10
ZANIMIVOSTI
Elektrika iz solarnega stolpa
P
ridobivanje toplote in elektrike s pomo~jo koncentracije son~ne energije je znano in v praksi komercialno zastopano zadnjih nekaj let. Poznamo ve~ razli~ic tovrstnih sistemov s katerimi pridobivamo bodisi toploto, elektriko ali oboje hkrati.
toplota se lahko uporabi bodisi za ogrevanje drugih sistemov ali se vra~a v vmesne hranilnike toplote in od tod ponovno v stolp, kjer se medij ponovno segreje.
Prednosti son~nih stolpov
Son~ni stolp Eden tak{nih sistemov je t.i. son~ni stolp. Son~ni stolp deluje na principu koncentracije son~ne energije v to~ko. Polje posebno oblikovanih ogledal na tleh (na sliki), imenovana tudi heliostati, dvosmerno sledijo soncu ~ez dan in odbijajo son~no energijo v to~ko na vrhu stolpa. V stolpu je sprejemnik energije v katerem se na visoko temperaturo segreva medij, od 500°C – 600°C. Ogrevan medij je obi~ajno me{anica soli, ki se pri visokih temperaturah topi. Segret medij potuje iz stolpa v posebne hranilnike energije oz. toplote, od tod v proizvajalce pare in od tu naprej para potuje v parne turbine, generatorje, kjer se proizvaja elektrika. Odpadna
Solarni stolp vi{ine pribli`no 120 metrov zbira son~no energijo v kolektorju na vrhu stolpa (vir: afloresm)
Prednost tovrstnih sistemov s son~nim stolpom in segrevanjem medija na visoke temperature je mo`nost shranjevanja energije. Vro~ medij se hrani v posebnih hranilnikih. Shranjeno toploto je mo`no uporabiti ~ez no~ ali v obla~nem vremenu za ustvarjanje pare in poganjanje turbin. S tem dose`emo bolj zvezno in stabilno delovanje. Po navedbah strokovnjakov je cena proizvedene elektrike ni`ja, kot pri drugih solarno termalnih ali fotovoltai~nih sistemih, ravno tako naj bi bila izvedba tovrstnih sistemov cenej{a na
Polje s heliostati in pred njimi son~ni stolp, Španija (vir: afloresm)