v prometu, ki je v sodobni dru`bi eden najve~jih onesna`evalcev zraka.

Mag. Aleksander Mervar, ELES, d. o. o.

Tudi v energetiki se prilagajamo podnebnim spremembam Evropska unija si je kot eno svojih osrednjih nalog zadala prepre~evanje podnebnih sprememb. Ker so glavni krivec visoke koncentracije emisij toplogrednih plinov (TGP) v ozra~ju, si EU prizadeva za njihovo znatno zni`anje. Zato si je zadala cilj, da do leta 2020 poskrbi za 20-odstotno zmanj{anje emisij TGP v primerjavi z letom 1990, za 20-odstotni dele` energije iz obnovljivih virov v skupni porabi energije in za 20-odstotno pove~anje energetske u~inkovitosti. Ker tako globalno kot v Sloveniji velik dele` emisij TGP nastane na podro~ju energetike, so potrebne spremembe tudi v tem sektorju. Pove~evanje dele`a obnovljivih virov zahteva prilagoditve v prenosnem elektroenergetskem omre`ju in vlaganja v razvoj t.i. pametnih omre`ij. V dru`bi ELES se na vse ve~ji dele` obnovljivih virov pripravljamo v okviru mednarodnih projektov SINCRO.GRID, NEDO in FutureFlow. Omeniti pa je potrebno, da pove~evanje dele`a obnovljivih virov med drugim pomeni tudi pove~evanje kon~nih stro{kov elektri~ne energije.


Bojan Horvat, direktor podjetja Energija plus, d. o. o.

S pravim paketom do ni`jih stro{kov za energijo

G

ospodinjstva okrog 80 odstokov energije porabijo za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, preostalih 20 odstotkov pa za delovanje malih elektri~nih naprav, velikih gospodinjskih aparatov in za razsvetljavo. ÂťStro{ki za vse na{teto niso majhni, zato je pri izbranem dobavitelju smiselno izbrati paket, prilagojen porabi energije v gospodinjstvu,ÂŤ svetuje Bojan Horvat, direktor podjetja Energija plus. V podjetju Energija plus ste za vse, ki `elijo nadzorovati porabo energentov in jo prilagoditi svojim potrebam, pripravili razli~ne pakete oskrbe z elektriko in zemeljskim plinom. Ste pri tem upo{tevali vse kategorije va{ih kupcev? Poraba energije je odvisna od razli~nih dejavnikov, kot so `ivljenjske navade, razli~ni na~ini ogrevanja ipd. Zato en sam produkt zagotovo ne more zadovoljiti vseh potreb in `elja. Na podlagi analize ve~letne porabe v Energiji plus oblikujemo razli~ne pakete, ki ustrezajo vzorcem in navadam naj{tevil~nej{ih skupin porabnikov. Na{a ponudba zajema spekter produktov, v katerem vsakdo najde kaj zase.

Tako novim kot tudi obstoje~im kupcem elektri~ne energije ponujamo mo`nost, da si zagotovijo nespremenjene cene za obdobje enega leta od podpisa pogodbe. Za gospodinjstva z ve~ kot 55-odstotnim dele`em porabe elektrike v ~asu manj{e tarife smo pripravili paket Var~ujem, ki omogo~a zmanj{anje skupnega stro{ka za porabljeno elektriko; ob sklenitvi pogodbe za naveden paket jim podarimo tudi merilnik porabe. Za vse, ki v svojem gospodinjstvu poleg elektri~ne energije uporabljajo tudi zemeljski plin, pa smo pripravili paket Dvojni plus, v okviru katerega jim poleg ugodne cene obeh energentov ponujamo tudi mo`nost pla~evanja obeh energentov na eni polo`nici. Menjava paketa oziroma dobavitelja je preprosta in brezpla~na. Vse, kar je povezano s tem, za kupca uredimo mi.


27 Na{teti paketi so namenjeni kupcem, ki ve~ino elektrike porabljajo za gospodinjska opravila, razsvetljavo in delovanje aparatov oziroma elektri~nih naprav. Kaj pa, ~e imajo doma toplotno ~rpalko? S paketi za imetnike toplotnih ~rpalk zaokro`ujemo prizadevanja na{ih kupcev po var~ni rabi energije in manj{em obremenjevanju okolja. Nalo`ba v toplotno ~rpalko se s prihrankom energije lahko povrne `e v {estih do sedmih letih, sistem pa bo deloval bistveno dlje. Razli~ni paketi so namenjeni vsem, ki uporabljajo toplotno ~rpalko kot vir ogrevanja oziroma hlajenja prostorov in/ali za ogrevanje sanitarne vode.

Najbolj ranljiva skupina so upokojenci, ki z majhnimi pokojninami te`ko zmorejo vse stro{ke. Imate za njih kak{ne posebne ugodnosti?

Energija plus od aprila s certifikatom »Ker cenimo svoje kupce« Prizadevanja Energije plus je potrdila tudi mednarodna organizacija ICERTIAS (International Certification Association), ki je podjetju aprila letos dodelila certifikat ICERITAS Customer’s Friend. »S tem smo potrdili izredno visoke standarde kakovosti poslovanja in odnosov s svojimi kupci in z zaposlenimi,« pravi direktor podjetja Bojan Horvat. K certifikacijskemu programu namre~ lahko pristopijo samo podjetja, ki na trgu preverjeno zagotavljajo vzoren odnos do svojih strank in kupcev.

Svoje kupce poznamo `e vrsto let, zato lahko trdimo, da na podlagi pridobljenih izku{enj in znanja znamo svetovati ter iskati tr`ne prilo`nosti, ki jih delimo z vsemi. Tako smo prav za upokojence zasnovali poseben paket Penzion ePlus, ki vklju~uje pla~evanje polo`nice zadnji dan v mesecu, ko upokojenci prejmejo pokojnino. Poleg tega jim nudimo stalni 5-odstotni popust na vse trgovsko blago vsak zadnji dan v mesecu.

Ste imeli pri oblikovanju paketov v mislih lastnike son~nih elektrarn in drugih naprav za samooskrbo z elektri~no energijo? Tudi oni lahko prihranijo, ~e se odlo~ijo za Energijo plus. ^e so lastniki merilnega mesta v stavbi, ki se samooskrbuje z elektriko, jim v okviru paketa Samooskrba E+ obra~unamo le razliko med prevzeto in oddano delovno elektri~no energijo, za obra~un pa se uporablja enotarifno merjenje. • Barbara Primc

Cilj programa je spodbuditi proizvajalce in ponudnike storitev k ~im vi{jim standardom zagotavljanja uporabni{kih izku{enj, k ~im ve~ji kakovosti na podro~ju uporabni{ke poprodajne podpore ter k prijateljskemu odnosu s strankami. Pri dobaviteljih proizvodov in ponudnikih storitev na trgu spodbuja ljubeznivost, strokovnost, eti~nost in profesionalnost. »Vsemu navedenemu dnevno sledimo tudi v na{em podjetju, zaradi ~esar so kupci pri nas vedno na prvem mestu. Vsak mesec pet zvestih kupcev nagradimo s pla~ilom mese~nega ra~una elektri~ne energije, za njih pripravljamo posebne ponudbe in ugodnosti, razvijamo nove storitve in produkte. Certifikat je za nas potrditev, da delamo v pravi smeri. Ponosni smo, da smo pridobili certifikat, ki ga lahko javnost in potro{niki prepoznajo po pe~atu v obliki peterokotnega diamanta, saj dokazuje, da v podjetju Energija plus vse na{teto zagotavljamo,« poudarja Bojan Horvat.


28

Energija plus s spletno aplikacijo eStoritve in mobilno aplikacijo ePLUS S klikom do pravih informacij Prek spletnih in mobilnih aplikcij opravimo ~edalje ve~ opravil, med drugim so nepogre{ljive tudi za spremljanje porabe energentov v gospodinjstvih, vnos stanja {tevcev, pregledovanje ra~unov in pla~il zanje in {e bi lahko na{tevali. V podjetju Energija plus se zavedajo, kako pomembno je vse na{teto za uporabnike, zato so jim omogo~ili dostop do vseh storitev iz njihove ponudbe tako prek spletne aplikacije eStoritve kakor tudi prek mobilne aplikacije ePLUS. »Pametne telefone in tablice vsak dan uporablja 77 odstotkov ljudi po vsem svetu in ~e `eli biti podjetje v kateri koli panogi konkuren~no na trgu, mora iti v korak s ~asom in svojim uporabnikom ponuditi s tem povezane napredne storitve,« poudarja Bojan Horvat.

in pomembnih informacij »Vse na{teto je uporabniku na voljo takoj, ko vnese avtorizacijsko kodo, ki jo najde na ra~unu za na{e storitve,« pojasnjuje Horvat.

Do spletne aplikacije eStoritve lahko uporabniki dostopajo kjer koli in kadar koli, 24 na dan, brez ~akalne vrste. Tako spletna kot tudi mobilna aplikacija omogo~ata vnos stanja {tevca za obra~un po dejanski porabi, pregled porabe, ra~unov in pla~il, vpogled v tehni~ne podatke o merilnem mestu, izdelavo informativnega obra~una elektrike za vsa merilna mesta uporabnika, dodajanje novih merilnih mest, prijavo na e-ra~un in prejem ra~una na elektronski naslov, pregled zgodovine pla~il, novosti

www.energijaplus.si

Za tiste, ki so radi z vsem na{tetim na teko~em tudi takrat, ko niso doma, je tu mobilna aplikacija ePLUS, ki prav tako omogo~a celosten pregled in vnos podatkov o merilnem mestu, pa tudi informativne izra~une 24 ur na dan. »Dopolnjene eStoritve so tako na{im uporabnikom na voljo na kateri koli napravi – ra~unalniku, telefonu ali tablici. Seveda sta namestitev in uporaba tako spletne kot tudi mobilne aplikacije brezpla~na,« {e doda Bojan Horvat. • Barbara Primc


Kolik o

ATIS p e GR

ov? let

Ob nakupu vsake palete PELETOV plus vam podarimo GRATIS količino v vaši teži!

Poskrbite za zalogo lesnih peletov za naslednje leto in pri tem prihranite. Ob nakupu vsake palete za samo 279,30 € (z DDV) vam podarimo GRATIS količino peletov v vaši teži ter možnost brezplačnega skladiščenja. 21 € prihranka ob nakupu cele palete

Možnost plačila na obroke in dostave na dom

Možnost brezplačnega skladiščenja do konca leta

NAROČILA: • 080 21 15 • peleti@energijaplus.si • vsa prodajna mesta Energije plus

/15 kg

3,99

vrečo z DD V pri

279, /pale

naku pu pa lete

30 €

to z D

DV

Pri nakuptue cele pale e prihranit

21 €!

Akcija velja do 31. 5. 2017 oz. do razprodaje zalog.

www.energijaplus.si


30

Oven Elektro Maribor

Prihodnost je v e-mobilnosti

E

lektri~na kolesa in elektri~ni skuterji so poleg elektri~nih avtomobilov z okoljskega vidika vedno bolj zanimivi, saj gre za prevozna sredstva, ki ne ustvarjajo toplogrednih plinov, napajamo pa jih lahko z elektriko iz obnovljivih virov. »V podjetju Oven Elektro Maribor se zavedamo posledic intenzivne rabe fosilnih goriv, zato s svojimi aktivnostmi {irimo koncept urbane mobilnosti,« pravi direktor Miroslav Pre{ern.

Otvoritev prve e-bike sharing to~ke podjetja Oven d.o.o., v lokalu Ma~ka na mariborskem Lentu; direktor podjetja Oven, g. Miroslav Pre{ern in vodja lokala Ma~ka, ga. Irena Viso~nik.

Koncept urbane mobilnosti temelji na zeleni energiji, zmanj{evanju oglji~nega odtisa in emisij trdih delcev v prometu, ki je v sodobni dru`bi eden najve~jih onesna`evalcev zraka. »Elektri~na kolesa in elektri~ni skuterji so zelo prakti~ni in primerni za vo`njo po mestu, pa naj bo to za pot v slu`bo, trgovino, po opravkih ali preprosto za aktivno pre`ivljanje prostega ~asa. ^e k temu pri{tejemo ni`je stro{ke prevoza, prihranke pri gorivu, manj hrupa v mestih in manj onesna`en zrak, potem je razlog, da v podjetju Oven v ospredje postavljamo omenjeni koncept urbane mobilnosti, na dlani,« pravi Pre{ern. Lokal Ma~ka na mariborskem Lentu, kjer si je mogo~e izposoditi e-kolesa

Vizija zelenih urbanih sredi{~ z izposojevalnico e-koles

o`ivitev mestnega jedra, saj je izposoja e-koles zanimiva tudi za turisti~ne namene. Da pri tem ne gre samo za lepe besede, ki jih v tem obdobju, Seveda se zastavi vpra{anje, zakaj bi se ljudje vozili z elektri~nimi ko se soo~amo s posledicami podnebnih sprememb za okolje, kar kolesi, ~e se lahko vozijo z navadnimi, ki ne »podpirajo« lenobe, naprej poslu{amo, potrjujejo njihove aktivnosti. Prej{nji mesec so kakor je pogosto sli{ati dvomljivce. Preprosto – elektri~no kolo je na mariborskem Lentu, v sodelovanju z lokalom Ma~ka, odprli prvo odli~na alternativa za avtomobilski ali javni prevoz, z njim pa se tako imenovano bike sharing postajo, v kateri si je mogo~e sposo- izognemo stro{kom prevoza in parkiranja. »Da o izpustih, ki jih s diti izklju~no elektri~na kolesa. »Za izposojo so za zdaj na voljo tri tem prihranimo okolju, posledi~no pa pomembno pripomoremo e-kolesa, v kratkem bomo dodali {e dve, do h kakovosti zraka v mestnih sredi{~ih, niti konca maja pa si jih je mogo~e izposoditi po ne govorimo,« dodaja Pre{ern. »Eden izmed pomembnih ciljev vseh polovi~ni ceni,« pravi sogovornik. Tisti, ki so se v slu`bo `e tako ali tako na{ih projektov spodbujanja e-mobilV drugi polovici maja bo v okviru vozili s kolesom, kot prednost navajajo, nosti, s katerimi sledimo viziji urbanih Kluba Oven, katerega glavni namen je da zdaj na delovno mesto ne prihajajo mestnih sredi{~, je o`ivitev mestnih ozave{~anje ljudi o pomenu obnovljivih ve~ potni. Spet tretji pa elektri~no kolo virov, u~inkoviti rabi energije in s tem uporabljajo zato, ker omogo~a lahkotno in jeder. Izposojevalnice elektri~nih koles, skrbi za okolje, za`ivel tudi pilotni projekt, hitrej{e premagovanje vzponov in dalj{ih kakr{no smo odprli v sredi{~u Maribora, s katerim postopoma uresni~ujejo svojo poti, z manj napora. so namre~ izredno zanimive tudi za vizijo zelenih urbanih sredi{~. turiste,« pravi direktor podjetja Oven, Cilj: samozadostnost »Na strehi Drava centra na Limbu{kem V Klubu Oven, kjer mese~no organizirajo nabre`ju na~rtujemo postavitev mikro Miroslav Pre{ern. izobra`evalne dogodke za {ir{o javnost, si son~ne elektrarne, proizvedene elektri~ne `elijo, da bi v regiji za`ivelo ~im ve~ podobenergije pa ne nameravamo zgolj oddajati nih projektov s samozadostnimi son~nimi v omre`je, ampak jo bomo izkori{~ali za elektrarnami. »Samozadostnost, torej proipolnjenje petih elektri~nih koles, ki si jih zvodnja elektri~ne energije za lastne potrebodo tam lahko sposodili obiskovalci,« be, je bila po besedah sogovornika na pojasnjuje Miroslav Pre{ern. Eden izmed za~etku razvoja obnovljivih virov cilj, `al pa ciljev omenjenih projektov je spodbuditi


31

se je s~asoma razvil druga~en vzorec oddajanja proizvedene energije v omre`je, pri ~emer so pomembno vlogo odigrale podpore in subvencije: »V podjetju Oven nismo naklonjeni tak{nemu vzorcu, ker ima razmeroma veliko pomanjkljivosti. Zavzemamo se za ekonomsko ceno ekolo{ko pridobljene elektri~ne energije, podpiramo sistem neto merjenja (net-metering), a za zdaj ka`e, da bo ta sistem te`ko prodrl.« Na poti do samozadostnosti je velika ovira pomanjkanje kakovostnih hranilnikov energije. »A tudi to se bo prej ali slej spremenilo in mi smo `e zdaj pripravljeni na to,« pravi Miroslav Pre{ern, ki {e ne `eli razkriti vseh na~rtov in projektov, ki jih podjetje na~rtuje. Poudaril pa je, da so stro{ki vlaganj v klasi~no elektri~no omre`je visoki in se bodo {e pove~evali, kar seveda

V novi spletni trgovini tudi izdelki slovenskega porekla Podjetje Oven v okviru Kluba Oven gospodinjstvom in posameznikom, ki v ospredje postavljajo skrb za okolje, ponuja pester izbor izdelkov, med drugim zmogljiva elektri~na kolesa in elektri~ne skuterje, IR-grelne panele, hranilnike energije, LEDrazsvetljavo in pametne LED `arnice, pametne naprave za dom, klimatske naprave, ~istilne naprave, zbiralnike vode ipd. S prenovljeno spletno trgovino, ki bo za~ela delovati ta mesec, torej maja, bodo nabor izdelkov {e raz{irili, med njimi pa je `e zdaj mogo~e najti tudi izdelke, ki so plod slovenskega znanja in razvoja. »Merilo pri izboru izdelkov, ki jih uvr{~amo v na{o ponudbo, ni cena. Gledamo, da so zanimivi za kar naj{ir{i krog uporabnikov, uporabni, u~inkoviti in da zadostijo vsaj minimalnim ekolo{kim standardom. ^e so hkrati slovenskega porekla, je dodana vrednost na{e ponudbe toliko ve~ja,« pravi Miroslav Pre{ern. Sledite napredku podjetja Oven ter v novi spletni trgovini poi{~ite za vas primerne izdelke. pomeni vi{jo kon~no ceno elektri~ne energije za porabnika. Poleg tega v gradnji klasi~nega elektri~nega omre`ja ni ni~ ekolo{kega, »mi pa `elimo vse skupaj zastaviti bolj okolju prijazno«. • Barbara Primc


32

Intervju mag. Aleksander Mervar, ELES, d.o.o.

TE[ 6 kratkoro~no ni mo`no nadomestiti z drugimi viri

J

avnost razburjajo {tevilne premalo to~ne informacije o projektu TE[ 6, stroka je razdeljena, projekt se pogosto ocenjuje kot zgre{en, mediji in posamezne zainteresirane skupine pa javnost zavajajo in predstavljajo enostransko plat zgodbe, brez da bi upo{tevali vzdr`nost energetskega sistema kot takega. Manjka nam zdrav razum in skrb za dr`avo in dr`avljane. Direktor Elesa, mag. Aleksander Mervar, pojasnjuje klju~ne razloge in redosledje dogodkov, ki so botrovali nepredvideni ceni nalo`be TE[ 6. »Vsem nam bi moralo biti jasno, da je do podpisa pogodbe za nalo`bo v novi blok termoelektrarne pri{lo v ~asu, ko smo bele`ili svetovno konjunkturo in visoko ceno metalov, ter da za dolgoro~no na~rtovanje tako velikih energetskih nalo`b vselej obstaja izredno veliko tveganje. Tudi danes je enako. Posledic ekstremnega padca cen elektri~ne energije na globalnem trgu, kot jih bele`imo danes, takrat ni mogel predvideti nih~e«, pove direktor Elesa, mag. Aleksander Mervar.

Kaj smo se torej nau~ili iz primera TE[ 6? Velike energetske projekte moramo presojati tako po primernosti umestitve v na{ elektroenergetski sistem kot tehni~no-tehnolo{kih parametrih, okoljskih kriterijih ter ekonomiki in vplivu na BDP na{e dr`ave. Primer TE[ ocenjujem kot tehni~no-tehnolo{ko primeren, okoljsko sprejemljiv, s pozitivnim vplivom na BDP; z vidika kapacitete pa je bila izbrana mo~ prevelika, ter zato projekt ekonomsko nevzdr`en. Sicer pa sta, glede na aktualne energetske projekte, po mojem osebnem prepri~anju, trenutno »neustrezna« projekta ~rpalna HE Kozjak in HE Mokrice, v velikosti, kot je predvidena v primerjavi s HE na srednji Savi.

Si lahko privo{~imo, da termo elektrarne v prihodnosti ne bomo potrebovali, kot zatrjujejo mnogi strokovnjaki, je ta scenarij realen? Dolo~en krog strokovnjakov je s tak{nim na~inom razmi{ljanja spremljal celotno obdobje investicije v blok 6 in {e sedaj, ~eprav zato nimajo nobene resne analize in ocene posledic na delovanje elektroenergetskega sistema na{e dr`ave. Seveda, tak{nih projektov, z vidika mo~i, kot je blok 6, ne potrebujemo. Moja ocena je, da v naslednjih desetih letih nikakor ne. Ne vem zakaj v Sloveniji ne prevladata zdrav razum in skrb za dr`avo in dr`avljane. Razne projekcije, ki jih poslu{am s strani »strokovnjakov« so vezane ali samo na ekolo{ki vidik, pozablja pa se tehni~no-tehnolo{ka ustreznost, ekonomika, ter vpliv na javne finance in kon~ne porabnike, ali pa se operira z nerealnimi {tevilkami, npr. kako poceni bo elektri~na energija iz II. bloka NEK, pri tem pa se pozablja, da bo potrebno samo za zagotavljanje terciarne rezerve letno nameniti dodatni 60 mio EUR. Kot tretje pa se obi~ajno forsira dolo~eno tehnologijo po sistemu »igre brez meja«, kot imam ob~utek pri son~nih elektrarnah, da jih lahko vgradimo na prav vse strehe gospodinjstev, ob tem pa niti ene resne analize, kako bi sistem s prevladujo~o instalirano mo~jo son~nih elektrarn (tudi veternih) sploh deloval in kak{na bi bila cena tako koncipiranega elektroenergetskega sistema.

Mag. Aleksander Mervar, direktor dru`be ELES

Kaj smo `eleli dose~i z izgradnjo TE[ 6, ali nismo imeli druge izbire? Menim, da je bila z narodno gospodarskega in elektroenergetskega vidika (ni`ja uvozna odvisnost, nudenje sistemskih storitev) odlo~itev o investiciji v nov premogovni blok pravilna, nepravilna pa je bila izbira mo~i. Vse ostale alternative so dra`je, tudi od sedanjega 600 MW bloka. Poglejte spodnji izra~un. V kolikor bi npr. ustavili proizvodnjo v TE[ v letih 2010 - 2013 in jo takrat nadomestili s proizvodnjo iz son~nih elektrarn, bi nas letno obratovalna podpora stala neverjetno milijardo evrov. Bom zelo jasen – tako, kot je bila {kodljiva odlo~itev o izgradnji bloka 6, je bilo {e bolj {kodljivo nekontrolirano dodeljevanje obratovalnih podpor son~nim elektrarnam v letih 2010 do 2014, ter je zato bilo potrebno obstoje~ model podpor umakniti. Kaj nam pove spodnja tabela? V letu 2016 je bila izpla~ana povpre~na obratovalna podpora za son~ne elektrarne 257,13 EUR za vsako proizvedeno MWh. ^e s povpre~no obratovalno podporo mno`im proizvedeno elektri~no energijo v TE[ v letu 2016, dobim vrednost 1,044 milijarde EUR. No, toliko bi zna{ala obratovalna podpora, ~e bi v letih 2010 do 2013 investirali v tak{no mo~ son~nih elektrarn, ki bi nadomestila proizvodnjo iz TE[. Zakaj o tem ne razpravlja in pi{e skoraj nih~e? Osnove za izra~un

Son~ne elektrarne

TE[

Obratovalna podpora na MWh

257,13 EUR

257,13 EUR

Referen~na cena na MWh

37,00 EUR

Skupaj MWh

294,13 EUR

Letna koli~ina proizvedene EE

259.600 MWh

Skupaj obratovalna podpora

66.750.948 EUR

Hipoteti~na obratovalna podpora za TE[

4.061.200 MWh

1.044.256.356 EUR

Pred 15 leti naj bi blok TE[ 6, 400 megavatov mo~i, stal najve~ 600 milijonov evrov. Glede na sedanjo vrednost bloka, ve~ kot 1,4 mrd EUR, se davkopla~evalcem upravi~eno poraja dvom kako dobro znamo na~rtovati nove energetske projekte, s ~imer pade slaba lu~ na vsa energetska podjetja. Na `alost se moram strinjati z va{im zapisom glede percepcije kako smo ob tem problemu v o~eh javnosti zapisane vse energetske dru`be. Bi pa opozoril na naslednja dejstva. Slovenski »davkopla~evalci« imamo eno ni`jih kon~nih cen elektri~ne energije ter izjemno kvaliteto zagotavljanja elektri~ne energije; do sedaj nismo, zaradi projekta bloka TE[ 6,


33 Nepredvideni ceni sta botrovala predvsem dva dejavnika; ~as, v katerem so se odlo~ili za podpis pogodbe in izbrana mo~ 600 MW, ki predstavlja proizvodno enoto elektri~ne energije na lignit s super kriti~nimi performancami, t.i. »custom made« enoto. Lahko bi izbrali 400 MW tipsko elektrarno. pla~ali niti centa. Blok TE[ 6 prej zni`uje referen~no grosisti~no tr`no ceno, kot pa zvi{uje, saj z njegovo proizvodnjo zni`ujemo uvozno odvisnost in s tem prehod na cene, ki veljajo v severni Italiji.

Kako bomo investicijo pokrili, kaj sedaj predstavlja najbolj{o mo`no izbiro? Pri obstoje~ih tr`nih cenah elektri~ne energije se trenutno ne pokriva prav nobena investicija, ne v blok 6, ne v II. blok NEK, in tudi ne v verigo HE na spodnji Savi, ~e pri{tejemo {e vse tisto, kar je bilo podarjeno preko vodnega sklada, prora~una RS in Elesa.

Ali dr`i podatek da v Sloveniji porabimo ~edalje ve~ elektri~ne energije, od tega pa smo od termo elektrarne [o{tanj odvisni kar za tretjino. S katerimi viri je nadomestitev termo elektrarne realna? V letu 2016 je TE[ proizvedel 36% vse elektri~ne energije v RS. Va{a trditev dr`i. Na prenosnem omre`ju je bil sicer odjem v letu 2016 enak odjemu iz leta 2015, saj v letu 2016 nismo bele`ili rasti porabe. Povsem druga~na bo situacija v primeru pospe{enih sprememb strukture vozil (uporaba elektri~ni vozil) in pove~ane uporabe toplotnih ~rpalk. Relativno nizka kon~na cena elektri~ne energije za gospodinjstva v RS daje povsem napa~ne signale glede dolgoro~ne vzdr`nosti nivoja kon~ne cene elektri~ne energije. Ocenjujem, da bo slednja imela v prihodnjih letih (npr. do leta 2030) tri pospe{evalnike rasti: novi proizvodni viri, katerih stro{kovna cena bo bistveno vi{ja, kot je tre-

nutna ponderirana stro{kovna cena slovenskih proizvajalcev, pove~ana poraba za elektri~na vozila in toplotne ~rpalke (potreba po novih proizvodnih virih) ter uporaba hranilnikov elektri~ne energije. Situacija od januarja letos je povzro~ila rast borznih cen tudi za 7 kratnik, ta je lahko dodatni dejavnik pove~anja cen. Glede substituta za TE[ pa s te`avo odgovorim. V roku petih let nimamo na voljo prav nobene zamenjave, ker je ta`ava v zagotavljanju sistemskih storitev. V roku desetih let lahko TE[ nadomestimo samo z uvozom elektri~ne energije, ob predpogoju, da ELES izvede investicije v projekt SINCRO-GRID in {e kaj, ter zakupi sekundarno rezervo v vsaj 50% koli~ine izven meja RS. Na dolgi rok se bo v RS presojalo med novim blokom v NEK ali razmahom son~nih, vetrnih in biomasnih razpr{enih proizvodnih virov ob so~asnem vgrajevanju hranilnikov elektri~ne energije. Tisto, kar me skrbi, so stro{kovne cene. Nadomestki za bloka TE[ 6, oz. TE[, so za 150 do 711 milijonov evrov letno dra`ji. A ~e se osredoto~im na son~ne elektrarne – 150 milijonov evrov letno (brez upo{tevanih stro{kov hranilnikov), II. blok NEK pa 221 milijonov evrov letno.

Ker v Sloveniji iz biomase, son~ne in geotermalne energije v strukturo virov za proizvodnjo elektri~ne energije proizvedemo manj kot 3 % elektri~ne energije, kateri ukrepi dr`ave lahko u~inkovito spodbudijo tovrstne investicije? Razpr{eni viri proizvodnje elektri~ne energije iz OVE imajo trenutno ve~ slabosti - visoka stro{kovna cena in obvezno subvencioniranje preko sistema obratovalnih podpor. Samo v kombinaciji s hranilniki elektri~ne energije so lahko ti razpr{eni proizvodni viri z vidika tehni~no varnega obratovanja elektroenergetskih omre`ij sprejemljivi v ve~jem obsegu. Trenutno pa hranilniki predstavljajo (upo{tevajo~ `ivljenjsko dobo, kapaciteto, {tevilo ciklov polnjenje-praznjenje) najmanj 140 EUR/MWh in naprej za vsako MWh ob referen~ni grosisti~ni tr`ni ceni v Sloveniji, ki zna{a 41 EUR. ^lanek v celoti preberite na www.varcevanje-energije.si • Jo`ica Ekart

PRENAŠAMO ENERGIJO. OHRANJAMO RAVNOVESJE. V prenosno omrežje prevzamemo več kot 20.000 gigavatnih ur električne energije. S to energijo bi žarnica gorela več kot milijon let.

www.eles.si


34

Samooskrba z elektriko – prilo`nosti in izzivi

E

ko sklad je pred kratkim objavil javni poziv, namenjen dodeljevanju nepovratnih sredstev fizi~nim osebam za nalo`be v naprave za samooskrbo z elektriko. Slednje je pri~akovano pove~alo zanimanje za postavitev takih naprav, hkrati pa seveda spro`ilo vpra{anja o tem kaj samooskrba z elektriko sploh je, kako deluje in komu je namenjena. Kako deluje samooskrba z elektriko Samooskrba z elektriko je dejansko mehanizem obra~una elektri~ne energije, katere namen je spodbujanje izgradnje mikro naprav za proizvodnjo elektri~ne energije iz obnovljivih virov ter porabe v njih proizvedene elektri~ne energije na istem mestu. Gre za mehanizem, za katerega se pogosto uporablja tujka »netmetering« in bi ga v dobesednem prevodu lahko imenovali sistem neto meritev ali neto obra~un. Osnova predpostavka tega koncepta je namre~, da se lastnikom mikro naprav na obnovljive vire, ki zaradi nestalne proizvodnje iz takih naprav, v dolo~enih trenutkih proizvedejo (bistveno) ve~ energije, kot je porabijo, lahko to odve~no energijo oddajo v javno omre`je, iz omre`ja pa lahko energijo jemljejo, ko njihove potrebe presegajo proizvodnjo njihove naprave. Mehanizem se najlep{e predstavi na primeru son~nih elektrarn. Slednje v lepih son~nih dneh proizvedejo precej{nje koli~ine energije ravno v urah, ko je poraba navadno nizka. Uporabniki, vklju~eni v »netmetering«, imajo nato mo`nost te vi{ke energije porabiti v urah, ko njihova elektrarna ne proizvaja dovolj, to je v zgodnjih jutranjih, ve~ernih urah ter pono~i. Lastniki »netmetering« naprav morajo torej biti opremljeni s {tevcem, ki meri tako odjem kot oddajo v omre`je. Pomembna zna~ilnost teh mehanizmov je tudi ta, da v primeru, ko je v dolo~enem obra~unskem obdobju proizvodnja vi{ja od odjema, za to energijo pove~ini ni kompenzacije. Preko tega se sku{a prepre~iti predimenzioniranje proizvodnih naprav, saj bi to lahko vodilo v neracionalno rabo energije. V uporabi je ve~ razli~ic »netmetering« shem. V Evropi imajo svoje oblike tega ukrepa uvedene denimo v Belgiji, Italiji, Latviji, Gr~iji, na Danskem, Nizozemskem, Cipru, Portugalskem, raz{irjen pa je tudi v precej{njem {tevilu ameri{kih zveznih dr`av, Avstraliji, Braziliji, Indiji, itd. Med seboj se ukrepi razlikujejo glede dol`ine obra~unskega obdobja, maksimalni nazivni mo~i, tipu upravi~enih naprav, varnostnih, administrativnih in drugih zahtevah, seveda pa tudi v razli~nem obsegu finan~nih spodbud in podpor, ki se jih namenja takim napravam.

Prednosti in slabosti »netmetering« mehanizma Prednosti, ki jih poudarjajo zagovorniki »netmetering« mehanizmov, so lahko {tevilne. Dr`ave se zanj odlo~ajo zaradi spodbujanja prehoda v brezoglji~no dru`bo oz. doseganja zadanih okoljskih ciljev, novih delovnih mest, ki jih zagon investicij v te naprave lahko prinese, zmanj{evanju energetske uvozne odvisnosti, manj{anju izgub zaradi bli`ine izvora in ponora energije, razbremenitev dr`avnih podpornih shem za proizvodnjo iz obnovljivih virov, poudarja pa se tudi pozitivne u~inke, ki naj bi jih obratovanje teh naprav lahko imelo na distribucijsko omre`je (stabilizacija napetosti preko inverterjev, zmanj{anje obremenitve omre`ja). Ravno okrog tehni~nih u~inkov vpeljevanja naprav za samooskrbo se v strokovnih krogih pojavi najve~ nesoglasji. S strani elektro-operaterjev namre~ prihajajo opozorila o velikih negotovostih, ki jih ta nov tip uporabnikov, ki so lahko hkrati porabniki in proizvajalci, prina{a. Z njihove strani je sli{ati nasprotne argumente, ~e{ da so ti uporabniki predvsem vir nestabilnosti za omre`je ter da slednje, brez ve~jih investicij in prilagoditev, v tem trenutku ni sposobno prenesti prevelikega navala novih priklopov takih naprav. Drugi ve~ji negativni vpliv, ki je celo bolj neposredno povezan z »netmetering« shemami, pa je izpad prihodka iz naslova omre`nin pri teh uporabnikih. Elektro-operaterji namre~ izpostavljajo, da so zaradi nudenja mo`nosti tako odjema kot oddaje energije pri teh uporabnikih stro{ki, ki jih povzro~ajo pri upravljanju omre`ja, vi{ji v primerjavi s klasi~nim odjemom. Posledi~no se ti vi{ji stro{ki porazdelijo med vse ostale uporabnike distribucijskega omre`ja. Odprto je tudi vpra{anje o vplivu »netmetering-a« na u~inkovito rabo energije. Ta mehanizem namre~ nima vzvodov, ki bi uporabnike motiviral potro{iti ~im ve~ energije v urah, ko je najve~ proizvedejo, kar bi tudi prina{alo predhodno opisane pozitivne u~inke na omre`ja. Uporabnik ima mo`nost, da svojih potro{nih navad ne spremeni, saj mu je elektrika vedno na razpolago. Celo ve~, zgodi se lahko, da bi v primeru dobrih pogojev za proizvodnjo elektrike, energijo raje neracionalno tro{il, kot jo pa na koncu neodpla~no prepustil svojemu dobavitelju ali operaterju.

Slovenska razli~ica »netmetering-a« – samooskrba z elektriko Slovenjenje pojma »netmetering« oziroma samo poimenovanje tega ukrepa z uporabo besedne zveze samooskrba z elektriko je nekoliko zavajajo~e, saj v praksi ne gre za ~isto samooskrbo. Kot `e omenjeno se lastniki proizvodnih naprav namre~ brez pomo~i javnega omre`ja ne bi mogli samooskrbovati z elektriko, temve~ {e kako potrebujejo distribucijsko omre`je, ki jim omogo~a oddajo svojih


35

-

-

-

-

Glavne zna~ilnost slovenskega mehanizma, ki je v veljavi od konca leta 2015, so naslednje: Vklju~ijo se lahko naprave, katerih najve~ja nazivna mo~ je 11 kVA in ne sme presegati priklju~ne mo~i iz soglasja za priklju~itev; Vklju~ijo se lahko proizvodne naprave, ki izrabljajo son~no, vodno ali vetrno energijo; Obra~unsko obdobje je eno koledarsko leto; Lastnik naprave za samooskrbo je lahko gospodinjski odjemalec ali mali poslovni odjemalec; Morebitna prese`na koli~ina oddane elektri~ne energije v obra~unskem obdobju se neodpla~no prenese v last izbranega dobavitelja; Na letni ravni obstaja omejitev o najve~ji skupni mo~i priklju~enih naprav za samooskrbo, ki za gospodinjske odjemalce zna{a 7 MVA, za male poslovne odjemalce pa 3 MVA; Na mese~ni ravni lastniki naprav za samooskrbo pla~ujejo le omre`nino, prispevke in ostale dajatve, ki so vezane na obra~unsko mo~.

vi{kov proizvodnje ter mo`nost odjema elektrike, ko njihove naprave ne proizvajajo elektrike. Distribucijsko omre`je torej v okviru tega ukrepa deluje kot njihov hranilnik, baterija. Ukrep za samooskrbo z elektri~no energijo je torej namenjen gospodinjskim in malim odjemalcem, ki naj bi preko teh naprav sku{ale pokrivati lastni odjem. Zaradi tega so bili v okviru Uredbe poenostavljeni nekateri administrativni postopki. Pred priklopom naprave za samooskrbo je vseeno potrebno pri elektro-operaterju pridobiti soglasje oz. spremembo soglasja za priklju~itev. Po uvedbi tega ukrepa so ponovno o`iveli predvsem ponudniki za postavitev son~nih elektrarn, ki so po zaprtju stare podporne

V Sloveniji se je v prvem letu po uveljavitvi sistema za samooskrbo z elektriko, to je v letu 2016, v elektrodistribucijsko omre`je priklju~ilo 135 naprav. Velika ve~ina, kar 130, je son~nih elektrarn, 5 pa je malih hidroelektrarn. Njihova skupna nazivna mo~ nekaj ~ez 1 MW. Po ocenah Borzena, slovenskega operaterja trga z elektriko, so v tem letu proizvedle nekaj manj kot 600 MWh elektrike. El. Celje, d.d. El. Gorenjska, d.d. El. Ljubljana, d.d. El. Maribor, d.d. El. Primorska, d.d. 0

5

10

15

20

25

30

35

40

Kumulativno {tevilo priklopov naprav za samooskrbo po elektrodistribucijskih podjetjih v letu 2016.

sheme bolj ali manj stagnirali. Seznam takih ponudnikov, ki izvedejo tudi priklope naprav za samooskrbo na klju~, se postopoma dalj{a, z novimi poslovnimi modeli pa so se na podro~je samooskrbe vklju~ili tudi nekateri dobavitelji elektri~ne energije. Nekateri ponudniki za tovrstne investicije obljubljajo vra~ilne dobe, ki so celo kraj{e od desetih let. Pri takih izra~unih navadno veljajo predpostavke, ki se gibajo precej na robu trenutnih realnih okoli{~in. Bolj objektivne ocene ka`ejo, da si povra~ilo nalo`be investitorji lahko obetajo bli`je 20. letom. â&#x20AC;˘

,1)250$&,-6.265(',Ä&#x17D;Ă&#x152;( 28Ă&#x152;,1.29,7,5$%,,12%129/-,9,+9,5,+(1(5*,-(

David Copi~


Intervju: Lu~ka Kajfe` Bogataj

Nujnost omejevanja podnebnih sprememb Pogled klimatologinje na okoljske razmere v Sloveniji in premalo ustrezno razumevanje neposrednega ~lovekovega vpliva na podnebne spremembe. Kako sprejemate pojav neustreznega razumevanja podnebnih sprememb, {e vedno prevelik del strokovne in splo{ne javnosti zanika neposreden ~love{ki vpliv na podnebne spremembe in segrevanje ozra~ja? S stali{~a znanosti, je slabo razumevanje tako pomembnega problema, na prvi pogled nerazumljivo. Namre~ znanost na problem opozarjamo `e ve~ kot dvajset let, same raziskave podnebnih spremembe pa potekajo `e skoraj 50 let. ^e pa gledam na to nerazumevanje s stali{~a vsakodnevnega `ivljenja, pa si ga delno lahko razlo`im. Podnebne spremembe nas ne ogro`ajo ta hip, neposredno, na nekoliko bolj oddaljene gro`nje pa se ljudje slabo odzivajo. In ~e k temu dodamo {e prenasi~enost z informacijami, tudi la`nimi, potiskamo problem podnebnih sprememb v ozadje. Politike pa itak zanimajo samo {tiri leta, do naslednjih volitev. Mnogi gospodarstveniki menijo, da drasti~en prehod na OVE tehni~no ni izvedljiv ali ni ekonomsko vzdr`en, ukinitev obstoje~ih energetskih obratov (tudi na premog) pa lahko poru{i varno energetsko oskrbo. Kako ocenjujete podnebno politiko pri nas in izven? Politi~na prizadevanja so res ponekod velika, zlasti v tistih dr`avah, ki so razvojno naravnane in razumejo, da gospodarstvo lahko dobi nov zagon samo z druga~nim modelom in to z nizkooglji~nim in hkrati kro`nim modelom. Podnebne politike v

Sloveniji prakti~no ni, saj nimamo potrebnih in{titucij niti kadrov, torej nikakr{ne politi~ne volje za spopadanje. Nizko-oglji~ne strategije, ki bi povezovala vse sektorje nimamo. Drasti~en prehod na OVE ta hip ni izvedljiv zato, ker smo energetsko preve~ neu~inkoviti. Dokler povpre~en Slovenec porabi na dan okrog 110 KW ur energije, te enostavno ne moremo nadomestiti z OVE. Zato je energetska u~inkovitost tisto, o ~emer bi morali debatirati â&#x20AC;&#x201C; ne pa nove energetske kapacitete. Gospodarstveniki naj se zamislijo, kako energijsko potratni so. Energetska intenzivnost slovenskega gospodarstva je {e vedno skoraj za ~etrtino vi{ja od EU-28. Za enak BDP porabimo bistveno ve~ energije â&#x20AC;&#x201C; in to je narobe. Katere huj{e podnebne spremembe bi izpostavili, ki se v predindustrijski dobi niso dogajale in so znanstveno povsem dokazan znanilec ~love{kega delovanja? Popolnoma dokazljiva posledica ~lovekove dejavnosti so pogostej{i in dalj trajajo~i vro~inski valovi. Ti ubijajo starej{e in bolnike, zdravim ljudem zni`ujejo produktivnost in povzro~ajo slabo po~utje. Vro~inski valovi so v zadnjih dvajsetih letih samo v Evropi vzeli ve~ kot 70 tiso~ `ivljenj. Na drugem mestu so su{e, ki so vse bolj pogoste v poletnem ~asu in zni`ujejo kmetijsko pridelavo, pa tudi proizvodnjo hidroelektrarn. In to po vsej Sloveniji. Tudi poplavni valovi se gostijo, a ti k sre~i delajo {kodo bolj regionalno.

Lahko ovrednotimo vso nastalo materialno {kodo, ki sledi zaradi su{, poplav, neurij, jo statisti~no bele`imo? Statisti~ni podatki zadevajo samo informacije o direktni {kodi oziroma o {kodi, ki je uradno ocenjena. Pa `e ta gre lahko v ve~ sto milijonov Evrov letno. Posredne {kode za zdravje ljudi, slab{o kakovost podtalnice, izgubo kmetijskega trga, dra`jo hrano in {e marsikaj pa ne poznamo. Ta na dolgi rok vseskozi nara{~a in je verjetno primerljiva po velikosti z uradno priznano {kodo. Ali lahko posameznik z zmanj{ano porabo energije vpliva na zajezitev podnebnih sprememb, v kolikor se globalno razmerje proizvedene energije v korist obnovljivih virov energije bistveno ne pove~a? Je znano koliko rastejo OVE globalno? Absolutno! @e prej sem omenila, da povpre~en Slovenec porabi na dan okrog 110 KW ur energije, lahko pa bi jo z ukrepi URE zni`ali na kakih 80 kWh. ^e gledamo s stali{~a ciljev trajnostnega razvoja, pa bi morali v prihodnosti stremeti k pol manj{i vrednosti. To bi pomenilo, da bi se na{ odstotek rabe obnovljivih virov energije znatno zvi{al. Globalna rast obnovljivih virov energije je silovita, ~e gledamo relativne {tevilke. A v absolutnem dele`u se to {e vedno ne pozna, saj tudi celotna poraba energije {e vedno raste.


37 Prehod v brezoglji~no dru`bo terja hitrej{e prilagoditve na mnogih podro~jih. Katere ukrepe, razen u~inkovitej{e rabe energije, izpostavljate kot klju~ne? Prehod v brezoglji~no dru`bo zahteva druga~en gospodarski model. Dana{nji gospodarski model Âťvzemi, proizvedi, porabi in odvrziÂŤ enostavno zahteva prevelike koli~ine virov in energije in ti niso ve~ neomejeni, razpolo`ljivi in cenovno dosegljivi. Za zdaj nih~e natan~no ne ve, kako razviti nov model gospodarstva. Morda je zasnova za to model kro`nega gospodarstva, v katerem so izdelki in storitve skrbno zasnovani tako, da omogo~ajo kro`enje materialov in ohranjajo dodano vrednost, kolikor dolgo je to le mogo~e. Za tak prehod pa moramo svojo miselnost in vrednote osredoto~ati na storitve, ne na produkte. Na souporabo, ne na posedovanje. Na ravni EU dr`ave `e razmi{ljajo o zakonodaji, ki bi spodbujala inovacije, bolj{e oblikovanje proizvodov in ki bi usmerjala obna{anje uporabnikov ter ustrezne poslovne modele. Klju~no pa je tudi, da se prilagodimo na vse pogostej{e vremensko pogojene naravne nesre~e. Za su{o so to zbiralniki vode, velikosti kot je npr. gori{ki Voger{~ek, ter sistemi za namakanje in gojenje na su{o bolj odpornih sort. Za poplave je to bolj{e prostorsko na~rtovanje in premi{ljeno podeljevanje gradbenih dovoljenj, enako velja za zemeljske plazove. Za neurja s to~o so to protito~ne mre`e. Tudi okrepljena pripravljenost zdravstvenega sektorja ob vro~inah je nujna. Letno v Sloveniji prebivalec zavr`e 73 kg hrane, samooskrba s hrano stalno pada, `ivinoreja pa kot vemo, mo~no negativno vpliva na segrevanje ozra~ja. Kako okrepiti zavedanje, da s prehranskimi navadami potro{niki neposredno prispevamo k poslab{anju razmer? Ta hip res potrebujemo {iroko razpravo o na{i prehranski verigi, mesni prehrani in zavr`eni hrani. ^e bi se za~eli obna{ati bolj samooskrbno, bi na poti od polja do na{ega kro`nika izgubili manj hrane. In ~e pri tem tudi potro{niki ne bi ve~ zavrgli ni~ hrane, ter se prehranjevali ve~inoma s hrano rastlinskega izvora, bi re{ili ve~ te`av hkrati. Kmetijstvo bi potrebovalo manj novih povr{in, kar bi ohranjalo primerno rabo tal in ekosisteme ter kakovost in

koli~ino vode. Porabili bi manj mineralnih gnojil, kar pomeni manj{i vpliv na du{ikovo kro`enje. Zmanj{ali bi tudi rabo nevarnih pesticidov in drugih kemi~nih snovi, ki nam zdaj s polj uhajajo v okolje in so potencialno nevarni za zdravje. Za manj{o proizvodnjo gnojil in za preostalo prehransko verigo bi to pomenilo tudi, da je potrebne veliko manj energije, kar nadalje pomeni manj{e izpuste CO2, NO2 in metana. Energijski stro{ek za na{o trenutno prehrano je tudi do 20 KWh na dan. Lahko pa bi bil le nekaj kWh na dan. Je segrevanje ozra~ja neposredno povezano z zdravjem ljudi, se da ovrednotiti tovrstno {kodo? Zdravje podnebne spremembe ogro`ajo bistveno bolj, kot si predstavljamo. Vro~inski valovi direktno ubijajo ali pa nam slab{ajo kakovost `ivljenja. Spremenjene podnebne razmere vplivajo na zdravje in po~utje neposredno in posredno. Neposredni vplivi so toplotna obremenitev, vplivi na kakovost zraka in obremenjenost z alergogeni. Spremenjeno podnebje pa vpliva na zdravje tudi posredno, s slab{im stanjem ekosistemov, hidrolo{kega cikla, manj{o proizvodnjo hrane in novimi prena{alci bolezni. Podnebne spremembe pospe{ujejo razvoj in {irjenje prena{alcev bolezni, na primer komarjev, klopov in podgan. Spremenjene podnebne razmere utegnejo pove~ati odpornost nekaterih vrst bakterij na obstoje~a zdravila. Finan~na {koda vsega tega je za zdravstvene blagajne resna gro`nja, ~eprav jo je te`ko oceniti. Nedvomno lahko dose`e tudi do nekaj odstotkov BDP-ja. Katero evropsko dr`avo bi izpostavili kot svetel zgled prilagajanja nevarnostim podnebnih sprememb? Nedvomno Veliko Britanijo in Finsko. Obe sta svoji strategiji pripravili `e pred desetimi leti in zdaj vestno izvajata premi{ljene in postopne akcije v dialogu z prizadetimi dele`niki na vseh podro~jih: od kmetijstva, gozdarstva, industrije do turizma. Ugotovili so, da je to mnogo cenej{e, kot pa odpravljati {kode. In pri tem dajejo prednost tistim prilagoditvam, ki hkrati tudi zmanj{ujejo izpuste toplogrednih plinov â&#x20AC;&#x201C; od zelene infrastrukture do toplotne sanacije stavb.â&#x20AC;˘ Jo`ica Ekart

OPIS KNJIGE Planet, ki ne raste Lu~ka Kajfe` Bogataj v svoji najnovej{i knjigi opozarja na uni~enje, ki ga Zemlji, svojemu edinemu domu, nepremi{ljeno in sebi~no zadaja ~lovek. Okoljske spremembe, ki so posledica ~lovekove dejavnosti, so povezane med sabo in zajemajo vse od podnebnih sprememb, zakisanja oceanov, tanj{anja ozonske plasti, naglega izumiranja `ivalskih in rastlinskih vrst do ru{enja du{ikovega in fosforjevega kroga ter kemi~nega in drugega onesna`evanja tal, vode in zraka. Dana{nja generacija, ki ima politi~no in ekonomsko mo~, pa z nere{evanjem te`av in s prepo~asnim prehodom v brezoglji~no in odgovorno dru`bo kro`nega gospodarstva ogro`a vse prihodnje.

Citat iz knjige @elja ljudi po nenehni gospodarski in materialni rasti ne upo{teva dejstva, da imamo na voljo omejene, torej kon~ne neobnovljive naravne vire. @ivimo na planetu,ki ne raste! 21. stoletje je prelomni ~as, saj ljudje `e ogro`amo stabilnost lastnega planeta do te mere, da se kot domine podirajo zakonitosti kro`enj energije in snovi v naravi, ki so bile prisotne na tiso~e let. Mlada generacija bo nosila najhuj{a bremena zgre{enega modela razvoja dru`be v preteklosti. Zato je nujno,da si pridobi dovolj znanja in se upre stali{~em sedanjega sistema, ki je zasvojen s koli~insko rastjo in ne upo{tevaomejitev naravnih sistemov.


Foto: shutterstock

Kako velik potencial prihrankov obetajo son~ne elektrarne?

S

.preprosto kalkulacijo smo preverili, kako velik potencial za dr`avo predstavljajo mikro son~ne elektrarne. Glede na stalno ni`anje cen solarnih modulov, ter sprejeto uredbo o samooskrbi gospodinjstev z elektri~no energijo, lahko pri~akujemo o`ivitev trga. S pospe{eno rastjo solarnih elektrarn (in toplotnih ~rpalk) lahko skupno porabo elektri~ne energije gospodinjstev do leta 2030 zmanj{amo za petino. Son~ne elektrarne obetajo velike prihranke

Nova uredba o samooskrbi z elektri~no energijo iz obnovljivih virov energije zasebnikom in gospodinjstvom od leta 2015 omogo~a, da investiramo v lastno son~no elektrarno, omre`je pa nam z novo sprejeto uredbo zagotovi shranjevanje proizvedenih vi{kov elektri~ne energije. Poleti energijo v omre`je shranjujemo, pozimi pa, ko elektri~ne energije pridelamo premalo, od distributerja elektri~no energijo odkupimo po tr`ni ceni. Trenutno je pokritost s solarnimi elektrarnami, manj{imi od 10 kWp, na prebivalca zelo nizka, ta zna{a le 0,8 W. Z bolj intenzivno uvedbo son~nih elektrarn prera~unana skupna vrednost mo`nih letnih prihrankov obeta nekaj manj kot 6/10 proizvodnje nuklearke, to je 2,9 TWh elektri~ne energije.

Poraba kon~ne in elektri~ne energije na prebivalca SURS navaja, da gospodinjstva letno porabimo 6.259 MWh kon~ne energije na prebivalca (v{teti so vsi energetski viri; kurilno olje, zemeljski plin, lesna goriva, uteko~injeni naftni plin, elektri~na energija, premog, daljinska toplota, son~na energija in toplota iz okolice).

Pospe{ena rast son~nih elektrarn nam lahko do leta 2030 doprinese elektri~no proizvodnjo 1,6 MWh na prebivalca letno, to je 1,5 kWp novo in{talirane FV, kar posami~no gospodinjstvo porabi za napajanje elektri~nih naprav in razsvetljavo. Pri gospodinjstvih, ki ogrevajo z daljinsko toploto ali lesnimi gorivi bi morali, v primeru zamenjave, te vrednosti uskladiti s potro{njo. Vendar lahko tudi v tem primeru zaradi znatno vi{je u~inkovitosti (npr. toplotnih ~rpalk, ki jih `ene elektri~na energija), pri~akujemo nadaljnje zni`anje skupne porabe. V Sloveniji prebivalec povpre~no letno porabi 3 MWh elektri~ne energije, kar je mo`no s prehodom na bolj u~inkovite tehnologije drasti~no zni`ati. ^e grelno â&#x20AC;&#x201C; hladilne sisteme zamenjamo z visoko u~inkovitimi toplotnimi ~rpalkami, lahko zni`amo porabo kon~ne energije na prebivalca iz 6,25 MWh na 4,86 MWh.

Pi{e: Darko Fius

V 10 letih lahko gospodinjstva prihranimo ve~ kot petino elektri~ne energije Brez upo{tevanja daljinske toplote, lesnih goriv, son~ne energije in toplote iz okolice (3,25 MWh) porabimo v gospodinjstvih na prebivalca 3,0 MWh/letno, kar je mo`no zni`ati na 1,6 MWh, na ravni dr`ave pa bi tako porabo energije zmanj{ali za petino, cca. 22%. Prera~un poka`e, da lahko zni`amo porabo kon~ne energije iz 6,25 MWh na 4,86 MWh/prebivalca, skupni letni prihranek pa tako zna{a 2,9 TWh. ^e to prihranjeno energijo ocenimo po 90 EUR/ MWh, letni prihranki zna{ajo 260 mio EUR, v investicijskem ciklusu 15 let je prera~unana vrednost prihrankov enormna - 2.355 mio EUR. Eskalacija cen fosilnih energentov ob tem ni upo{tevana, slika pa bi se v tem primeru {e izrazito izbolj{ala. Za potrebe mobilnosti z elektri~nimi vozili bi s~asoma bilo potrebno uporabiti {e dodatne kapacitete elektri~ne energije

Son~ne elektrarne predstavljajo eno redkih tehnologij, ki v `ivljenjski dobi (25 let) proizvedejo cca. 30 krat ve~ energije, kot je vlo`eno v njihovo proizvodnjo. Slovenija je ena redkih dr`av, ki gospodinjstvom omogo~a, da omre`je koristimo za shranjevanje elektri~ne energije.


39 iz son~nih elektrarn, saj bi za prehod na elektri~na vozila dodatno potrebovali od 1,6 do 2 MWh na prebivalca. To velja samo za osebna elektri~na vozila, kar znese znatno manj kot v povpre~ju porabimo za teko~a goriva danes - 3,8 MWh. Napoved znatnega povi{anja okoljevarstvenih dajatev, recimo za ekstra lahko kurilno olje, zemeljski plin, uteko~injeni naftni plin in ÂťprepovedÂŤ kurjenja lesne biomase v necertificiranih kuri{~ih, bi pripomogla, da se poraba kurilnega olja v naslednjih letih zni`a za nadaljnjih 80 odstotkov. Zamenjavo je povsem razumno iskati v proizvodnji elektri~ne energije iz sonca, ki lahko napaja toplotne ~rpalke, saj so cene renomiranih evropskih proizvajalcev solarnih modulov padle na 0,5 EUR/Wp (za PERC tipe FV panelov z u~inkovitostjo 20-21% pa na 0,6 EUR/Wp).

Kaj ob izgradnji son~ne elektrarne za samooskrbo z elektri~no energijo iz OVE pogosto zanima investitorje, smo povpra{ali dobavitelje, ki se `e dlje ~asa ukvarjajo z izgradnjo son~nih elektrarn, podjetje Enertec iz Maribora: Ali son~na elektrarna proizvede dovolj elektrike za kuhanje, pranje, sanitarno vodo, razsvetljavo in za ogrevanje s toplotno ~rpalko? Son~na elektrarna po principu samooskrbe lahko letno pridela dovolj elektrike za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode in ostalo porabo v gospodinjstvu. S tem se povpre~no letni stro{ki za 4 - ~lansko dru`ino zni`ajo iz 1.500 EUR na pribli`no 250 EUR (na stro{ek omre`nine). V primeru, da koristimo kredit Eko sklada (primer - 105 evrov mese~no, 10 let), imamo zgolj fiksne stro{ke omre`nine, po odpla~ilu kredita pa son~na elektrarna daje znaten pozitiven donos. Stro{ki za elektriko bodo naslednjih 15 let minimalni, mi pa bomo ob tem povsem za{~iteni pred podra`itvami elektrike. Stavba s son~no elektrarno, z mo~jo 11 kWp, bo predvidoma imela pozitivno bilanco 300 do 400 evrov letno, dokler se kredit ne odpla~a, nato pa le stro{ek za omre`nino.

Katere hi{e so primerne za vgradnjo son~ne elektrarne? Son~ne elektrarne `e presegajo donose ban~nih depozitov Pri izgradnji son~ne elektrarne gre za eno redkih, tehnolo{ko koristnih pridobitev, ki nam kratkoro~no omogo~i zmanj{anje osnovnih `ivljenjskih stro{kov na minimum. Investicija v son~no elektrarno nam po veljavnem sistemu uredbe zmanj{a stro{ke za elektriko prakti~no na ni~. Ob tem, da uporabnik preprosto koristi elektri~no omre`je za akumulacijo pridelanih vi{kov elektri~ne energije, v poletnih mesecih jo prete`no oddaja v omre`je, v zimskih pa iz omre`ja odjema. Ni zanemarljivo, da ob investiciji v son~no elektrarno lahko najamemo ugoden kredit Eko-sklada, z dobo odpla~evanja 10 let. Investicija v 10 kW son~no elektrarno, ki ustreza potrebam povpre~ne slovenske dru`ine, stane najve~ 9.000 EUR, povrne pa se pribli`no v devetih letih. Ob upo{tevanju podra`itev cen elektri~ne energije (4,2 odstotka letno), lahko predvidimo ceno elektri~ne energije 0,20 EUR/kWh; son~na elektrarna pa nam omogo~i, da imamo dolgoro~no zagotovoljeno ceno elektrike 0,08 EUR/ kWh (izravnana cena elektri~ne energija v funkcionalni dobi elektrarne). Za integracijo son~ne elektrarne v omre`je je ocenjena vrednost 20% od investicijske vrednosti (pribli`no 160 EUR za in{taliran kW FV). Cena na klju~ pa zna{a okrog 1,3 EUR/Wp. â&#x20AC;˘

Za vgradnjo son~ne elektrarne so najbolj primerne novogradnje z nizko porabo energije. Te imajo `e v ~asu gradnje mo`nost son~ne module vgraditi namesto kritine. Ob tem se predvideva nizka mo~ elektrarne, ki bo zado{~ala tudi za pogon toplotne ~rpalke. Sicer pa je za vgradnjo son~ne elektrarne primerna skoraj vsaka hi{a, za razliko od novogradnje ima zgolj ve~jo mo~ generatorja (kWp). Za porabo povpre~nega gospodinjstva, skupno za ogrevanje in hlajenje (obi~ajno s toplotno ~rpalko, zado{~a 11 kWp sistem son~ne elektrarne. Taka son~na elektrarna letno proizvedene od 11 do 15 MWh elektri~ne energije.

Nova uredba je veljavi dobro leto, kaj ka`e praksa? Dosedaj smo na strehe zasebnih hi{ vgradili nekaj son~nih elektrarn, ki proizvajajo elektriko in koristijo net metering po novi uredbi. Nekaj za~etnih te`av dobaviteljev z energijo je sicer `e odpravljenih, za obra~unsko leto 2017 pa sistem deluje po pri~akovanjih. Ekonomika `e vgrajenih son~nih elektrarn, mo~i 10 kW, izkazuje povrnitev investicije v pribli`no devetih letih. ^e pa se bosta, kot vse ka`e, omre`nina in cena energije v naslednjih letih povi{evali, bo investicija povrnjena {e hitreje.

V katerem primeru son~na elektrarna ni izvedljiva? Na dolo~enih odro~nih krajih Slovenije je zaradi premalo ustreznih pogojev za priklju~itev na omre`je mo`na omejitev velikosti son~ne elektrarne, kar opredeli distributer v soglasju za priklju~itev. Priklju~itve po sistemu veljavne uredbe (samooskrba) ni mo`no izvesti pri ve~jih odjemalcih nad 41 kW priklju~ne mo~i, na oviro lahko naletimo tudi pri objektih s starej{im ostre{jem, kjer je priporo~ljivo ostre{je najprej sanirati.

Lahko elektriko shranjujemo in postanemo neodvisni od omre`ja? Tudi pri nas lahko elektri~no energijo shranjujemo, vendar zaradi uredbe o samooskrbi z elektri~no energijo iz obnovljivih virov po sistemu net - metering to ni smiselno. Sekundarni trg baterij iz EV, kjer so cene baterij za shranjevanje elektrike nizke (pribli`no 0,02 EUR/kWh), ter ugodnem pogoju, da bo omre`nina za porabljeno elektri~no energijo enaka vrednosti proizvodnje elektrike v samooskrbi, `e nastanejo dobri tr`ni pogoji za shranjevanje. Primer je Nem~ija, kjer ima ve~ kot 40% vseh na novo in{taliranih son~nih elektrarn `e vgrajene polnilnike baterij. Sistema samooskrbe, kot velja v Sloveniji, gospodinjstva v Avstriji in Nem~iji ne poznajo, energijo shranjujejo v lastne hranilnike, kar lastnika son~ne elektrarne fina~no veliko bolj obremeni. Dokler imamo v Sloveniji na voljo sistem shranjevanja v omre`je, ga je vsekakor smiselno izkoristiti. â&#x20AC;˘ Jo`ica Ekart


40

Novo na trgu

Mikro son~ne elektrarne za samooskrbo gospodinjstev

P

odjetje Enertec spada med pionirje fotovoltaike v Sloveniji. Skupina mladih strokovnjakov kljub negotovim razmeram trmasto vztraja v panogi. Podjetje je uspe{no poslovalo ves ~as stagnacije solarnih elektrarn, ko je v Sloveniji trg, zaradi ukinitve dr`avnih podpor, skoraj v celoti zamrl.

V zadnjih letih jim je uspelo postaviti ve~ kot 100 son~nih elektrarn (mo~i cca.10 MWp). Son~ne elektrarne vzdr`ujejo po vsej Sloveniji in izven. V aprilu so pod nazivom Moja elektrarna lansirali novo blagovno znamko, ki hkrati predstavlja nov, inovativen poslovni model za izgradnjo son~nih elektrarn za gospodinjstva in manj{a podjetja. Nova blagovna znamka Moja elektrarna zdru`uje preverjeno kvaliteto in znanje partnerjev KIOTO in ENERTEC. Gre za priznanega avstrijskega proizvajalca modulov (St.Veit/Glan - Avstrija), ki `e desetletje proizvaja {tevilne tipe modulov in sledi razvoju najvi{je kakovosti na tem podro~ju. Zagotavljajo izredno kakovost vseh vhodnih komponent in produkta kot celote. Direktor podjetja Enertec, Peter Kumer, pojasni: ÂťZ ve~jo podporo dr`ave prihaja ~as, ko individualne son~ne elektrarne gospodinjstvom obetajo eno donosnej{ih nalo`b. Zaradi stalnega ni`anja cen opreme fotovoltai~nih modulov, ugodnega financiranja, ter podpor dr`ave, ki poleg uredbe o samooskrbi z elektri~no energijo v aprilu odpira tudi subvencije in kredite Eko sklada, je z izgradnjo mikro son~ne elektrarne smotrno pohiteti in izkoristiti dane

mo`nosti. Z uveljavljeno dr`avno uredbo o samooskrbi se v naslednjih letih obeta intenzivnej{a vgradnja son~nih elektrarn - mo~i do 11kW. Uredba za samooskrbo gospodinjstev je bila sprejeta v letu 2015, v veljavo je stopila 15. januarja 2016. S to uredbo je omogo~eno, da se delovna energija proizvedena v elektrarni na obnovljiv vir in porabljena energija na istem odjemnem mestu pora~unavata na letni ravni (NET METERING). Z novo blagovno znamko Moja elektrarna `elimo pribli`ati energijo sonca lastnikom hi{ in manj{im podjetjem, ki i{~ejo zanesljivega partnerja, namre~ na vse klju~ne komponente son~ne elektrarne lahko ponudimo 12 letno garancijoÂŤ. Moduli Kioto Solar spadajo v vi{ji kakovostni razred in so izdelani izklju~no v Avstriji. V asortimanu najdete standardni program - polikristalnih modulov primernih za individualno rabo v gospodinjstvih (mo~ 260 Wp in 270 Wp in monokristalni moduli 290 Wp ter 300 Wp). Moduli Kioto Solar so robustni, a {e vedno lahke konstrukcije, zaradi ~esar so ob bok postavljeni najbolj{im v fotovoltai~ni industriji. Z inovativnim aluminijastim okvirjem je omogo~eno prilagajanje razli~nim mo`nostim vgradnje. Odlikuje jih visoka kakovost vgrajenih kom-

ponent. Vsled tega lahko investitorjem za izgrajene son~ne elektrarne ponudijo eno najvi{jih jamstev kakovosti na trgu.

Prednosti pred konkuren~nimi moduli Smart module odlikuje `e integriran optimizator, ki zagotavlja optimalno delovanje posameznega modula, neodvisno od preostalih modulov, ki so vezani v serijo, oz. na razsmernik. S tem je dose`en maksimalen izplen proizvedene elektri~ne energije, kar je bistveno. Tovarni{ko integriran optimizator pomeni, da na strehi objekta ne potrebujemo dodatnih eksternih elementov, kar pomeni manj potencialnih okvar, ni`je tveganje napak in ve~jo zanesljivost sistema, izvedba pa je ob tem hitrej{a in enostavnej{a. Ta tehnologija omogo~a vezavo v serijo modulov, ki so podvr`eni razli~nim, manj ugodnim razmeram na samem objektu, npr. sen~enje na strehi ali razli~na orientacija objekta, kar bistveno poenostavi na~rtovanje ter izvedbo same son~ne elektrarne. Pri son~nih elektrarnah je namre~ nadzor delovanja elektrarne na ravni vsakega modula posebej zelo pomemben, saj se je v izogib izgubam potrebno izogniti morebitnim napakam na modulih takoj, ko se le-te pojavijo. â&#x20AC;˘ Jo`ica Ekart

Predstavitev proizvodnje fotonapetostnih modulov KIOTO SOLAR, ki temelji na popolnoma avtomatizirani proizvodnji certificirani po najvi{jih evropskih standardih


Primer dobre prakse

Pasivna hi{a z integrirano son~no elektrarno

I

ntegrirana son~na elektrarna na pasivni hi{i telovadca proizvede osem tiso~ kilovatnih ur, hi{a pa porabi pol manj, da bi z njo lahko napajal {e manj{i elektri~ni avto. Za ogrevanje pasivne hi{e porabijo 60 EUR letno

[e ne dolgo nazaj je bilo iluzorno razmi{ljati, da bi lahko za ogrevanje hi{e porabili 60 evrov letno. Mitja Petkov{ek, znani slovenski telovadec, spada med tiste idealiste, ki je pred 7 leti ob gradnji hi{e izkoristil prav vse sodobne tehnologije za izgradnjo skoraj ni~energijske hi{e in ob minimalni porabi energije dosegel idealno bivalno ugodje. Mitja, s partnerico Mojco, nekdanjo tekmovalko v ritmi~ni gimnastiki, `ivi v pasivni hi{i na Igu in pove, da je bivanje v njegovi hi{i preseglo njihova pri~akovanja. Gostje pa so najbolj navdu{eni nad sve`im zrakom in stro{kom energije, ki je zanemarljiv. Da je Mitja izbral leseno pasivno hi{o in `e takrat iskal re{itve med vsemi najbolj{imi sodobnimi tehnologijami, ki mu bodo omogo~ile ~im ve~jo energijsko neodvisnost, ka`e na smer, ki bi morala biti vodilo vsem dana{njim zainteresiranim novo graditeljem.

Son~na elektrarna namesto kritine Pasivno hi{o Petkov{kovih so projektirali, ko {e ni bilo izgrajenih veliko pasivnih hi{, sploh pa ne s son~no elektrarno namesto kritine. Integrirana son~na elektrarna (izvajalec podjetje Enertec iz Maribora) proizvede osem tiso~ kilovatnih ur. Skrbna izvedba ovoja stavbe postavi hi{o v razred pasivnih hi{, ki za ogrevanje porabijo le 2,5 kw/m2, son~na elektrarna pa povsem zadosti potrebam po energiji za ogrevanje in vsem ostalim porabni-

kom elektrike. Manjka jim le {e elektri~ni avto, ki bi ga lahko napajali s preostalo elektri~no energijo. Mitja pove: Âť@e takrat sem bil prepri~an, da je bolje investirati v elektrarno na strehi, kot v banko. Prese`ke pridelane elektrike se je leta 2009 izpla~alo prodati v omre`je, zato imam vgrajena dva {tevca, eden je za prodajo, drugi za nabavo elektri~ne energije. Dr`ava je namre~ leta 2009 pla~ala 46 centov za kilovatno uro elektri~ne energije, kasneje pa so se odkupne cene postopno zni`aleÂť.


43

Cvetli~no korito na polvisoki predelni steni v spodnji eta`i naredi bivanje {e prijetnej{e, knji`na omara pod stopni{~em pa funkcionalno izpopolni prostor.

Bivalno ugodje hi{e Primus Bivalno ugodje v hi{i je skozi vso leto odli~no, toplotna izolacija iz celuloze in lesnih vlaken v konstrukcijskem ovoju prepre~uje, da bi temperatura tudi v najbolj vro~ih poletnih dneh presegla 26 stopinj Celzija. Tro slojna izolacijska zasteklitev zagotavlja visoko povr{insko temperaturo stekla na notranji strani.

Uponor Nubos Elegantna rešitev pritrjevanja cevi za talno ogrevanje

Prednosti kubusne arhitekture Kubusno arhitekturo odli~no dopolnjuje nadstre{ek nad pritli~jem, ki se preko vertikalnega zidu v nadstropju povezuje s stre{no konstrukcijo. Nadstre{ek ne slu`i le kot prostor za son~no elektrarno, ampak zagotavlja tudi delno sen~enje steklenih povr{in v poletnem ~asu. Pasivna hi{a Primus je zasnovana v dveh eta`ah in ima 135 m2 bivalnih povr{in. V pritli~ju se nahajajo bivalni prostori, dnevna soba, skupaj z jedilnico in kuhinjo, manj{i kabinet, kopalnica in tehni~ni prostor. V zgornjem nadstropju sta ob spalnici in dveh otro{kih sobah na voljo {e velika skupna kopalnica, pralnica in garderobna soba. Notranjost je svetla, iz~i{~ena, funkcionalno opremljena s knji`no omaro pod stopni{~em. Ker hi{a ni podkletena imajo priro~no shrambo ob kuhinji. Cvetli~no korito na polvisoki predelni steni do dnevne sobe naredi bivanje {e prijetnej{e.

PritUjevanje cevi talnega ogrevanja s pomoþjo sistemskih plošþ s þepki Nubos sistemske plošþe omogoþajo hitro in zanesljivo pritrjevanje cevi talnega ogrevanja. Poleg teh osnovnih komponent nudi Uponor tudi ostale elemente, kot so razdelilci, razdelilne omarice, sobni termostati, termopogoni, regulacija, …

Kaj ka`ejo izku{nje Po 7 letih bivanja v pasivni hi{i Mitja pove, da bi se danes povsem enako odlo~il. Izbral bi enako arhitekturno zasnovo pasivne hi{e (proizvajalca Lumar) s kompaktnim tlorisom, velikimi steklenimi povr{inami in ~istimi fasadanimi linijami. Racionalna razporeditev, energetska var~nost, sodoben dizajn in odli~no razmerje kakovost - cena, hi{e Primus, med vsemi postavljenimi vsemi pasivnimi hi{ami v Sloveniji postavi ob bok najbolj{ih, je prepri~an nekdanji telovadec. • Jo`ica Ekart

DOM-TITAN d.d. T (01) 8309 170 prodaja (01) 8309 168 tehniþna služba E pc5@dom-titan.si

www.uponor.si


44

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Zemeljski plin – ~ist in koristen

Z

emeljski plin je danes zagotovo energent prehoda v popolnoma obnovljivo prihodnost. Ima kopico dobrih lastnosti in na sre~o tudi sprejemljivo ceno. Fosilno, vendar ~isto Zemeljski plin je fosilno gorivo, podobno kot nafta ali premog. Nastal je med razpadanjem nakopi~enih organskih materialov, ki so bili izpostavljeni visokim temperaturam in pritiskom. V milijonih let se je ta masa spremenila tudi v mehur~ke metana, ki se globoko pod povr{ino planeta nahajajo v samostojnih plinskih `epih, ali pa skupaj z nafto. V novej{em ~asu ga pridobivajo s hidravli~nim frakturiranjem, pri ~emer 3 km pod povr{ino povzro~ajo razpoke v skrilavcih iz katerih nato izhaja plin. V svetovnem merilu trenutno porabimo 3.900 milijard m3 letno, ocenjene zaloge pa bi ob tej porabi zadostovale za okrog 55 let. Med vsemi energenti ima plin okrog 24% dele`, poraba pa nara{~a predvsem na Kitajskem, najve~ja porabnika pa sta ZDA in Rusija, saj pokurita ve~ kot tretjino svetovne proizvodnje zemeljskega plina.

Med zgorevanjem je zemeljski plin neopore~en Njegova slaba lastnost je, da je neobnovljiv vir in da ga po dolo~enem ~asu lahko zmanjka. Je naj~istej{e fosilno gorivo, saj je zgorevanje skoraj popolno, pri ~emer se v atmosfero izlo~i zelo malo okolju neprijaznih snovi. ^e bi pove~ali rabo plina in v vseh napravah omogo~ili kvalitetno zgorevanje z modrim plamenom, bi se s tem mo~no pribli`ali planetarnim okoljskim ciljem. V primerjavi z drugimi gorivi, plin za seboj ne pu{~a saj, pepela ali neprijetnih vonjav. S prehodom na zemeljski plin se, v

primerjavi s kurjavo na olje, re{imo vkopanega ali nadzemnega rezervoarja, nevarnosti korozije in razlitja, onesna`enju okolja in dragim ~istilnim akcijam. Zemeljski plin ni strupen, ~e ga vdihnemo v manj{ih koli~inah ne bomo ~utili nobenih posledic.

Pridobivanje in transport Geolo{kim raziskavam sledi vrtanje v globino. Kadar naletimo na mehur plina je ta sestavljen v glavnem iz metana, manj{i del pa {e iz etana, butana in propana. Pome{an je z vodo in drugimi kemi~nimi spojinami, zato mu pravijo, da je »moker«. Potem, ko ga o~istijo in rafinirajo, ostane ~ist metan, ki je »suh« plin, pripravljen za transport po cevovodih. Spreminjajo pa ga tudi v teko~o obliko, pri ~emer ga ohladijo na – 126 °C, pri tem kondenzira, volumen pa se zmanj{a za 600 krat. Nato ga lahko preva`amo s tovornjaki ali ladjami do kraja, kjer ga spet spremenimo v plin. Slaba lastnost metana pa je, da je zelo intenziven toplogredni plin, 20 krat bolj u~inkovit kot ogljikov dioksid. ^e ga nepravilno pridobivamo, lahko uide v atmosfero, {kodljive pa so tudi plamenice na naftnih poljih, ki v okolje neprekinjeno oddajajo strupene snovi.

Ekonomsko zanimiv, u~inkovit, varen Zemeljski plin ima ve~ prednosti. Transportiramo ga po plinovodih, ki so razmeroma poceni, varni in u~inkoviti. V naseljenih krajih so plinska omre`ja zgrajena `e desetletja, zato je razdeljevanje in uporaba v

Grafi~ni prikaz porabe energentov v svetu od 1965 do danes

Kontinenti razvitega sveta so prepre`eni z vidnimi in nevidnimi plinovodi

Prevoz uteko~injenega zemeljskega plina v predele braz naftovodov

gospodinjstvih izjemno enostavna. V preteklih desetletjih se je plin izkazal za zanesljiv energent, saj je dobav potekala nemoteno. Tudi dr`ave so spoznale njegovo vrednost, zato urejena skladi{~a plina kot rezervo za izjemne razmere. Ker je zemeljski plin brez vonja mu dodajajo varnostni dodatek, merkaptol, ki mu da zna~ilen standardiziran vonj. S tem se pove~a varnost, saj lahko vsak, brez posebnih detektorjev, zazna netesnost in opozori nanjo. Kljub visoki vnetljivosti so predpisi in dolgoletna uporaba plina med uporabniki in distributerji dosegli zavidljivo raven varnostne kulture, zato lahko plin ozna~imo kot zelo varen energent. •

Primerjava emisij CO2 pri zgorevanju razli~nih kuriv in plina

Tihec


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

45

Zanesljivo, okolju prijazno in cenovno ugodno: ogrevanje na zemeljski plin

O

grevanje na zemeljski plin je najpogosteje uporabljen ogrevalni sistem v zahodni Evropi – {e posebej v Nem~iji, kjer je bilo v letu 2015 od vseh prodanih ogrevalnih sistemov kar 76 % plinskih kotlov. Med temi je bila ve~ina kondenzacijskih plinskih kotlov. Zna~ilnosti tovrstnih kotlov so nadpovpre~en izkoristek, najbolj{e kori{~enje energije in var~na poraba. In ker plinske kondenzacijske kotle izdelujejo v velikih koli~inah, je nizka tudi njihova proizvodna cena. Plinski kotli so zanesljivi, preizku{eni in zavzamejo malo prostora, saj ga po velikosti lahko primerjamo kar s kuhinjskim elementom. Njihovo delovanje je tiho, uporaba pa varna. Kondenzacijski plinski kotli za proces izgorevanja zrak zajemajo od zunaj, zato vgradnja detektorja ogljikovega monoksida ni potrebna. Ne predpisuje ga niti zakonodaja.

Urban Odar, direktor GIZ za distribucijo zemeljskega plina: »Plinski kotli so primerni tako za novogradnje kot za obstoje~e stavbe s talnim ali radiatorskim ogrevanjem. Pri slednjih je monta`a v primeru vgradnje plinskega kotla zelo enostavna, saj je potrebna zgolj zamenjava kotla, radiatorjev pa ne. Velika prednost plinskih kotlov je tudi ta, da njihova toplotna mo~ ni odvisna od zunanjih temperatur kot pri nekaterih drugih ogrevalnih sistemih. V ~asu najni`jih zunanjih temperatur vas torej ne bo zeblo.« Nemoten potek dobave kljub nizkim temperaturam Kljub rekordno nizkim temperaturam v leto{nji zimi in posledi~no ve~ji porabi zemeljskega plina za ogrevanje, dobava zemeljskega plina v celoti poteka nemoteno. Vse to potrjuje, da je

dobava zemeljskega plina visoko zanesljiva in kakovostna. Odlika plinskih kotlov pri tem je tudi ta, da se njihova toplotna mo~ ne zni`a z zunanjimi temperaturami. Odjemalci tako nimajo nobenih te`av z delovanjem plinskih pe~i in zagotavljanjem ustrezne toplote za ogrevanje. »V zvezi s tem so operaterji zemeljskega plina zabele`ili ve~ klicev lastnikov drugih ogrevalnih sistemov, ki so v ~asu najni`jih temperatur izrazili `eljo za preklop na plinovodno omre`je,« pojasnjuje Urban Odar, direktor GIZ za distribucijo zemeljskega plina.

Cene ni`je od povpre~ja EU Med razlogi, zakaj {tevilo uporabnikov zemeljskega plina pri nas iz leta v leto nara{~a, prevladuje cena. Cene zemeljskega plina pri nas so namre~ `e od druge polovice 2014 ni`je od povpre~ja EU. Tako lahko gospodinjstvo kilovatno uro zemeljskega plina dobi `e za 5,5 centov z vsemi davki in dajatvami vred. Hiter in enostaven je tudi preklop, uporabi zemeljskega plina pa bo hvale`no tudi okolje. Vredno razmisleka. •


46

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

S tehnologijo Rinnai tople vode nikoli ne zmanjka

R

estavracije, hoteli, {portna sredi{~a in drugi podobni objekti imajo konstantne in velike potrebe po topli sanitarni vodi. Kako dose~i, da se ob velikih potrebah zagotovi tudi ustrezna temperatura vode, optimalni izkoristki in prihranki energije?

V pralnici Calcit Moste lahko z Rinnai tehnologijo v eni uri segrejejo ve~ kot 10.000 litrov vode iz 10 na 40 stopinj Celzija, kar ka`e na izjemno energetsko u~inkovitost. »V pralnici Calcit na lokaciji v Mostah v Ljubljani izvajamo ~i{~enje cistern, ki se uporabljajo za prevoz na{ih teko~ih proizvodov po `eleznici. Za to potrebujemo veliko vode, ki pa je ni dovoljeno pu{~ati v kanalizacijo, poleg tega pa se tudi iz okoljevarstvenega vidika zavzemamo, da je le-te ~im manj. Optimalna temperatura za pranje teh vagonov je 60 stopinj Celzija, ki jo odslej dosegamo s pomo~jo sodobne tehnologije plinskih preto~nih grelcev Rinnai. Tak sistem uporabljamo `e ve~ kot eno leto.

Tehnologija Rinnai v pralnici Calcit

V eni uri lahko segrejemo ve~ kot 10.000 litrov vode, ki se segreje iz 10 na 60 stopinj Celzija. Dnevno v povpre~ju porabimo tudi ve~ kot 70 m3/l tople sanitarne vode, ki jo neposredno ob porabi segreva osem kaskadno povezanih grelcev Rinnai Infinity k32e. Zaradi ustrezne temperature se pri ~i{~enju porabi manj vode, posledi~no je manj odpadne vode, ki jo je potrebno odva`ati, voda pa se ne segreva na zalogo, kar skupaj prina{a optimalne izkoristke in s tem povezane pomembne prihranke. Investicija se nam bo tako povrnila v manj kot dveh letih,« je nad Rinnai tehnologijo navdu{en Janez Poljan{ek iz Pralnice Calcit Moste v Ljubljani.

izjemno u~inkovit sistem, ki porabi do 25 % manj energije kot klasi~ni sistemi za shranjevanje tople vode. Veliki porabniki lahko kaskadno postavijo ve~ grelnikov, pri ~emer temperatura vode ostaja konstantna, ne glede na {tevilo porabnikov. Plinski preto~ni grelci Rinnai so primerni za nadgradnjo obstoje~ih ali novih grelnih sistemov in so odli~en partner drugim virom ogrevanja, kot so toplotne ~rpalke, solarni sistem ali biomasni kotli. Za doseganje predpisanih standardov povezanih s toplo sanitarno vodo in s tem zadovoljstva gostov so se tudi v gosti{~u Grof na Vranskem odlo~ili za Rinnai tehnologijo.

Porabite do 25 % manj energije Rinnai tehnologija omogo~a natan~no dolo~anje temperature vode z maksimalnim odstopanjem za eno stopinjo Celzija, voda pa se segreva neposredno ob porabi. Gre za

Gosti{~e Grof je med zadovoljnimi uporabniki tehnologije Rinnai

»Poraba tople vode v na{em gosti{~u je precej{na in je s prej{njim sistemom na toplotno ~rpalko nismo uspeli zagotoviti. Z vidika udobja in zagotavljanja ustreznih standardov je pri nas nujno, da imamo vsak trenutek na voljo ustrezno toplo in predvsem zadostno koli~ino tople vode. Rinnai nam omogo~a, da se potrebna koli~ina tople vode ustvari ob porabi – ko odpremo pipo, ob tem pa lahko sami dolo~amo tudi njeno temperaturo,« je z re{itvijo Rinnai tehnologije zadovoljen Zoran Golc, lastnik gosti{~a Grof na Vranskem. Strokovnjaki dru`be Butan plin, ki je ekskluzivni zastopnik te vrhunske japonske tehnologije, lahko preverijo tudi va{ primer in mo`nosti za prihranek. Za dodatne informacije obi{~ite www.butanplin.si, pi{ite na info@butanplin.si ali pokli~ite na 01 588 98 03. •

Promocijsko sporo~ilo

Rinnai je ime za vrhunsko tehnologijo preto~nih plinskih grelcev za toplo sanitarno vodo. Re{itev se je izkazala za izjemno u~inkovito v {tevilnih primerih in dejavnostih, kjer je ob veliki porabi tople sanitarne vode potrebno zagotoviti tudi optimalne izkoristke in prihranke energije.


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

48

Toplotne ~rpalke in prezra~evalni sistemi v praksi

M

inula hladna zima je marsikoga opozorila, da bo potrebno sprejeti nove odlo~itve glede ogrevanja. Tudi tisti, ki na~rtujete novogradnjo, ste najbr` v dilemi kateri ogrevalni sistem vgraditi v hi{o. Predstavljamo zanimive prakti~ne izku{nje uporabnikov. Predstavljamo primera dveh individualnih stanovanjskih hi{, ki se ogrevata z ogrevalnim sistemom nem{kega proizvajalca Stiebel Eltron. Nahajata se na Gorenjskem in se ogrevata s toplotno ~rpalko. V prvem primeru gre za prenovo ogrevalnega sistema, v drugem pa so ogrevalno-prezra~evalni sistem vgradili v novo zgrajeno hi{o.

Primer starej{e hi{e s prenovljenim ogrevalnim sistemom Hi{o, zgrajeno leta 1998, so v preteklosti ogrevali z oljno pe~jo, poleti pa je sanitarno vodo ogrevala elektrika. Povpre~en letni stro{ek za ogrevanje je zna{al 1.460 EUR (pri izra~unu je bila na dan 23. marec 2017 upo{tevana cena kurilnega olja 0,837 eur/l). Lastnik se je v letu 2015 odlo~il za prenovo ogrevalnega sistema in vgradil toplotno ~rpalko zrak/voda Stiebel Eltron WPL 25 A. Drugih ukrepov na hi{i, kot so zamenjava oken, izolacija fasade, zamenjava strehe in drugo, ni izvedel. V 165 m2 veliki hi{i, z radiatorskim sistemom in nastavljeno temperaturo na 22 Ë&#x161;C, `ivi pet~lanska dru`ina, ki je lani za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode porabila 4.083 kWh, kar ob predpostavki cene kWh 0,10 EUR, zna{a le 409 EUR/letno. Lastnik hi{e je izredno zadovoljen s prihrankom pri stro{kih ogrevanja (72%), hkrati pa tudi s prihrankom prostora v kotlovnici, ki mu danes slu`i kot soba za goste.

Danes je kotlovnica tudi soba za goste. V kotlovnici je vgrajen kombiniran hranilnik HSBC 200, opremljen z 168 l grelnikom za pripravo tople sanitarne vode in 100 l hranilnikom ogrevalne vode, ter ostalimi potrebnimi elementi ogrevalnega sistema.

Primer vgradnje ogrevalno prezra~evalnega sistema v novo nizkoenergijsko hi{o V letu 2012 izgrajeno monta`no nizkoenergijsko hi{o je lastnik vgradil kompaktno toplotno ~rpalko zrak/voda s centralnim prezra~evalnim sistemom Stiebel Eltron LWZ 404 Sol set. Vgrajeni sistem ogreva in hladi 230 m2 povr{ine, pripravi toplo vodo ter poskrbi za energijsko u~inkovito zra~enje prostorov z vnovi~no uporabo toplote odpadnega zraka. Centralna prezra~evalna naprava, ki je vgrajena v sistemu Stiebel Eltron, dovaja sve`i zrak v prostore in s tem zagotavlja visoko bivanjsko udobje z optimalno kakovostjo zraka. V hi{i, s talnim ogrevanjem in hlajenjem, je pozimi nastavljena temperatura na 22,5Ë&#x161;C, poleti pa 24Ë&#x161;C. Skupna poraba za ogrevanje, hlajenje, prezra~evanje ter pripravo tople sanitarne vode za 4 dru`inske ~lane, v {tiri letnem obdobju 2013-2017, je bila 19.189 kWh. To, ob predpostavki cene kWh 0,10 EUR, zna{a v povpre~ju le 479 EUR na leto.

Ve~ kot odli~na odlo~itev!

Tiho delovanje in modern dizajn naprave omogo~ajo umestitev toplotne ~rpalke v vsako okolje. Name{~ena je zunaj in zavzame malo prostora. V enem letu so prihranili dobrih 1.000 EUR stro{kov za ogrevanje prostorov in sanitarne vode.

ÂťMed gradnjo monta`ne nizkoenergijske hi{e so mi svetovali vgradnjo toplotne ~rpalke ter prezra~evalnega sistema. Po premisleku sem se odlo~il za oboje. Hi{a je postavljena na majhni parceli. Ko smo od uporabnikov sli{ali za sistem Stiebel Eltron LWZ 404 Sol set, je bila re{itev jasna. Navdu{ilo me je dejstvo, da zunanje enote sploh ni, torej naprava stoji v hi{i in v enem ohi{ju zdru`uje vse za pripravo tople vode ter ogrevanje, hlajenje in prezra~evanje hi{e. Po dobrih {tirih letih bivanja v hi{i ocenjujem, da je bila odlo~itev o vgradnji


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

49

sistema Stiebel Eltron ve~ kot odli~na! Stro{ki za pripravo tople vode, ogrevanje, hlajenje in prezra~evanje celotne hi{e so sme{no nizki, bivanje v hi{i pa je resni~no prijetno. Delovanje na{e naprave bi lahko primerjal tudi s sodniki pri {portu. Najbolj{ih na tekmi sploh ne opazimo. Glede na natrpan urnik na{ega vsakdana, je toliko bolj pomembno, da se z ogrevalnim in prezra~evalnim sistemom ni treba ukvarjati, ker vse leto deluje brezhibno,« pove lastnik hi{e.

Rast {tevila vgradenj toplotnih ~rpalk v ve~je objekte V podjetju Veto d.o.o., ki je uvoznik in zastopnik ogrevalnih sistemov Stiebel Eltron, v zadnjem obdobju opa`ajo vse ve~je povpra{evanje po sistemih za vgradnjo v ve~je objekte. Pozitivne odzive s trga pripisujejo slovenskemu gospodarskemu o`ivljanju, vse ve~jemu pomenu energetske u~inkovitosti, ekolo{ki ozave{~enosti investitorjev ter kvaliteti vgrajenih sistemov Stiebel Eltron, ki omogo~ajo stabilen dolgoro~ni prihranek pri ogrevanju. •

Sistem LWZ 404 Sol set nem{kega proizvajalca Stiebel Eltron se namesti v notranjosti hi{e in preko dovodnih cevi zajema brezpla~no energijo zunanjega zraka. Zunanje enote ta sistem nima.

V podjetju Veto d.o.o. opa`ajo vse ve~je zanimanje po sistemih Stiebel Eltron tudi za vgradnje v ve~je sisteme.

Skupna poraba za ogrevanje, hlajenje, prezra~evanje ter pripravo sanitarne vode v obdobju 2013-2017 je bila 19.189 kWh, kar ob predpostavki cene kWh 0,10 EUR, zna{a v povpre~ju le 479 evrov na leto.

Ve~ informacij o toplotnih ~rpalkah Stiebel Eltron je na voljo na spletu (www.veto.si), odgovore pa je mogo~e dobiti tudi prek elektronske po{te svetovanje@veto.si ali po telefonu 041 874 333. Windhager Zentralheizung GmbH, Anton-Windhager-Straße 20 5201 Seekirchen am Wallersee, Österreich, T. +43 (0) 6212 /23 41-0, F. +43 (0) 6212 /42 28 info@at.windhager.com Bilder: iStockphoto Pridržujemo si pravico do sprememb besedila.

VETO VELETRGOVINA d.o.o. BRNČIČEVA 25 | 1231 LJUBLJANA-ČRNUČE | SLOVENIJA TELEFON (01) 580 91 00 | FAKS (01) 580 91 24 E-POŠTA info@veto.si | www.veto.si ą,!.)¨6%4/¨3+50).%¨¨ ¨02/$!*.!¨-%34!

LJUBLJANA www.veto.si

KRANJ www.eltron.si

RADOMLJE www.vodoterm.si

NOVA GORICA, POSTOJNA, KOPER www.megaterm.si

CELJE www.slada.si

RADOVLJICA www.ȯver.si


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI Prvovrstna novost: 50

Toplotna ~rpalka ECODAN je postala MULTI prakti~en sistem

M

itsubishi Electric je svoje najbolj{e tehnologije zdru`il v sistem s toplotno ~rpalko ECODAN MULTI, ki deluje na principu toplotnih ~rpalk zrak/voda in zrak/zrak. Na eno zunanjo enoto se pove`e enoto, ki pripravi ogrevalno vodo za sistem centralnega ogrevanja in sanitarno vodo ter enote, ki z obdelavo notranjega zraka neposredno hladijo in ogrevajo prostore. Sistem ECODAN MULTI za svoje delovanje manj{i del energije ~rpa iz el. omre`ja. S tehnologijo toplotne ~rpalke pa ve~ji del energije prek ene zunanje enote, ~rpa iz ozra~ja ter jo v notranjost objekta dovaja prek bakrenega cevnega sistema do razdelilnika. Ta je z bakreno in{talacijo povezan z notranjimi enotami za neposredno zra~no ogrevanje in hlajenje prostorov ter notranjo vodno enoto, ki pripravlja ogrevalno vodo za sistem hi{nega ogrevanja ter sanitarno vodo. • En sistem pokriva vse energetske zahteve objekta: ogrevanje prostorov in sanitarne vode ter hlajenje prostorov. • Povezava do 12 notranjih enot zrak-zrak + Ecodan enota za pripravo tople vode. • Skupna dol`ina cevovodov do 300 metrov. • Eno in tri fazna verzija.

• Vmesnik za oddaljeno spremljanje delovanja sistema. • 3 kategorije po mo~i zunanje enote in 6 modelov glede na na~in napajanja.

Temperaturni re`im delovanja: - ogrevanje prostorov in sanitarne vode do -20° C zunanje temperature, - hlajenje prostorov od -5°C do 46° C zunanje temperature. • Visoka energijska u~inkovitost. • Upravljanje v oblaku prek aplikacije MELCloud. VITANEST d.o.o., Karmen Kompara

Za dodatne informacije nas brezpla~no pokli~ite prek 080 1959 ali po{ljite povpra{evanje na projekti@vitanest.si


MULTI Dve muhi na en mah, ena multi funkcijska zunanja enota, ki v celoti poskrbi za toplotno udobje in pripravo tople sanitarne vode! Sistem ECODAN MULTI za svoje delovanje manjši del energije črpa iz el. omrežja, s tehnologijo toplotne črpalke pa večji del energije prek ene zunanje enote črpa iz ozračja ter jo v notranjost objekta dovaja prek bakrenega cevnega sistema do razdelilnika, ki je z bakreno inštalacijo povezan z notranjimi enotami za neposredno zračno ogrevanje in hlajenje prostorov ter notranjo vodno enoto, ki pripravlja ogrevalno vodo za sistem hišnega ogrevanja ter sanitarno vodo.

ALI

PUMY-P112/125/140 PUMY P112/125/140 V(Y)KM3 PAC-MK32/52BC

www.vitanest.si Uvoz in distribucija klimatskih naprav, toplotnih črpalk in sistemov za prezračevanje z rekuperacijo toplote VITANEST d.o.o., NOVA GORICA | tel.: 05/338 49 99 | e-pošta: vitanest@vitanest.si


52

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

[tirje letni ~asi, en sistem uravnavanja temperature â&#x20AC;&#x201C; Daikin Altherma Compact

V

Ko se znajdemo v vlogi iskanja prave re{itve za na{o novogradnjo ali obstoje~ objekt, praviloma od novega ogrevalnega sistema pri~akujemo, da nam bo omogo~al udobje tako v zimskem, kot poletnem ~asu. Hkrati pa mora novi ogrevalni sistem vklju~evati alternativni vir ogrevanja s prestrezanjem sonca.

Kompaktna toplotna ~rpalka Daikin Altherma Compact Za zahtevnej{e uporabnike kompaktna toplotna ~rpalka Daikin Altherma Compact predstavlja idealno re{itev. Ta sodobni ogrevalni sistem zdru`uje toplotno ~rpalko za ogrevanje in hlajenje (opcijsko) in hkrati omogo~a mo`nost priklopa solarnega sistema. Inovativna konstrukcija ima poleg sestavnih delov toplotne ~rpalke integriran zalogovnik (razli~nih velikosti), ki se ga prvenstveno ogreva z brezpla~no solarno energijo. ^e solarne energije ni na razpolago ali je ni dovolj, se toplotna ~rpalka avtomati~no vklopi in segreje zalogovnik na `eleno delovno tem-

peraturo, ta pa se regulira v odvisnosti od zunanje temperature in sobne temperature (opcijsko). Ta na~in delovanja omogo~i, da se najprej prestreza solarna energija (za pripravo tople sanitarne vode kot tudi za ogrevanje), {ele nato se po potrebi vklopi toplotna ~rpalka. V primeru, da se izka`e potreba, je hkrati mo`no dograditi elektro grelec, ki predstavlja stabilen vir in stalno pomo~ toplotni ~rpalki zrak/voda. Toplotno ~rpalko Daikin Altherma Compact odlikuje kompakten, preto~en na~in priprave tople sanitarne vode. Sanitarna voda se pripravlja po dejanski potrebi, s pomo~jo dimenzioniranega toplotnega izmenjevalnika. Na ta na~in je topla sanitarna voda vedno sve`a in ne prihaja do mo`nosti nastanka {kodljivih bakterij (legionele). Tak{en na~in konstrukcije, oziroma priprave tople sanitarne vode, poteka

tako, da iz hranilnika odvzame le toliko energije kot jo dejansko potrebujemo. S tem prepre~imo ogrevanje sanitarne vode na zalogo. Poleg na{tetih inovativnih tehni~nih re{itev vam toplotna ~rpalka Daikin Altherma Compact omogo~a povsem varno obratovanje. Daikin, z razvejano mre`o visoko usposobljenih serviserjev in mo`nostjo nadgradnje toplotne ~rpalke, zagotovi povsem brezskrbno delovanje. Zato ne odla{ajte ter za neobvezujo~e svetovanje ob izbiri pravega ogrevalnega sistema za va{ objekt pokli~ite va{ega Daikin partnerja za Slovenijo, podjetje Seltron d.o.o., na brezpla~no telefonsko {tevilko 080 13 55 ali nas obi{~ite v Centru var~nega ogrevanja na Tr`a{ki cesti 85 A, v Mariboru. â&#x20AC;˘ Boris Gojko{ek, tehni~no prodajni svetovalec

Promocijsko sporo~ilo

/ ~asu, ko smo soo~eni z zelo spremenljivimi cenami energentov je {e posebej pomembno, da se pri izbiri ogrevalnega sistema odlo~imo za dolgoro~no u~inkovit in var~en sistem, ki nam bo zagotavljal var~no, varno in zanesljivo ogrevanje kot tudi hlajenje.


Toplotna črpalka številka ena na trgu

DAIKIN Altherma Compact zrak/voda je odlična rešitev za varčno ogrevanje bivalnih prostorov in za pripravo tople sanitarne vode. Primerna je za novogradnje oziroma nizkotemperaturne režime ogrevanja, ki potrebujejo izhodno temperaturo do 55 °C. Preko toplotnega izmenjevalca lahko v sistem vključimo tudi sončno energijo ali kateri drugi dopolnilni vir energije.

Več na

www.seltron.si.

Za brezplačno svetovanje obiščite prodajni Center varčnega ogrevanja med tednom od 7. do 17. ure in v soboto od 7. do 13. ure ali pokličite:

Tržaška cesta 85 A | 2000 Maribor | www.seltron.si


54

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Kak{na toplotna ~rpalka je primerna za radiatorsko ogrevanje?

V

Sloveniji se po podatkih Eko sklada najve~ vgrajuje toplotne ~rpalke zrak-voda, preko 80 %. Obenem je ve~ina toplotnih ~rpalk vgrajena v starej{e objekte, kjer se `e zaradi specifi~nih zahtev po ve~ji toplotni mo~i in vi{jem temperaturnem re`imu pri~akuje nekoliko slab{i u~inek in ni`je letno grelno {tevilo, kar velja za vse toplotne ~rpalke, a se z ustrezno toplotno ~rpalko zrak-voda, kljub tem dejstvom, dosega zelo dobre rezultate.

Specifika trga v Sloveniji V Sloveniji prisegamo na toplotne ~rpalke zrak/voda, ~eprav jih najpogosteje vgrajujemo v objekte, katere smo gradili predvsem v 70. in 80-ih letih prej{njega stoletja in jih le redke tudi ustrezno adaptirali. Medtem, ko ostali tipi toplotnih ~rpalk (zemlja-voda in voda-voda) brez te`av pokrivajo ve~je zahteve po toploti in po vi{ji temperaturi, se ravno pri toplotnih ~rpalkah zrak-voda poka`ejo dokaj velike razlike med posameznimi tipi in modeli. Hkrati velja, da je ve~ina vgrajenih toplotnih ~rpalk ni`jega cenovnega razreda, saj je `al mnogim kupcem te`ko razumeti, da je za ekonomsko upravi~enost potrebno zagotoviti {e kateri kriterij ve~, kot le nizko ceno investicije.

Katere kriterije je potrebno upo{tevati pred nakupom? Ker gre za investicijo na dolgi rok, je pomembno predvsem upo{tevati ekonomske in tehni~no-funkcionalne u~inke sistema skozi `ivljenjsko dobo. Praviloma je namre~ najcenej{a investicija na dolgi rok tudi najdra`ja, pa {e to ob nepopolnem izpolnjevanju tehni~nih in funkcionalnih zahtev. Poleg same vrednosti investicije, je pomembno upo{tevati predvsem {e obratovalne stro{ke, stro{ke servisa, garancijsko ter `ivljenjsko dobo in {e kaj. Ve~ dejavnikov kot upo{tevamo, bolj realno sliko si bomo lahko ustvarili o stro{kih in prihrankih investicije v ~asu njene `ivljenjske dobe. S pomo~jo ugodnih ugodnih Eko kreditov lahko investicijo odpla~amo `e z ustvarjenimi prihranki in njenega financiranja prakti~no ne ob~utimo. Ostane bistvo – kako dolgo po odpla~ilu nam bo {e zagotavljala prihranke in kolik{ni bodo.

Pomembni kriteriji pri nakupu toplotne ~rpalke: -

Vrednost investicije, Izra~un pri~akovanih letnih obratovalnih stro{kov s programom proizvajalca, Stro{ki rednih servisov, Obveznosti uporabnika do nadzornih organov (ARSO – preizkus tesnosti), Garancijska doba in garancijski pogoji, Pri~akovani redni in izredni servisi po preteku garancije, Odzivnost in usposobljenost servisa, Cene rezervnih delov in razpolo`ljivost – samo pri uvozniku ali prosto na trgu, Pri~akovana `ivljenjska doba sistema. Thermia Atec – zasnovana za zahtevne pogoje

Ena izmed redkih toplotnih ~rpalk zrakvoda, ki se po izku{njah iz prakse zelo dobro obna{a v zahtevnej{ih objektih z radiatorskim ogrevanjem je Thermia Atec. Po statistiki dobavitelja je med vsemi, v Sloveniji vgrajenimi sistemi, najve~ vgrajenih prav v objekte starej{e gradnje s slabo izolacijo. Pri modelu Atec je proizvajalec uporabil tehnologije, ki zagotavljajo zelo stabilno in u~inkovito delovanje tudi v primeru zelo nizkih temperatur zunanjega zraka in potrebe po visoki temperaturi dovoda vode v sistem. Thermia Atec je kljub robustni zasnovi ohranila eleganten videz, ki je skladen z najsodobnej{imi smernicami oblikovanja, in zagotavlja tiho, skoraj nesli{no delovanje.

Teoreti~ni izra~uni in rezultati iz prakse Pri dimenzioniranju sistema Thermia ima vsak poobla{~en ponudnik na voljo program za izra~un potrebne mo~i, letnega grelnega {tevila, prihrankov energije in pokritja potre-

be po energiji in mo~i z izbrano toplotno ~rpalko. Izra~un upo{teva vrsto relevantnih dejavnikov, tudi natan~no lokacijo objekta in z njo povezane vremenske podatke. Tak izra~un je namenjen kupcu in slu`i kot obljuba in zagotovilo, kak{ne rezultate gre pri~akovati – ob upo{tevanju vstopnih podatkov, katere poda kupec. Poleg tega je v Sloveniji v obratovanju veliko sistemov Thermia Atec z vgrajenim merjenjem energije in uporabnikov, ki te podatke skrbno bele`ijo. V praksi se je pokazalo, da toplotna ~rpalka, vgrajena v sistem radiatorskega ogrevanja v povpre~no izoliranih objektih s povpre~no dimenzioniranimi radiatorji dosega letno grelno {tevilo med 3,2 in 3,4, kar je za sistem zrak voda izjemen rezultat, {e posebej ob upo{tevanju, da gre za visokotemperaturno delovanje. Vse navedeno pomeni, da je omenjena toplotna ~rpalka ena izmed najbolj primernih re{itev za ogrevanje zahtevnej{ih, slabo izoliranih objektov z radiatorskim ogrevanjem. • Yasin Jodeh


Splittoplotne črpalke Uporabite energijo iz zraka za ogrevanje in hlajenje večmilijonkrat dokazana tehnologija za novogradnje in modernizacijo pozimi ogreva, poleti hladi regulacija prijazna do uporabnika prostorsko varčen dizajn, znotraj in zunaj tiho delovanje ogrevanje do -20°C zunanje temperature

To je zanesljivost.

gorilniki

kondenzacijska tehnika

solarni sistemi

toplotne črpalke


56

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

723/271(Ăż53$/.(

EXCELLIA

2EPRÄ&#x20AC;MH GHORYDQMD YQDÄ&#x20AC;LQXRJUHYDQMDYVHGR

-25°C ~ =P\T]YT]TcPZ^iPradiatorsko o kot talno ^VaTeP]YT_a^bc^a^e ~ ST[dYTY^eiT[^Â&#x192;Xa^ZT\cT\_TaPcda]T\ aPi_^]d!$Â&#x2014;2S^"$Â&#x2014;2 ~ cT\_TaPcdaPec^ZP60 °C, ~ VPaP]RXYP36 mesecev,  ~ _aX\Ta]PiP_aXZ[^_]PobstojeÄ? sistem^VaTeP]YPi^[YT\_[X]^\r ~ \T]Xeb[^eT]bZT\YTiXZd

Delovanje toplotne ~rpalke v hudi zimi Kako izbrati primerno toplotno ~rpalko zrak â&#x20AC;&#x201C; voda za ogrevanje z radiatorji Leto{nja zima je pokazala zobe bolj kot smo vajeni, tako da so tudi stro{ki za ogrevanje v ve~ini domov vi{ji kot v preteklih zimah. Delovanje toplotne ~rpalke zrak-voda je v ekstremnej{ih zimskih temperaturah lahko moteno, tudi zaradi dodatnih elektri~nih grelnikov, ki pri toplotni ~rpalki zrak-voda slu`ijo kot podpora ogrevanja. Strah pred vgrajenimi elektri~nimi grelci je odve~, pomembna je predvsem pravilna izbira mo~i in tipa toplotne ~rpalke za posami~en objekt. V nadaljevanju `elimo, v izogib tem te`avam, svetovati kako lahko z izbiro toplotne ~rpalke pri ogrevanju hi{e z radiatorji uspe{no zaobidemo ta problem. V podjetju Tersus d.o.o. smo prete`no orientirani na distribucijo, prodajo in vzdr`evanje toplotnih ~rpalk zrak-voda. Omenjene toplotne ~rpalke so sicer zelo dobra izbira, saj ~rpajo energijo iz okoli{kega zraka in jo s pomo~jo kompresorja pretvorijo v toplotno. Da pa bo z uporabo toplotne ~rpalke zrak â&#x20AC;&#x201C; voda udobje tak{no, kakr{nega pri~akujemo, je predvsem pri hi{ah, kjer ogrevamo z radiatorji, potrebno izbrati pravi tip toplotne ~rpalke.

Kako izbrati primerno toplotno ~rpalko zrak â&#x20AC;&#x201C; voda za ogrevanje z radiatorji

LORIA ~ ?aX\Ta]PiPnovogradnje cPa] ]^ ~ eVaPYT]190 l bojleriPbP]XcPa]^ e^S^ vita A+++ A+++*, ~ T]TaVTcbZ^visokouÄ?inkovita ~ eaT\T]bZ^e^ST]PaTVd[PRXYP XYP ~ deaÂ&#x192;Ä&#x2020;T]P]PbTi]P\ Ekosklad-a, ~ \^Ä&#x2020;X#%'X] ZF ~ X]eTacTa

TOP C(1$ 4]TaVTcbZXaPiaTS0eT[YPiP\^ST[P#X]%ZF

Uvoz in distribucija: CTabdbS^^D[XRP8eP]PBT[P]P $ "$ 1aTi^eXRP_aX;YdQ[YP]X C) !$&"!$%" !"$!$ %$$$www.tersus.si

Na tr`i{~u je ponudba toplotnih ~rpalk zares ogromna in kon~ni uporabniki so povsem zmedeni, kak{no toplotno ~rpalko naj izberejo. Pri izbiri toplotne ~rpalke zrak-voda za ogrevanje v hi{ah z radiatorji, je pomembno, da se izbere model toplotne ~rpalke, katera je sposobna tudi pri ekstremnih zimskih temperaturah pod 0°C vzdr`evati nazivno izhodno mo~, saj se bomo samo na ta na~in izognili uporabi vklopa dodatnih elektri~nih grelcev. Obi~ajno so to toplotne ~rpalke, ki uporabljajo v ta namen posebej prirejene kompresorje z vbrizgom. Pri ni`jih zunanjih temperaturah, nam ta sistem omogo~a da lahko toplotna ~rpalka tudi pri -15°C zagotavlja nazivno izhodno mo~ in dovolj visoko temperaturo vtoka, med 55 do 60 °C. Uporaba dodatnih elektri~nih grelnikov bo tako nezaznavna, ni pa priporo~ljivo da se elektri~ne grelnike povsem izlo~i. Uporaba grelcev pri zares ekstremno nizkih zunanjih temperaturah ( pod -15°C) bo delno razbremenila delovanje kompresorja, s tem pa podalj{ala njegovo `ivljenjsko dobo. Svetujemo, da naj bodo dodatni elektri~ni grelci serijsko vgrajeni v notranji enoti toplotne ~rpalke in aktivirani na minimalni mo~i. Nakup toplotne ~rpalke brez dodatnih elektri~nih grelnikov odsvetujemo. Strah pred vgrajenimi elektri~nimi grelci je odve~, pomembna je predvsem pravilna izbira mo~i in tipa toplotne ~rpalke za posami~en objekt. ^rpalke katere uporabljajo kompresorje brez vbrizga hladiva so predvsem namenjene za nizkotemperaturne ogrevalne sisteme, ve~inoma za novogradnje s talnim ogrevanjem. Na{e dolgoletne izku{nje so zagotovilo kupcem, da bo investicija v nakup toplotne ~rpalko popla~ana v kar najkraj{em mo`nem ~asu. â&#x20AC;˘ Sre~o Arta~


58

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Sistemi talnega IR elektri~nega ogrevanja MySun grelni kabli in MySun grelne folije Topel dotik tal? Seveda! IR elektri~no talno ogrevanje – da bo povsod prijetno toplo pod podplati Kadar zjutraj v naglici pozabimo natakniti copate, nas po{teno zmrazi, ko zakorakamo v kopalnico. Tla so neprijetno mrzla, pa ~eprav je stanovanje ogrevano. Vam je znan ta ob~utek? Takrat pomislimo: »@elim si topla tla ...« in nato takoj misel, bi to bilo sploh izvedljivo, kolik{en bo stro{ek? Kar strese nas ob misli na komplicirano monta`o, na razbijanje plo{~ic in – kaj ~e pride do okvare in je potem vse mokro? No, tako je bilo v~asih.

Elektri~ni grelni kabli MySun so eden najbolj raz{irjenih in enostavnih sistemov elektri~nega talnega ogrevanja. Polagajo se v ali na estrih, na katerega se lepi finalna talna obloga, kot je keramika, granit, PVC-obloga, parket ... Sistem je primeren za ve~ino pohodnih finalnih povr{in.

Elektri~ne grelne folije MySun so namenjene za »plavajo~e« polaganje direktno pod laminatne talne obloge (brez lepljenja). Toplota se po foliji enakomerno porazdeli, kar dodatno pozitivno vpliva na ob~utek udobja in ekonomi~nost gretja.

Danes je talno ogrevanje cenovno ugodno in enostavno izvedljivo Prednosti elektri~nega talnega ogrevanja pred toplovodnim sistemom: • ni`ja investicija – ne potrebujete kurilnice, pe~i in razvode, • enostavnej{a monta`a z manj pripravljalnih in gradbenih del, • ni bojazni pred zmrzovanjem – v sistemu ni teko~ine • idealna izbira pri adaptacijah – zavzema zelo malo vi{ine • avtonomno delovanje vsakega posameznega prostora. Nizki operativni stro{ki • nizko temperaturno IR ogrevanje – velik prihranek pri stro{kih • razporejeno po veliki povr{ini – idealen profil toplote • optimalna regulacija (programiranje) – lo~eno vsak prostor zase s termostati. Vrhunsko ugodje IR ogrevanje – zdravju prijazno, ne izsu{uje zraka, ne dviga prahu, ni emisij v okolje. Dolga `ivljenjska doba in 10-letno jamstvo ter mo`nost lokaliziranih popravil ob eventualnih mehani~nih po{kodbah.

Imamo tudi veliko izbiro elektri~nih var~nih radiatorjev in sevalnih IR panelov. Pokli~ite nas! 07/ 477 88 20

Promocijsko sporo~ilo

IR SEVALNI PANELI IN TALNO OGREVANJE

KOOP TRGOVINA d.o.o.

C. bratov Cerjakov 43 • SI-8250 Brežice


NAJCENEJŠA JE ELEKTRIKA, KI JE NE PORABITE. Preklopite na RWE – brezplačno, hitro in enostavno – in opremite svoj dom s sodobnimi varčnimi žarnicami LED.

RWE-jeve pakete žarnic LED lahko odplačujete obročno, prihranek pri porabi električne energije pa bo takojšen in dolgotrajen.

ITE N A R DI PRIH

Žarnice LED proizvajalca General Electric: porabijo 90 % manj elektrike kot navadne žarnice, zagotavljajo od 15.000 do 25.000 ur delovanja,

TU * O K L A H LETNO! 100 €

nudijo kakovostno dnevno svetlobo (2700 K).

VEČ INFORMACIJ

080 36 36

www.najcenejsaelektrika.si * Izračun temelji na porabi električne energije povprečne slovenske družine s štirimi člani, ki živi v stanovanju, je naročnik produkta IDEAL (dobavitelja RWE) in uporablja en paket LED-žarnic – Orion.


60

SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

Najbolj{a toplotna ~rpalka v Evropi se predstavi

S

te se kdaj vpra{ali koliko vas stane energija za pripravo tople sanitarne vode? Ste lastnik restavracije, kavarne, pralnice, mogo~e manj{ega hotela? Upravljate javne zgradbe, kot so vrtci in {ole?

Predstavljajte si napravo, ki vam v vseh letnih ~asih pripravi velike koli~ine tople sanitarne vode, z visoko temperaturo (65° C), v izrednih koni~nih potrebah pa vam omogo~a hitro segrevanje in je popolnoma skladna s higienskimi zahtevami za pitno vodo (antilegionelno delovanje). Z njo lahko po `elji hladite in razvla`uje te shrambo ali kak{en drugi podoben prostor, Lahko jo upravljate na daljavo in preverite delovanje na va{i mobilni napravi, lahko pa si umislite delovanje v kombinaciji s son~no elektrarno. Gre za toplotno ~rpalko, ki ji lahko nastavite urnike delovanja in tako {e dodatno optimirate `elene u~inke, hkrati pa vam ta pomaga zni`ati oglji~ni odtiin zni`anje emisij toplogrednih plinov. Bistveno ob vsem tem pa je, da vam ta zmanj{a stro{ke priprave sanitarne vode od 50% do 75%.

4. leto najbolj{a toplotna ~rpalka v Evropi Toplotna ~rpalka SMAX, najve~jega proizvajalca toplotnih ~rpalk v Sloveniji, podjetja Termo-tehnike (Kronoterm), omogo~a vse to. Ogrevalna naprava je povsem plod doma~ega znanja in dale~ pred konkurenco. Toplotna ~rpalka za segrevanje sanitarne vode za ve~je porabnike SMAX (WP4 LF-502) je namre~ letos marca, znotraj svoje kategorije, na testiranju {vicarskega in{tituta WPZ, dosegla izjemen rezultat med testiranimi sanitarnimi toplotnimi ~rpalkami. Dose`en COP 3.85, merjeno po standardu EN 16147 (A20/W10-55 profil XXL), predstavlja vrhunski rezultat, poleg

Mo`nost priklopa Kronoterm toplotne ~rpalke na internet.

vseh odli~nih lastnosti, ki jih ima ta, 450 l, toplotna ~rpalka za ogrevanje sanitarne vode. Sama toplotna ~rpalka navdu{uje tudi s ostalimi prednostmi, ki jih konkuren~ne toplotne ~rpalke ne dosegajo. Namenjena je ve~jim porabnikom, saj omogo~a kar 576 l uporabne sanitarne tople vode (pri 40 °C). Maksimalna grelna mo~ je 8 kW. Obmo~je delovanja (temperatura vhodnega zraka) se razteza od -7 °C pa vse do 40 °C. Ob ve~ji porabi, kot je 576 l vode, ki jo zmore pripraviti toplotna ~rpalka, sta na voljo {e dva elektri~na grelca. Kot dodatni vir toplote se lahko na kotlovski prenosnik montira razli~ne vire (son~ni kolektorji ali pe~ na fosilna goriva). Vse sanitarne toplotne ~rpalke Kronoterm, kakor tudi SMAX, omogo~ajo podhlajevanje kleti oz. prostora, kjer je toplotna ~rpalka locirana. Glede na postavitev pa si lahko uporabnik sam nastavi prostorsko postavitev zajema in/ali izpiha vodenega zraka. Poleg velike koli~ine vode, pa lahko zahteven uporabnik, ki potrebuje {e ve~je koli~ine vode, dobi {e ve~. SMAX omogo~a vzporedno vezavo dveh, treh ali ve~ toplotnih ~rpalk SMAX.

Nekaj glavnih izbolj{av in koristi za uporabnika Ena izmed pomembnej{ih koristnih lastnosti toplotne ~rpalke za kon~nega uporabnika je glasnost toplotne ~rpalke. Raven zvo~nega tlaka pri toplotni ~rpalki SMAX na oddaljenosti 1 m zna{a le 57 dB(A). ^rpalka se pona{a tudi s povsem novim grafi~nim krmilnikom OPTITRONIC 2, ki je

Enostavno upravljanje in servisna diagnostika z aplikacijo Water.Kronoterm.

plod doma~ega znanja. Poleg u~inkovitega upravljanja omogo~a tudi marsikatero koristno re{itev za kon~nega uporabnika. Ena izmed glavnih prednosti za kon~no stranko je, da lahko upravlja toplotno ~rpalko tudi na daljavo. To je sedaj na voljo z t.i. aplikacijo Water. Kronoterm – kjerkoli in kadarkoli - ki omogo~a tudi servisno diagnostiko na daljavo. Dru`insko podjetje Kronoterm je s priznanjem za najbolje ocenjeno toplotno ~rpalko za segrevanje sanitarne vode `e ~etrti~ zapored, ponovno prejelo potrditev da proizvajajo edinstvene premium produkte ter da se nenehna vlaganja v lasten razvoj obrestujejo. Imeti najbolj{o toplotno ~rpalko na trgu je vsekakor velik privilegij, za katerega je potrebno vlagati veliko znanja. Rezultat potrjuje, da se iskanja v vedno bolj{e re{itve in u~inkovitej{e komponente povrnejo. Izku{nje strank in {tevilo montiranih toplotnih ~rpalk po domovih ka`ejo, da je njihova toplotna tehnika vredna zaupanja. • Ve~ na www.kronoterm.com

Promocijsko sporo~ilo

Stro{ke za pripravo tople sanitarne vode lahko sedaj zni`ate za ve~ kot 2/3


62

KORISTNI IZSLEDKI ZNANOSTI Ve~ina raziskav peletnih emisij bo zaklju~ena letos posledica pa so lahko novi predpisi

Pelete z manj emisijami

K

o omenjamo emisije razli~nih kuriv vedno pomislimo na dimne pline, ki bodo skozi dimnik vstopili v okolje. Vendar kuriva oddajajo pline in vonje tudi med skladi{~enjem. To najhitreje opazimo ob rezervoarju za kurilno olje v lastni kleti. Vonjav, ki so za kurilno olje samoumevne pa obi~ajno ne pri~akujemo med skladi{~enjem pelet. Razmeroma nevarno Skladi{~a pelet, ki so na videz varna, so bila v ve~ primerih kraj, kjer je pri{lo do nesre~. Vzrok je bila previsoka koncentracija razli~nih vonjav ter ogljikovega monoksida. Slednji je brezbarven, gorljiv in zelo toksi~en plin brez vonja, s kemijsko formulo CO. Previsoka koncentracija lahko povzro~i izgubo zavesti, posledica je {e ve~ja koli~ina vdihanega plina, vse skupaj pa se lahko tragi~no kon~a. Zaradi tega je predpisana vgradnja prezra~evalnih pokrovov in obvezna namestitev opozorilnih tabel. Poleg monoksida pelete oddajajo tudi aktivne vonjave, ki so sicer naravne, vendar tudi zelo mote~e. V skladi{~ih pelet se nahajajo razmeroma velike koli~ine lesa v majhnem prostoru, material pa je v intenzivnem stiku z zrakom.

{e pove~ati. Do danes je bilo izvedenih ve~ mednarodnih {tudij, ki se nana{ajo na tvorbo vonjev in ogljikovega monoksida. Ti plini nastajajo med razgradnjo lesne mase, pri ~emer je glavni vzrok oksidacija nenasi~enih ma{~obnih kislin. Reakcije hlapljivih snovi so bolje raziskane kot tvorjenje monoksida. Sve`e proizvedene pelete oddajajo med skladi{~enjem terpene in aldehide. Pri tem se krivulje strmo dvigujejo do tri tedne po izdelavi, nato pa spet padejo.

Razli~ne raziskave Pro Pellets Austria je finan~no podprl projekt z imenom SmellProcess, v katerem sodelujejo razli~ne raziskovalne ustanove, med njimi tudi Univerza v Gradcu. Pri tem raziskujejo, ali lahko emisije pelet zmanj{ajo z dodajanjem reagentov ali z me{anjem razli~nih vrst lesov, ki te vplive medsebojno izni~ujejo. Do sedaj so izdelali okrog 30 variant lesnih me{anic z dodatki in brez, iz katerih izdelajo posku-

sne serije pelet na obi~ajnih industrijskih linijah. Preizku{ajo tudi, ali lahko kon~ni izdelek izbolj{ajo v postopku priprave pred peletiranjem, med su{enjem, kondicioniranjem in preddrobljenjem lesne mase.

Merjenje na daljavo Problemi z emisijami skladi{~enih pelet se pojavljajo na razli~ne na~ine, na ozkih podro~jih, ob spremembah temperatur in tudi v razli~nih letnih ~asih. Da bi la`je ugotovili kaj se dogaja je firma BĂźhler razvila tipalo in sistem za prenos podatkov. V projektu Pellet Rapid Test preizku{ajo metode prepoznavanja bodo~ih problemov `e med pripravo me{anice za pelete. Ra~unajo, da bodo na osnovi podatkov lahko ukrepali `e pred izdelavo v peletnih pre{ah. Na splo{no manj znani problemi z emisijami so o~itno dovolj zaskrbljujo~i, da povzro~ajo prilagajanje predpisov in vrsto raziskav razli~nih institucij. â&#x20AC;˘ Tihec

Projekti s podporo ^eprav obstoje~i predpisi za skladi{~enje zmanj{ajo mo`nost ogro`anja na minimum, `elijo strokovnjaki peletne industrije varnost Emisije vonjev - terpenov in {kodljivih aldehidov iz sve`ih in odle`anih pelet


SODOBNI OGREVALNI SISTEMI

63

lahko svojim strankam zagotavljajo najvi{jo raven storitev, nad njimi pa je izveden tudi reden nadzor, z namenom zagotavljanja najvi{je kakovosti ravni zadovoljstva iz strani strank.

Nova izku{nja ob nakupu va{e klimatske naprave ali ogrevanja

K

o nakupujete ustrezno klimatsko napravo, ni klju~no le, kateri model ustreza va{im potrebam. Da boste iz svoje klimatske naprave izvlekli njen maksimum, mora slednja biti tudi ustrezno in{talirana. Toda, kako veste ali ima va{ in{talater vso potrebno znanje in izku{nje? Na{a obljuba je, da Daikin strankam zagotovimo, da se lahko zanesejo na popolno udobje v svojem domu. S tem se ne osredoto~amo le na tehnolo{ke dovr{enosti, temve~ tudi na in{talacije in ustrezen servis. Vodi nas misel, da zagotavljamo najvi{jo kakovost na vseh ravneh. Prav zaradi tega smo razvili t. i. “Home Comfort Expert” (HCE) program, da lahko zagotavljamo najvi{jo kakovost storitev in podpore na{im strankam. Tisti poobla{~eni distributerji oz. partnerji, ki so bili izbrani v “Home Comfort Expert” program iz strani Daikina, so bili podvr`eni strogemu selekcijskemu nadzoru ter so zelo pou~eni o Daikin izdelkih in njihovih tehnologijah. Slednji se redno udele`ujejo naprednih Daikin treningov, da

Zakaj bi kupovali pri partnerjih, ki so del HCE programa? Zaradi ustrezne podpore in rednih treningov, skozi katere morajo “Home Comfort Expert” partnerji, lahko svojim strankam zagotavljajo izredno podporo in osebno svetovanje, ter posebne, ekskluzivne ponudbe. Zato vam ni potrebno skrbeti, ali ste tako na pravem mestu, ko izbirate najbolj{ega partnerja za va{o klimatsko napravo ali ogrevanje.

Nova dimenzija nakupovanja Kako najbolje spoznati izdelek, kot tako, ~e ga lahko testirate v prijaznem in mirnem okolju? Na{i “Home Comfort Expert” partnerji bodo poskrbeli, da bo va{e nakupovanje prestavljeno v popolnoma novo raven, z vrhunskimi razstavnimi prostori. V “Home Comfort Expert” razstavnih prostorih si boste lahko ogledali tako klimatske naprave kot ogrevalne sisteme in prejeli strokovno svetovanje iz strani strokovnjaka, da boste lahko izbrali optimalno re{itev za va{ dom.

In kaj boste vi imeli od tega? Daikin kakovost zavezuje ponudnika, da izpolni vsa pri~akovanja kupcev, ob tem da lahko ra~unate na brezpla~no profesionalno svetovanje, privla~no ponudbo ter prijetno okolje, kjer si boste lahko ogledali, kaj nakupujete. Za ve~ informacij kontaktirajte vam najbli`jega “Home Comfort Expert” strokovnjaka, in pozabite na vro~ino leto{njega poletja. Seznam va{ih “Home Comfort Expert” partnerjev lahko najdete na www.daikin.si •

Serija Sky Air

Kasetna enota s krožnim tokom zraka z R32 ›› Prvi Evropski lahki komercialni kasetni sistem z uporabo R-32 hladilne tekočine. ›› Najvišja sezonska učinkovitost z SEER oceno do 7.35. ›› 15 % nižji električni naboj hladilne tekočine kot pri R-410A zasnovanih sistemih. ›› Ne potrebuje vsakoletnih pregledov hladilne tekočine.

nadzor hitrosti ventilatorja, podaljšana vodovodna napeljava do 85 m. ›› Razpoložljiva z novim Daikin inteligentnim tabličnim upravljalnikom.

FCAHG-F

www.daikin.si

Promocijsko sporo~ilo

›› Opremljena z novimi lastnostmi – stalen nizkozvočni operacijski sistem, 5-fazni


64

VAR^EVANJE VODE

Banka lastne de`evnice Okoljske ekstreme z mo~nimi nalivi in su{nimi obdobji smo si povzro~ili sami. Sami lahko tudi ukrepamo in z enostavnimi ukrepi omilimo posledice. Na razpolago je izdelek, ki nam omogo~a, da tudi sami vgradimo svoj zalogovnik de`evnice, kar do sedaj ni bilo mo`no.

pa polo`imo {e ko{ari podoben filter. Po zasipavanju posejemo travo in v kratkem ne bomo mogli ve~ ugotoviti, kje se zadeva nahaja. Rezervoar je dolg 2,1 m in {irok 1,3 m, prostornina 1500 litrov pa bo zadostovala za premostitev naslednje su{e.

Vkop je prava re{itev Voda je, takoj za zrakom, najpomembnej{i element, ki omogo~a rast ali pre`ivetje `ivih organizmov. Zaloga vode je vedno pomembna, saj ni nujno, da jo bomo rabili samo za zalivanje. Zato je podzemni rezervoar edina prava re{itev, ker voda v njem ostane kvalitetna, rast alg in drugih mikroorganizmov pa zaradi teme in hladu ni mo`na. Nadzemni zalogovniki se z vkopanimi ne morejo primerjati, saj zadostuje en sam drevesni list, da narava poka`e kaj zna in vsebino v nekaj dneh spremeni v zanimivo biolo{ko godljo. Torej bomo kopali.

Lopata in nekaj telovadbe Za nov in samo 80 kg te`ak rezervoar lahko plitev izkop naredimo kar sami. ^e bomo kopali globlje kot je nujno, bomo z

Res dobra ideja

Zalogo 1500 l de`evnice si lahko naredimo kar sami

vsakim centimetrom globine zmanj{ali vpliv okolja na kvaliteto vode. Rezervoar je visok 110 cm, zato je priporo~ena globina izkopa vsaj kak{nih 10 cm globlje. Dno poravnamo, odstranimo ve~je kamne in potisnemo zalogovnik v izkop. Sedaj si lahko vzamemo minuto ~asa, da pomahamo vsem sosedom, ki oprezajo skozi `ive meje. Nato na odprtino nataknemo vrtljiv nastavek, vanj

Velike rezervoarje lahko vkopljemo le s pomo~jo gradbenih strojev, ki med izkopom razrijejo tudi vse drugo. Zato je novi rezervoar tako dobra ideja. Je dovolj lahek, da ga sami premikamo in dovolj plo{~at, da potrebujemo samo manj{i izkop. Rezervoarji so izdelani s postopkom ra~unalni{ko vodenega rotacijskega litja, zato so vse stene enakomerno debele, trdnost pa visoka. â&#x20AC;˘

Vse informacije in pojasnila: www.cistilnenaprave-dezevnica.si in na 01/78 69 270


Korak do pravih rešitev

Nakup

24

do obrokov brez obresti

Vse za gradnjo in obnovo vašega doma. Obiščite nas: • Ajdovščina - Center tehnike in gradnje, Vipavska cesta 6, 05 364 48 00 • Brežice - Center tehnike in gradnje, Cesta svobode 31, 07 495 39 50 • Gornja Radgona - Center tehnike in gradnje, Ljutomerska cesta 6, 02 564 24 18 • Koper - Center tehnike in gradnje, Kolodvorska cesta 4, 05 662 69 10 • Krško - Center tehnike in gradnje, C. Krških žrtev 132 a, 07 488 06 72 • Lenart - Center tehnike in gradnje, Gradiška cesta 2, 02 720 09 46 • Ljubljana - Center tehnike in gradnje, Pot k sejmišču 32, 01 560 61 00 • Ljutomer - Center tehnike in gradnje, Babinska 1, 02 585 80 10 • Murska Sobota - Center tehnike in gradnje, Plese 1, 02 521 46 08 • Ormož - Center tehnike in gradnje, Opekarniška cesta 30, 02 741 56 24 • Postojna - Center tehnike in gradnje, Tržaška cesta 59, 05 721 47 26 • Ptuj - Center tehnike in gradnje, Ormoška cesta 30, 02 749 53 40 • Sevnica - Center tehnike in gradnje, Savska cesta 20b, 07 816 32 10 • Slovenska Bistrica - Center tehnike in gradnje, Ljubljanska cesta 72, 02 805 59 58 • Slovenske Konjice - Center tehnike in gradnje, Delavska cesta 12, 03 757 48 73 • Velenje - Center tehnike in gradnje, Kidričeva cesta 53, 03 898 87 10 • Žalec - Center tehnike in gradnje, Celjska cesta 7, 03 713 66 00 • in še ostale tehnične prodajalne s tovrstno ponudbo po Sloveniji.

Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana


66

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Toplozra~ni solarni kolektor SolarVenti® Za prezra~evanje in ogrevanje prostora brez el. priklopa

S

olarVenti je toplozra~ni son~ni kolektor, ki je zelo u~inkovit za prezra~evanje ter dogrevanje prostorov. Lahko vpihuje sve` ogret zrak v stanovanjske hi{e, po~itni{ke hi{e, zidanice, gara`e, kleti, mobilne hi{e, avtodome, ali plovila. Sestava in financiranje

Kako deluje SolarVenti? Toplozra~ni kolektor za obratovanje prestreza energijo sonca, zato priklop na elektri~no omre`je ni potreben. PV celica, name{~ena v kolektorju, proizvaja elektriko (12V) za obratovanje ventilatorja. Zunanji

zrak vstopa v kolektor skozi perforirano plo{~o na hrbtni strani kolektorja, v notranjosti kolektorja se segreje in ventilator ga vpiha v hi{o skozi cev v steni. V kolektorju se temperatura zraka dvigne za 15°C do 40°C (odvisno od velikosti kolektorja). Poleg zagotavljanja sve`ega zraka se s tem v prehodnih obdobjih tudi prostor dogreva. Vpihani ogreti zrak ima majhno relativno vlago, kar pomeni, da lahko sprejme veliko vlage in vlago odna{a iz prostora, kar je idealno za razvla`evanje zaprtih prostorov, ter za odpravljanje te`av z `e kondenzirano vlago - plesnijo v prostoru. Obratovanje je avtomatsko in popolnoma BREZ OBRATOVALNIH TER VZDR@EVALNIH STRO[KOV! •

- Enostavna monta`a na steno ali streho, - brez priklopa na elektri~no omre`je, - brez obratovalnih in vzdr`evalnih stro{kov, - odporen na vse vremenske vplive, - zvi{a bivalno udobje, prezra~i in izsu{i prostor, - `ivljenjska doba najmanj 15-25 let, - prihranek pri ogrevanju, vra~ilna doba 4-7let, - garancija 5 let, - subvencija Eko sklada v vi{ini 20% celotne nalo`be.

Promocijsko sporo~ilo

SolarVenti kolektorji so proizvedeni na Danskem in certificirani v Nem~iji, kjer je toplozra~ni kolektor SolarVenti med podobnimi kolektorji pridobil najbolj{e ocene. V dokaz, da je kolektor SolarVenti ustrezno u~inkovit, je mo`nost pridobitve subvencije Eko sklada, subvencionirajo pa 20% nalo`be. Ob planirani izvedbi 2 ukrepov Ekosklada lahko prijavite monta`o SolarVentija kot tretji ukrep, in na ta na~in ga skoraj dobite zastonj. Okvir solarnega kolektorja se v celoti sestoji iz aluminija, odpornega na sol, pritrditev je iz nerjave~ega jekla, ventilator iz plastike in prednja plo{~a iz leksana. SolarVenti solarni kolektorji so primerni tudi za hi{e ob morju.


ENERGETSKE OBNOVE IN GRADNJA

67

Stensko gretje ali hlajenje z Variomoduli

N

otranje povr{ine zunanjih sten in podstre{nih oblog se pogosto mo~neje pregrevajo in ohlajajo. To povzro~a dve te`avi: pozimi je prostor ob zunanjih stenah za bivanje neprijeten zaradi hladu, ki ga sevajo mrzle stene. Na njih lahko za~ne kondenzirati vlaga, ki povzro~i vla`ne made`e in ustvarja idealne pogoje za razrast plesni. Ko pa se poleti zunanje stene pregrejejo, jih je te`ko ohladiti, zato je treba ob zni`anju temperature zunaj intenzivno zra~iti prostore, ali pa si zagotoviti hladilno napravo. Sezonska nihanja zunanje temperature so ~edalje bolj izrazita, zato nam re{itev, ki prepre~i pregrevanje in podhlajanje zidov lahko precej pove~a bivalno ugodje. Kadar z izolacijo zunanjih sten ali strehe ne moremo re{iti take te`ave, lahko poi{~emo re{itev v uporabi stenskega in/ali stropnega ogrevanja ali hlajenja.

Hitra vgradnja ogrevalnih panelov Enostavna in ekonomi~na je uporaba Variomodul plo{~, s katerimi lahko izdelamo obloge sten ali podstre{ja. Pozimi lahko z Variomodul plo{~ami prepre~imo neprijetno sevanje hladu s sten, poleti pa ravno nasprotno: ohlajena stena ali strop prepre~ujeta pregrevanje prostora. In to brez neprijetnega kro`enja presuhega ali prehladnega zraka. Variomodul sistem je sestavljen iz plo{~ s tovarni{ko vgrajenimi cevmi za vodo. Plo{~e so debele 18 mm in se dobijo v razli~nih velikostih, zato se velikost ogrevane povr{ine lahko prilagaja povr{ini sten, ki jo imamo na razpolago.

Na steno pritrjene ogrevalne plo{~e so lahko zanimiv poudarek v prostoru

Povr{ina, ki je potrebna za ogrevanje prostora, je odvisna od zna~ilnosti posameznega prostora, obi~ajno pa za ogrevanje zado{~a pribli`no 45% tlorisne povr{ine prostora. Torej bi za prostor, velik 20 m2 potrebovali 9 m2 stenske ogrevane povr{ine. Teh 9 m2 lahko vgradimo kot eno ali ve~ enot. Ogrevalne povr{ine lahko namestimo nad povr{ino obstoje~ih zidov kot posamezne ogrevalne panele. V tem primeru naredimo leseno podkonstrukcijo, ki panele za 2 do 3 cm odmakne od stene. Taki ogrevalni paneli so lahko prebarvani ali kako druga~e dekorativno obdelani in v prostoru poudarjeni. ^e pa bi `eleli ~im bolj enovit videz sten, naredimo oblogo ~ez celo steno. V tem primeru stenske Variomodul panele kombiniramo z mav~no-vlaknenimi plo{~ami enake debeline. Taka obloga je gladka, ogrevalnih panelov se ne vidi, prostor ob stenah pa je lahko dobro izkori{~en.

Hlajenje sten Hlajenje sten zahteva hladno vodo. Temperatura sten se ne sme preve~ zni`ati,

TOPLO. HLADNO. UDOBNO.

Vse potrebne informacije dobite v trgovinah Kalcer v Mariboru, Trzinu ali Novem mestu, ali preko info@kalcer.si. saj vlaga iz toplega poletnega zraka lahko na prehladni povr{ini kondenzira. Temperatura vode v hladilnih modulih zato ne sme pasti pod 17°C. Da zagotovimo u~inkovitost hlajenja, je potrebna ve~ja hladilna povr{ina â&#x20AC;&#x201C; cca 70% do 80% tlorisne povr{ine. Na~in vgrajevanja hladilno grelnih panelov Variotherm je enako enostaven, kot pri navadnih gradbenih plo{~ah. Obi~ajno ga opravijo izvajalci, ki se ukvarjajo s suhomonta`o ali s strojnimi instalacijami. Cevi v modulih so prirejene za enostaven na~in spajanja. Stensko hlajenje in ogrevanje je {e posebej primerno v podstre{nih stanovanjih in v stanovanjih, kjer iz razli~nih razlogov ni mogo~e vgraditi talnega ogrevanja. [e posebej se obnese v kombinaciji s toplotno ~rpalko za pripravo tople in hladne vode. Sistem Variotherm Variomodul zastopa in prodaja KALCER d.o.o. â&#x20AC;˘


Otro{ka soba v mansardi

O

b gradnji hi{e ali prenovi stanovanja je toliko zadev na katere je potrebno pomisliti, zato pride otro{ka soba zavestno v razmislek {ele, ko jo je potrebno opremiti.

Ni pomembno le, da sobo okrasimo z nekaj junaki iz risank. Res je, da je to najla`je, vendar to {e ne pomeni kakovostne otro{ke sobe. Kako lahko sploh izkoristimo ves prostor, ki ga ponuja podstre{na otro{ka soba? Premalokrat se zavedamo koliko ~asa pre`ivijo otroci v svojih sobah. Naravna svetloba je tam nujno potrebna. Po slovenskih predpisih mora biti v bivalnih prostorih najmanj 20% okenskih povr{in glede na tloris prostora. Sama {tejem otro{ke sobe med bivalne prostore ravno zaradi tega, ker otroci pre`ivijo zelo veliko ~asa v njih. V bistvu bivajo v njih in ne le spijo. Seveda pa je potrebno svetlobo v~asih tudi zastreti, zato so okenske odprtine opremljene s sen~ili za zatemnitev. Izkoristek celotnega volumna: se opravi~ujem, toda moram uporabiti besedo tradicionalno - torej, pri tradicionalni zasnovi otro{ke sobe v mansardi se postavi strop na 2,4 m, zapre vse po{evnine, ki so ni`je kot 1,5 m in tako dobimo majhen, utesnjen prostor, v katerem je poleti {e precej vro~e. To je tradicionalen na~in razmi{ljanja. Stopite iz tega okvirja in izkoristite celoten volumen, ki ga ponuja mansarda. Dovolj sve`ega zraka v prostorih je {e eden od pomembnih vidikov, ki jih je potrebno upo{tevati pri zasnovi otro{ke sobe. Zra~enje z odpiranjem okna »na kip« je energijsko potratno, sploh

zato, ker ga otroci pogosto pozabijo zapreti. Za nekaj 100 EUR je stre{na okna mogo~e opremiti z inteligentnim sistemom odpiranja in zapiranja. V tak{en sistem lahko nastavimo ~as odpiranja na primer ob 9:00 zjutraj in ~ez 5 minut zapiranje. V primeru de`ja pa so okna opremljena s senzorjem, ki samodejno zapre okno, ko nanj pade `e nekaj kapljic de`ja. Orientacija oz. oson~enost: pri obstoje~ih zgradbah je najpomembnej{e, da izkoristimo dano situacijo, kolikor je le mogo~e. Potrebno je premi{ljeno postaviti okenske odprtine, glede na strani neba. [e posebno danes, ko posku{amo izkoristiti ~im ve~ obnovljivih virov energije, je pomembno zavedanje, da nam lahko sonce pozimi preko okenskih odprtin znatno dogreva prostore. Zaklju~ila bom s spodbujanjem vseh, ki boste urejali otro{ke sobe v mansardah: stopite iz tradicionalnih okvirjev, uporabite »google«, vnesite besedo mansarda, attic kids room… in presene~eni boste koliko kreativnih re{itev boste videli. • Katja Li~en Pajenk


ENERGETSKE OBNOVE IN GRADNJA

69

toplotna izolacija pravilno vgrajena, deluje ne glede na dnevne, letne, vremenske, energetske in druge podnebne pogoje v celotnem `ivljenjskem ciklusu njene uporabe. Tako dejavniki, kot so pove~anje cene energentov, pomanjkanje energije, okvare in{talacij in celo spremembe globalnega ali lokalnega podnebja ne morejo trajno zmanj{ati u~inka vgrajene toplotne izolacije. Zato je pomembno pravilno izbrati in vgraditi toplotnoizolacijski sistem, saj le to zagotavlja njegovo zanesljivost in trajnost.

JUBIZOL sistemi za u~inkovito toplotno za{~ito va{ega doma

U

~inkovita toplotna za{~ita stavb je v ve~ pogledih klju~na za na{e bivanjske potrebe.

Ne le, da si bomo z vgradnjo ustreznih toplotnoizolacijskih sistemov lahko zagotovili energijsko var~nej{o prihodnost, ljudje si v svojih domovih `elimo tudi ve~ udobja ob vse bolj kakovostnih pogojih bivanja, ki jih v notranjih prostorih pomembno sooblikujeta tudi ustrezna temperatura in relativna vla`nost zraka. To pomeni, da lahko nalo`ba v fasadni sistem v celoti izpolni vse na{e visoke energetske zahteve in nam dolgoro~no prina{a vrsto koristi. Prav s toplotnoizolacijskimi sistemi JUBIZOL je JUB tr`i{~u ponudil sistemske re{itve, ki so v celoti plod slovenskega znanja, z njihovimi prednostmi in u~inkovitostjo pa si je pridobil tudi zaupanje tiso~ih kon~nih uporabnikov tako doma kot v evropskem prostoru. Skozi neustrezno ali slabo izolirano fasado se obi~ajno izgubi od 30 do 50 % toplotne energije, kar v objektu v danih klimatskih pogojih ob~utno zmanj{uje toplotno ugodje. Prihrankov pa ne merimo le pozimi, temve~ skozi vse leto, saj moramo poleti objekte tudi ohlajati. Z vgradnjo toplotnoizolacijskega sistema JUBIZOL in zadostno debelino izolacijskega materiala boste porabo energije za ogrevanje tako lahko zni`ali kar do 40 %. Z JUBIZOL fasadnimi sistemi si tako lahko zagotovite ob~utne prihranke pri porabi energentov, ki jih potrebujete za ogrevanje stavbe, prepre~ite nastajanje toplotnih mostov ali celo morebitno sanacijo zidov zaradi pretirane vlage. Za ugodne bivalne pogoje {tejemo temperature med 19 in 22 °C ob vlagi med 40 in 60 %. Za zagotavljanje takih pogojev so

potrebne idealno izolirane zidne povr{ine, saj nezadostna ali pomanjkljiva toplotna izolacija objekta dovoljuje pove~ano izmenjavo toplote in tako bistveno vpliva na kakovost bivalnih pogojev. Pri preve~ izsu{enem zraku nastaja velika koli~ina prahu, ki dra`i na{e dihalne organe, pri visoki ali trajni vlagi pa lahko pride tudi do razvoja zidne plesni. Ta oddaja v okolje veliko {tevilo spor, ki jih vdihavamo, kar lahko povzro~i bolezni dihal. Nalo`ba v vgradnjo toplotnoizolacijskega sistema JUBIZOL vam omogo~a u~inkovito in dolgotrajno za{~ito va{ega objekta. Ko je

Seveda imajo JUBIZOL fasadni sistemi poleg za{~itne tudi druge funkcijske prednosti, ki jih poleg zunanjega videza, ki ga dolo~ajo barve, struktura, oblika in materiali, poudarjata {e njihova funkcionalnost in trajnost. Zaklju~ni ometi omogo~ajo izvedbo fasade v zaribani ali glajeni strukturi ob razli~ni zrnavosti. Sistemi JUBIZOL prav tako omogo~ajo izbor velikega {tevila odtenkov in najvi{jo obstojnost barv, ki jih boste izbrali za zunanji pla{~ va{e hi{e ali poslovnega objekta. V prodajno - razstavnem salonu JUB Design Studio izdelujemo barvne {tudije sistemov JUBIZOL – kreativne kombinacije odtenkov in materialov za estetski videz objekta. Sistemi JUBIZOL, ki so v celoti izdelani v Sloveniji, se pona{ajo z dolgo `ivljenjsko dobo, kar velja tudi za najbolj zahtevne pogoje uporabe. JUB zanje zagotavlja do 25-letno garancijo, z lastno proizvodnjo ekspandiranega polistirena pa tudi popoln nadzor nad vsemi komponentami, ki so vgrajene v sistem. •

Fasadni sistemi JUBIZOL. Večja prepustnost za boljšo klimo. 25 LET GARANCIJE VISOKA PAROPREPUSTNOSTT DOLGOTRAJNA ODPORNOSTT PRED OKUŽBO Z ALGAMI IN PLESNIMI EKO SUBVENCIJA

JUBIZOL Micro Air, fasadni sistem, ki diha. Preverite naše prednosti JUBIZOL fasadnih sistemov v naših katalogih in na www.jub.si. JUBIZOL-ov svetovalec: 080 15 56 in info@jub.eu


Temeljenje na temeljni blazini SEISMIC

O enostavnosti monta`e pa ve~ kot besede povedo fotografije

@

e nekaj let v Sloveniji gradimo nizkoenergijske in pasivne hi{e, njihova gradnja pa se bo {e pove~evala, saj bodo po letu 2020 dovoljene le skoraj ni~energijske stavbe.

Tovrstna gradnja nam je `e prinesla dolo~ene spremembe in temeljenje na toplotni izolaciji, ki se izvaja zaradi zmanj{anja toplotnih izgub, je prav gotovo eden od na~inov gradnje, pri katerem staro znanje in obstoje~a gradbena praksa nista ve~ ustrezna.

Temeljna plo{~a Temeljenje na temeljni plo{~i se je v Sloveniji zelo hitro uveljavilo predvsem zaradi enostavne, mnogo hitrej{e, pa tudi cenej{e izvedbe v primerjavi s klasi~nimi pasovnimi temelji. Toplotna izolacija pod temeljno plo{~o, ki prepre~uje toplotne mostove, je za investitorja nizkoenergijske ali pasivne hi{e zelo pomembna. Prav tako trdnost, trajnost in toplotna izolativnost sistema, ki bo v zemlji zagotovil popolno za{~ito stavbe pred vlago ali vodo. Za ~im ve~jo energijsko u~inkovitost in ugodje bivanja v tako grajeni stavbi naj bi bila vsa toplotna izolacija vgrajena pod betonsko plo{~o, saj akumulacija toplote tako veliki masi betona omogo~a stabilno temperaturo v vseh, tudi monta`nih hi{ah.

ENAKO, pa vendar DRUGA^E Tovrstno temeljenje je `e desetletja uveljavljeno v dr`avah severneje od nas, a vendar sistema nismo mogli le prekopirati. ZAKAJ NE? Slovenija je potresno bolj ali manj ogro`eno obmo~je in pri potresu pride tudi do dinami~nih obremenitev na stavbo, kar je treba pri snovanju in gradnji upo{tevati. Poglobljene raziskave o vedenju podizo-

lirane temeljne plo{~e pri potresu so kot najustreznej{o re{itev nadzorovanega vedenja hi{e potrdile FIBRAN-ovo inovativno re{itev, t. i. temeljno blazino SEISMIC, ki jo predstavljamo v tem prispevku.

Pred name{~anjem podlo`nega betona in prvega sloja toplotne izolacije FIBRANxps posebno pozornost namenimo in{talacijam.

Temeljenje na temeljni blazini SEISMIC Kompozit temeljne blazine SEISMIC je sestavljen iz armiranobetonske temeljne plo{~e, posebne dvoslojne toplotne izolacije s tla~no trdnostjo najmanj 400 kPa in vmes vgrajene dvostransko samolepilne hidroizolacije. Ob potresnih sunkih tak{na temeljna blazina deluje sovpre`no in zaradi svoje delne pro`nosti tudi kot du{ilnik potresnih sil. Temeljna blazina, polo`ena na betonski podlagi, ne dovoljuje nenadziranega zdrsa, s ~imer se posredno {~itijo tudi in{talacijski vodi. Podrobnej{e informacije najdete na www.fibran.si.

Na natan~no polo`eni prvi sloj toplotne izolacije FIBRANxps ustrezne debeline nalepimo samolepilno hidroizolacijo. Na nalepljeni sloj dvostransko samolepilne hidrozolacije postavimo opa` temeljne plo{~e in postopoma odstranjujemo za{~itno folijo hidroizolacije.

Za{~ita proti sevanjem v temeljni blazini Na sre~o je pri gradnji sodobnih nizkoenergijskih hi{ za{~ita proti radonu in ostalim sevanjem iz zemlje zelo enostaven postopek, saj le sledi za{~iti proti vodi in toplotni izolaciji, ki se izvede pod samo temeljno plo{~o. Inovacija temeljne blazine energijsko u~inkovitih stavb na potresno ogro`enih obmo~jih je nov pristop gradnje, zato smo na spletni strani pripravili podrobnej{a pojasnila. Hkrati smo za projektante, izvajalce in investitorje ves ~as na voljo, da tako pomemben element, kot so temelji stavbe, ne bi bil zgrajen napa~no. â&#x20AC;˘

FIBRANxps SEISMIC polagamo previdno in natan~no na lepljivo hidroizolacijsko povr{ino; zaradi mo~ne lepljivosti so popravki zelo te`avni. Pred monta`o armature morebitne {pranje zatesnimo s PU-peno. Na vrsti sta polaganje armature z distan~niki in betoniranje.

Pi{ete nam lahko na nasvet@fibran.si ali nas pokli~ete na 080 8760


â&#x20AC;&#x153;Prenovili smo staro podstreĹĄje v prijetne in svetle prostore.â&#x20AC;?

PREJ â&#x20AC;&#x153;Vedno smo razmiĹĄljali o prenovi podstreĹĄja. Priznam, da sem bil od ]DĂžHWNDVNHSWLĂžHQLQVHP UHNHOĂĽHQLQDMPLGDHQ GREHUUD]ORJ,QMHUHNOD 1RVHĂžDVHPWDNRGDWL ODKNRGDPWUL´

Š 2017 VELUX GROUP ÂŽ IME IN ZNAK VELUX STA ZAĹ Ä&#x152;ITENI BLAGOVNI ZNAMKI

VEÄ&#x152; SVETLOBE / VEÄ&#x152; SVEĹ˝EGA ZRAKA / VEÄ&#x152; UDOBJA

Ponudbo belih streĹĄnih oken smo v letoĹĄnjem letu razĹĄirili z belo barvano leseno varianto za ĹĄe veÄ? udobja in svetlobe. Na voljo so razliÄ?ne zasteklitve, roÄ?ni in elektriďŹ cirani naÄ?ini odpiranja, ter seveda vsi dodatki za senÄ?enje. Vse to z mislijo na vas, da si lahko uredite prijetne in zdrave bivalne prostore v mansardi. Za brezplaÄ?ne nasvete kako urediti prijetno in energijsko uÄ?inkovito mansardo nas pokliÄ?ite ali nam poĹĄljite elektronsko sporoÄ?ilo.

VELUX Slovenija d.o.o., Ljubljanska 51a, 1236 Trzin 01 724 68 68, velux@velux.si, www.velux.si


Profile for revija Varčujem z energijo

Revija Varčujem z energijo št. 54  

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine varčevanje energije - kako prihraniti in kj...

Revija Varčujem z energijo št. 54  

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine varčevanje energije - kako prihraniti in kj...

Advertisement