46
INDUSTRIJSKA ENERGETIKA
Industrijski gorilnik na biomaso Eragon Z rastjo cen nafte na svetovnih trgih, nara{~anjem okoljevarstvene zavesti in uvajanjem novih tehnologij zgorevanja, je postala lesna biomasa pomemben vir energije za ogrevanje in tehnolo{ke potrebe. V Evropi in pri nas je postala biomasa pomemben energetski vir, ki ga upo{tevajo tudi v svojih nacionalnih programih. Razlogov, ki govorijo temu v prid, je ve~. Lesna biomasa je obnovljiv vir energije, ki je pri nas samo delno izkori{~en in vedno dostopen vir, saj ve~ kot 54% povr{ine Slovenije pokriva gozd. Uporaba biomase prispeva k uravnote`enosti CO2 bilance in s tem k zmanj{evanju u~inka tople grede. Pomemben je tudi strate{ki vidik njene uporabe, saj doma~i vir energije zmanj{uje odvisnost od mednarodnih dogajanj na trgu energentov.
Gorilnik Eragon Podjetje Sistemi Eragon proizvaja gorilnik na biomaso z delovnim imenom ERAGON, ki za gorivo uporablja lesne ostanke, fin lesni prah, `agovino, pelete in suhe sekance z vsebnostjo vlage do 25%. Tehnologija zgorevanja je patentno za{~itena in plod doma~ega znanja. Princip delovanja je zgorevanje biomase v fluidni plasti. Primerljivo je z zgorevanjem kurilnega olja, gorilnik pa odlikujejo visoki izkoristki ter emisije dimnih plinov, ki so pod dopustnimi vrednostmi.
Ekonomske in energetske prednosti Lesni ostanki, `agovina ali lesni prah spadajo med lesne ostanke, z zelo nizko ceno, pa tudi peleti so do 54 % cenej{i od kurilnega olja, sekanci pa ne dosegajo niti pol cene peletov. Popravilo in predelava neustreznih kuri{~ so cenej{i od zamenjave
Industrijski kotel z gorilnikom Eragon mo~i 1200 kW - Celes Cerkno
Pogled v gorilnik med vrtin~enjem in zgorevanjem lesnih ostankov
celotnega kotla, gorilnik pa razbremeni kuri{~e in mu podalj{a `ivljenjsko dobo. Stro{ki vzdr`evanja so nizki, uporabnik pa ima mo`nost pridobiti dr`avno subvencijo. Med energetske prednosti {tejemo nizko vsebnost CO, ki zna{a 30 mg/m3 (dovoljena vrednost je 150 mg/m3), koli~ina NOx pa je pod 170 mg/m3 (dovoljena vrednost je 400 mg/m3). Kotlovnice tipa Eragon izpolnjujejo vse pogoje za subvencioniranje s strani dr`ave, za industrijske kotlovnice med 30 do 40 %, ter kotlovnice za ogrevanje stanovanjskih hi{ cca. 25 % nepovratnih sredstev.
Na~in zgorevanja biomase V`ig izvedemo s puhalom iz katerega izhaja 550°C vro~ zrak, ki v`ge kurivo. Na podlagi tipanja temperature v jedru gorilnika in meritve dimnih plinov, krmilna avtomatika pove~uje doziranje kuriva in koli~ino zraka za zgorevanje. Tehnologija zgorevanja biomase je patentirana in se razlikuje od obstoje~ih tovrstnih naprav. Zgorevanje biomase poteka v tako imenovani fluidni plasti z vrtin~enjem zraka po obodu gorilnika in je primerljivo
Primerjava cen nekaterih najbolj uporabljanih energentov
s plinskimi in oljnimi gorilniki. Na obodu gorilnika so name{~ene {obe za sekundarni zrak in spiralni usmerniki zraka za optimalno me{anje zraka in goriva, s ~imer je omogo~eno tudi kurjenje finega lesnega prahu, kar s klasi~nimi kuri{~i ni mogo~e.
Varovanje in regulacija mo~i kotla Doziranje goriva v gorilnik je kontrolirano z razli~nimi tipali in varnostnimi elementi. Ve~ji kosi ne morejo po{kodovati transportnih elementov. ^e se v pol`no transportno napravo zagozdi ve~ji kos, se naprava nekoliko zavrti nazaj in tako sprosti oviro. Pred preobremenitvijo so varovani tudi pogonski elektromotorji. Toplotno mo~ gorilnika prilagajamo `eleni temperaturi vode v kotlu. Ko voda v kotlu dose`e nastavljeno temperaturo in ni ve~ potrebe po ogrevanju se delovanje gorilnika popolnoma zaustavi, ko se temperatura zni`a pa se gorilnik avtomatsko ponovno za`ene.
Po`arna varnost in krmiljenje Za primer pojava po`ara je v sistem dovoda goriva v gorilnik vgrajena varnostna naprava, ki z vbrizganjem vode v gorivo prepre~i {irjenje po`ara. Naprava deluje tudi v primeru izpada elektri~ne napetosti.
Krmiljenje Delovanje gorilnika nadzira robustni industrijski krmilnik. Upravljanje gorilnika je popolnoma enostavno in poteka preko zaslona na krmilniku. Zaslon slu`i tudi od~itavanju podatkov o obratovanju. Sistem je mo`no povezati tudi z mobilnim telefonom, ki sprejema sporo~ila o stanju in delovanju naprave. • Andrej Peternelj in Sre~ko Golob