Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu

Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani

Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu

Ljubljana 2019

SLOVENŠČINA IN SLOVENISTIKE NA UNIVERZAH PO SVETU Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani Uredile: Mojca Nidorfer Šiškovič, Simona Kranjc, Mateja Lutar Oblikovanje: Nina Urh Prelom: Miro Pečar © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2019. Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Ljubljana, 2019 Prvi natis Naklada: 2.500 izvodov Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Cena: 7 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6’24:314.74(100)(082) 376.744(=163.6):811.163.6’24(082) SLOVENŠČINA in slovenistike na univerzah po svetu : svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti - ob 100-letnici Univerze v Ljubljani / [uredile Mojca Nidorfer Šiškovič, Simona Kranjc, Mateja Lutar]. - 1. natis.

- Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2019 ISBN 978-961-06-0271-2 1. Nidorfer-Šiškovič, Mojca COBISS.SI-ID 302598656

Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu

VSEBINA

Mojca Nidorfer Šiškovič: O slovenistikah in programu Slovenščina na tujih univerzah..........

9

Slovenistike na tujih univerzah Argentina Buenos Aires, La Plata, Tjaša Lorbek: Slovenistiki na Univerzi v Buenos Airesu in Državni univerzi v La Plati.......................................................................................................

15

Cordoba, Maja Kračun: Slovenistiki na Katoliški univerzi v Cordobi in Državni univerzi v Cordobi..................................................................................................................................

18

Avstrija Celovec, Peter Svetina, Nataša Hribar: Slovenistika na Univerzi Celovec................................

20

Dunaj, Jernej Ključevšek: Slovenistika na Univerzi Dunaj..........................................................

23

Gradec, Andrej Šurla: Slovenistika na Univerzi Karla in Franca v Gradcu.................................

26

Belgija Bruselj, Ivana Petric Lasnik: Slovenistika na Svobodni univerzi v Bruslju................................

29

Gent, Ivana Petric Lasnik: Slovenistika na Univerzi Gent...........................................................

31

Louvain-la-Neuve, Meta Klinar: Slovenistika na Katoliški univerzi v Louvainu.........................

34

Bolgarija Sofija, Eva Šprager: Slovenistika na Univerzi svetega Klimenta Ohridskega v Sofiji...............

36

Bosna in Hercegovina Sarajevo, Pavel Ocepek: Slovenistika na Univerzi v Sarajevu....................................................

38

Banjaluka, Pavel Ocepek: Slovenistika na Univerzi v Banjaluki.................................................

41

Češka Brno, Mateja Kosi, Pavel Krejčí: Slovenistika na Masarykovi univerzi v Brnu...........................

42

Pardubice, Aleš Kozár: Slovenistika na Univerzi Pardubice......................................................

46

Praga, Magda Lojk: Slovenistika na Karlovi univerzi v Pragi.....................................................

48

Francija Pariz, Petra Seitl: Slovenistika na INALCU v Parizu...................................................................

50

Hrvaška Reka, Klemen Lah: Slovenistika na Univerzi na Reki..................................................................

52

Zadar Klemen Lah, Ante Murn: Slovenistika na Univerzi v Zadru.............................................

53

Zagreb, Simona Gotal: Slovenistika na Univerzi v Zagrebu.......................................................

55

Italija Neapelj, Maria Bidovec: Slovenistika na Univerzi L‘Orientale v Neaplju....................................

58

Padova, Polona Liberšar: Slovenistika na Univerzi v Padovi.....................................................

62

5

Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu

Rim, Sanja Pirc: Slovenistika na Univerzi Sapienza v Rimu.......................................................

65

Trst, Rada Lečič: Slovenistika na Oddelku za humanistične študije Univerze v Trstu.............

68

Trst, Karin Marc Bratina: Slovenistika na Oddelku za pravne in jezikoslovne študije ter tolmačenje in prevajanje Univerze v Trstu........................................................................

71

Videm, Lara Pižent: Slovenistika na univerzi v Vidmu...............................................................

74

Japonska Tokio, Meta Klinar: Slovenistika na univerzah v Tokiu...............................................................

77

Kitajska Peking, Metka Lokar: Slovenistika na Pekinški univerzi za tuje študije....................................

79

Peking, Jernej Kusterle: Slovenistika na Univerzi za mednarodne študije v Pekingu..............

81

Litva Vilnius, Jelena Konicka: Slovenistika na Univerzi v Vilni...........................................................

83

Madžarska Budimpešta, Mladen Pavičić: Slovenistika na Univerzi Loránda Eötvösa................................

86

Sombotel, Elizabeta Emberšič Škaper, Ibolya Dončec Merkli: Slovenistika v Univerzitetnem središču Savaria v Sombotelu................................................................................................

89

Nemčija Berlin, Boštjan Dvořák: Slovenistika na Humboldtovi univerzi v Berlinu...................................

92

Köln, Nejc Robida: Slovenistika na Univerzi v Kölnu..................................................................

94

München, Marjanca Jerman: Slovenistika na Univerzi Ludwiga Maximiliana München.........

96

Regensburg, Slavo Šerc: Slovenistika na Univerzi Regensburg................................................

98

Tübingen, Irma Kern Nachtsheim: Slovenistika na Univerzi v Tübingenu................................. 100 Poljska Gdansk, Maša Guštin: Slovenistika na Univerzi v Gdansku....................................................... 103 Katovice, Monika Gawlak, Tina Jugović: Slovenistika na Šlezijski univerzi v Katovicah......... 105 Krakov, Bojana Todorović: Slovenistika na Jagelonski univerzi v Krakovu.............................. 108 Lodž, Vesna Bukovec: Slovenistika na Univerzi v Lodžu........................................................... 111 Varšava, Jasmina Šuler Galos: Slovenistika na Univerzi v Varšavi........................................... 113 Portugalska Lizbona, Mateja Rozman: Slovenistika na Univerzi v Lizboni.................................................... 116 Romunija Bukarešta, Katarina Dovč: Slovenistika na Univerzi v Bukarešti............................................... 119 Rusija Moskva, Boštjan Božič: Slovenistika na Moskovski državni univerzi M. V. Lomonosova....... 121 Sankt Peterburg, Anna Bodrova: Slovenistika na Sanktpeterburški državni univerzi.............. 123 Severna Makedonija Skopje, Lidija Arizankovska: Slovenistika na Univerzi Sv. Ciril in Metod v Skopju................... 125

6

Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu

Slovaška Bratislava, Saša Vojtech Poklač: Slovenistika na Univerzi Komenskega v Bratislavi.............. 128 Srbija Beograd, Laura Fekonja Fonteyn, Maja Đukanović: Slovenistika na Univerzi v Beogradu....... 131 Novi Sad, Željko Marković: Slovenistika na Univerzi v Novem Sadu........................................ 134 Španija Granada, Ana Fras: Slovenistika na Univerzi v Granadi............................................................. 136 Ukrajina Kijev, Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Slovenistika na Kijevski državni univerzi Tarasa Ševčenka. 138 Lvov, Primož Lubej: Slovenistika na Državni univerzi Ivana Franka v Lvovu............................. 140 Velika Britanija London, Maja Rančigaj Beneš: Slovenistika na Univerzitetnem kolidžu London..................... 143 Nottingham, Maja Rančigaj Beneš: Slovenistika na Univerzi v Nottinghamu.......................... 145 Združene države Amerike Cleveland, Luka Zibelnik: Slovenistika na Clevelandski državni univerzi.................................. 148 Lawrence, Marta Pirnat Greenberg: Slovenistika na Univerzi Kansas...................................... 151 Seattle, Michael Biggins: Slovenistika na Univerzi Washington................................................ 154 Stanford, Mia Rode: Slovenistika na Univerzi Stanford............................................................. 156 Projekti »Svetovni dnevi ...« ...................................................................................................... 158 Seznam univerz po svetu, na katerih delujejo slovenistike v štud. letu 2019/2020............. 163 Viri in literatura............................................................................................................................ 166

7

KRATICE

CSDTJ – Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik FF UL – Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani FF UM – Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru RS – Republika Slovenija SSJLK – Seminar slovenskega jezika, literature in kulture STU – Slovenščina na tujih univerzah UL – Univerza v Ljubljani UM – Univerza v Mariboru UNG – Univerza v Novi Gorici UP – Univerza na Primorskem ZRC SAZU – Znanstvenoraziskovalni center, Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu

Mojca Nidorfer Šiškovič

O slovenistikah in programu Slovenščina na tujih univerzah V letu 2019 v Sloveniji praznujemo 100-letnico delovanja prve slovenske univerze, Univerze v Ljubljani, in Filozofske fakultete kot ene izmed njenih petih ustanovnih članic. Visoki jubilej, ki hkrati pomeni 100 let slovenščine na slovenski univerzi, obeležujemo tudi v okviru programa Slovenščina na tujih univerzah (STU), ki povezuje 62 slovenistik na univerzah po svetu. Program STU je del Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je nosilka programa na nacionalni ravni.

Publikacija prinaša opise 59 slovenistik, ki delujejo na univerzah po svetu, namenjamo pa jo vsem, ki se ukvarjajo s področjem slovenščine kot drugega in tujega jezika, jo poučujejo, raziskujejo teme, povezane s slovenskim jezikom, kulturo ali s Slovenijo, prevajajo slovensko književnost v tuje jezike, sodelujejo ali so gostovali na slovenistikah po svetu kot predavatelji, ustvarjalci, predstavniki slovenskih institucij in slovenske države. Obenem pa tudi vsem, ki delujejo na pod­ ročju izobraževanja, raziskovanja, jezikovne politike bodisi v Sloveniji ali drugod.

Avtorji, ki so napisali prispevke o slovenistikah na univerzah po svetu, so tisti, ki jih najbolje poznajo, saj na slovenistiki poučujejo, jo vodijo, razvijajo, so jo celo ustanovili. So avtorji številnih monografskih publikacij in uredniki zbornikov ter mentorji številnim diplomantom, magistrantom, doktorandom, ki so jim pomagali pri prvih besedah v slovenščini in kasneje pri prvih prevodih slovenske književnosti, pri njihovi strokovni rasti in razvoju ter pri prvem stiku s Slovenijo. Zato je knjiga, nastala v letu s tako pomembno obletnico slovenistike, posvečena tudi njim, saj brez njihovega požrtvovalnega dela in marsikdaj tudi pregovorne »slovenske« trme ne bi nastalo tolikšno bogastvo prevodov in pristnih akademskih ter kulturnih stikov s Slovenijo, slovenščine ne bi vzljubilo tisoče študentk in študentov na univerzah po svetu ter se ji posvetilo v času svojega študija in prostega časa, pa tudi med počitnicami, ko obiščejo Slovenijo.

Publikacija je nastala kot rezultat jubilejnega 10. skupnega celoletnega projekta vseh slovenistik, ki v okviru programa STU pod krovnim imenom Svetovni dnevi … potekajo od leta 2004 vsako leto ali na dve leti, vsakič na drugo krovno temo, in združijo učitelje ter študente slovenščine na univerzah po svetu. V sodelovanju s slovenskimi diplomatskimi in kulturnimi predstavništvi, društvi Slovencev in številnimi slovenskimi institucijami občinstvu po svetu v okviru projektov predstavimo slovenski jezik, književnost, filme in druga področja slovenske kulture ter dediščine.

Vsi doslej izvedeni projekti Svetovni dnevi so z več podatki predstavljeni v posebnem poglavju na koncu knjige.

9

Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu

V letu 2019 se projekt odvija pod naslovom Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani, v okviru projekta pa smo poiskali stične točke med Univerzo v Ljubljani in tujo univerzo, kjer deluje tudi slovenistika, saj so se v preteklih letih in desetletjih stkale številne vezi na različnih akademskih področjih, razvilo se je sodelovanje v raziskovanju in pri študijskih izmenjavah. Ker spada Univerza v Ljubljani s skoraj 40.000 študenti in več kot 6000 zaposlenimi, s 23 fakultetami in 3 umetniškimi akademijami med univerze, na katerih je moč študirati in raziskovati na področjih naravoslovja, medicine, tehnike, družboslovja, humanistike in jezikov in je hkrati osrednja slovenska univerzitetna institucija, ki vključuje vsa glavna umetniška področja, je v naslovu in v projekt poleg znanosti vključena tudi umetnost.

Slovenistika je opredeljena kot znanstvene discipline, ki preučujejo in omogočajo poučevanje slovenskega jezika, književnosti in kulture, in je kot takšna na univerzah po svetu vključena v študijske programe. Slovenistične vsebine se raziskujejo in posredujejo študentom bodisi v obliki lektorata slovenščine kot tujega jezika, kot obvezni, obvezno izbirni ali izbirni predmeti in/ali kot študijska smer, s številnimi obštudijskimi dejavnostmi, ki jih dodatno pripravljajo in izvajajo učitelji. Raziskovalcev in učiteljev slovenistike, ki so habilitirani in zaposleni na tujih univerzah, je že več kot 100, poleg njih pa poučuje 31 učiteljev lektorjev, domačih govorcev slovenščine, ki jih na univerze po svetu napotuje Republika Slovenija.

Zbornik prispevkov o slovenščini in slovenistikah na univerzah po svetu prinaša pregled položaja, ki ga ima slovenščina na 47 univerzah po Evropi in 12 univerzah drugod po svetu. Vsebinsko se osredotoča na razvoj slovenistik na univerzah po svetu v obdobju zadnjih 20. let, tj. po letu 1999, saj je bilo 30 slovenistik prvič že opisanih v zborniku Centra za slovenščino kot drugi/ tuji jezik (1999). Hkrati novi zbornik prinaša opise nekaterih slovenistik, ki so v prvem zborniku iz različnih razlogov umanjkale, čeprav imajo nekatere med njimi že več desetletno ali celo stoletno zgodovino, npr. slovenistike na univerzah na Dunaju, v Sarajevu, Sombotelu, Varšavi, Zagrebu.

Prispevki so zaradi preglednosti tematsko poenoteni, ključne besede so obarvane krepko in poimenujejo posamezna vsebinska področja; zgodovina, lektorji, učitelji, študenti, mednarodno sodelovanje, znanstvenoraziskovalno delo, prevodi, publikacije, gostovanja itn.

V študijskem letu 2019/2020 program STU vključuje 62 slovenistik po svetu, na katerih se izvajajo lektorati slovenskega jezika, literature in kulture, na 27 izmed njih pa tudi dodiplomske in/ali podiplomske študijske smeri slovenskega jezika, literature in kulture. Letno se slovenščine na univerzah po svetu uči oziroma jo študira okoli 2000 študentov, vsako leto na temo slovenistike nastane okrog 50 zaključnih del diplomskega in magistrskega študija ter v povprečju pet doktorskih disertacij.

Začetki programa STU, ki podpira slovenistike, segajo v 60. leta, ko je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani poseben odbor odločal o dejavnostih, povezanih s slovenščino na univerzah po svetu, o izbiri lektorjev, gostovanjih članov oddelka in pošiljanju slovenistične literature na tuje univerze. Po letu 1964 se je začel tudi uradno uveljavljati princip recipročnosti z državami, ki so pošiljale svoje lektorje na Filozofsko fakulteto, sredi leta 1968 pa je bila dejavnost umeščena tudi v 22. člen Statuta Filozofske fakultete z odstavkom: »Pri fakulteti obstaja tudi odbor za pospeševanje slovenščine na tujih univerzah. Odbor ima poseben finančni sklad in deluje po posebnem pravilniku.« (Zapisniki sej) Filozofska fakulteta je prejemala posebna namenska sredstva »za širjenje slovenskega jezika in literature v tujini«, v letu 1969 za lektorate v Rimu, Krakovu, 10

Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu

Frankfurtu, na Dunaju in v Pragi. Leta 1972/1973 je Komisija za pospeševanje slovenščine na neslovenskih univerzah začela delovati v okviru Oddelka za slovenistiko (do leta 2002 je bil to skupni Oddelek za slovanske jezike in književnosti), vodili pa so jo učitelji na oddelku. V letu 1991 je bila dejavnost organizacijsko prenesena na novoustanovljeni Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik (CSDTJ), ki je vsebinsko in organizacijsko del Oddelka za slovenistiko in posebna enota Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

V zadnjih 20 letih so program vodili predsedniki, dr. Ada Vidovič Muha (1997–2002), dr. Simona Kranjc (2002–2006) in dr. Alojzija Zupan Sosič (2006–2012). Od leta 2012 je vodenje programa profesionalizirano, vodi ga dr. Mojca Nidorfer Šiškovič, ki je bila od leta 1995 do 2012 koordinatorica programa. V letu 1997/1998 jo je nadomeščala Andreja Ponikvar in leta 2000/2001 dr. Jana Zemljarič Miklavčič. Na programu STU je bila v času od 2005 do 2008 zapo­ slena tudi Tjaša Alič, hkrati koordinatorica programov SSJLK in Simpozija Obdobja, od leta 2008 pa je zaposlen asist. dr. Damjan Huber, sicer vodja programov SSJLK in Simpozija Obdobja.

O kadrovskih vprašanjih učiteljev STU od leta 2014 naprej odloča posebna komisija v okviru Filozofske fakultete, kot posvetovalno telo glede delovanja programa STU pa deluje programski svet, ki je sestavljen iz predstavnikov nosilca programa STU, tj. CSDTJ, članov Oddelka za slovenistiko, vodstva Filozofske fakultete in Univerze v Ljubljani, ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, ki dejavnost financira, in zainteresiranih vladnih resorjev – ministrstva za zunanje zadeve, ministr­ stva za kulturo in urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Osrednje poslanstvo programa STU je podpirati slovenistike na univerzah po svetu na vsebinski in organizacijski ravni, skrb za učitelje ter skupaj z njimi spodbujanje učenja ter poučevanja slovenščine, širjenje vedenja o njej ter krepitev znanstvenoraziskovalnega dela in mednarodnih stikov na univerzitetni ravni. Program STU podpira delovanje učiteljev slovenščine in slovenistik na tujih univerzah, tako da jih povezuje v različne skupne projekte, organizira strokovna srečanja in izobraževanja učiteljev, skrbi za njihovo stalno strokovno izpopolnjevanje, nova učna gradiva in sodeluje z univerzami. Cilj programa je s strokovno podporo CSDTJ, Oddelka za slovenistiko, Filozofske fakultete in Univerze v Ljubljani zagotavljati kakovosten študij slovenščine na univerzah po svetu. Obenem je dejavnost programa STU državnega in nacionalnega pomena, saj se preko slovenistik po svetu predstavljajo slovenski jezik, književnost in kultura ter država Slovenija. Opisani organizacijski model programa STU že vsa leta omogoča neposredne stike vodilnih programa STU s tujimi univerzami in je pomembno prispeval k razvoju slovenistik in h krepitvi meduniverzitetnega sodelovanja.

Posebno vlogo pri razvoju programa STU je imel od vsega začetka dvotedenski Seminar slo­ venskega jezika, literature in kulture, ki so ga člani oddelka prvič organizirali leta 1965, da bi spodbudili mednarodno sodelovanje na področju slovenistike. Je najstarejša prireditev Oddelka za slovenistiko in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki že 55 let poteka vsako leto na drugo aktualno krovno temo. Republika Slovenija je prisluhnila organizatorjem in financirala prireditev, ki se je je leta 1972 (8. seminarja) udeležilo že 120 udeležencev – študentov in učiteljev, raziskovalcev, prevajalcev in kulturnih delavcev s tujih univerz ter iz slovenskega zamejstva –, številka pa je ostala na enaki ravni vse do danes. Seminar je za mnoge udeležence s tujih univerz prvi stik s Slovenijo, ki jih spodbudi k še bolj poglobljenemu strokovnemu ukvarjanju s slovenščino. Neka­ teri udeleženci Seminarja so na svojih univerzah uspeli ustanoviti slovenistike oziroma so lekto­ rate nadgradili v študijske smeri, med njimi profesorji dr. Lidija Arizankovska v Skopju, dr. Maja 11

Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu

Đukanović v Beogradu, dr. Olena Dzjuba Pogrebnjak v Kijevu, dr. Jelena Konicka v Vilni, dr. Aleš Kozar v Pardubicah, dr. Istvan Lukacs v Budimpešti, dr. Olga Plotnikova v Moskvi, dr. Emil Tokarz v Katovicah in Bielskem Białi.

Na Oddelku za slovenistiko so zaznali potencial in potrebe udeležencev Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, da bi na področju slovenistike sodelovali na višji znanstveni ravni, zato je bilo leta 1979 v okviru Seminarja organizirano prvo mednarodno znanstveno slovenistično srečanje Simpozij Obdobja, ki je z leti postalo tradicionalno in se je v slovenističnih krogih uveljavilo kot posebna konferenca, v letu 2019 je potekala že 38. po vrsti.

Pogled v zgodovino slovenistik pokaže, kako tesno je bila slovenistika od vzpostavitve kot študijskega predmeta na prvi slovenski univerzi leta 1919 tesno povezana s tujimi univerzami.

Prvo predavanje v slovenščini na novoustanovljeni univerzi je imel 3. 12. 1919 profesor dr. Fran Ramovš, ki je predaval o zgodovinski slovnici slovenskega jezika. Skupaj z dr. Rajkom Nahtigalom sta pred ustanovitvijo ljubljanske univerze poučevala na univerzi v Gradcu, z začetkom delovanja Univerze v Ljubljani pa so skupaj z dr. Ivanom Prijateljem in dr. Francetom Kidričem, ki sta prišla v Ljubljano predavat z Dunaja, kjer sta delala kot bibliotekarja v Dvorni knjižnici, ter dr. Ivanom Grafenauerjem, ki je bil habilitiran na univerzi v Zagrebu, prva leta (Grafenauer samo prvi semester) izvajali predavanja iz slovenske književnosti in jezika. Akademik prof. dr. Rajko Nahtigal je bil tudi prvi dekan Filozofske fakultete in kasneje tudi rektor Univerze v Ljubljani ter prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Slovenistika je bila že pred ustanovitvijo Univerze v Ljubljani del študijskih programov na bliž­ njih univerzah, s profesorskimi mesti na univerzah v Gradcu, na Dunaju in v Zagrebu. Najdalj­ šo zgodovino ima na univerzi v Gradcu, kjer je bila prva slovenistična katedra ustanovljena leta 1811. Druga najstarejša slovenistika je povezana z ustanovitvijo katedre za primerjalno slovan­ sko jezikoslovje, ki jo je leta 1849 na Univerzi Dunaj ustanovil dr. Franc Miklošič, na univerzi v Zagrebu pa so bila prva predavanja iz slovenščine izvedena v letu 1874. Franc Miklošič je bil tri leta dekan filozofske fakultete Univerze Dunaj, v letih od 1854 do 1855 pa tudi rektor Univerze Dunaj.

Slovenci, ki so poučevali in raziskovali slovenščino na univerzah po svetu, so bili pogosto zaslužni za vključevanje slovenističnih vsebin v pedagoško in raziskovalno delo, saj sta njihov ugled in prepoznavnost ter raziskovalni dosežki na področju slavistike v mednarodnem prostoru utrli pot tudi slovenistiki. Na slavistiki dunajske univerze je ob koncu 19. stoletja poučeval slovansko filologijo Matija Murko, ki je bil nato redni profesor na univerzah v Gradcu, Leipzigu in na Karlovi univerzi v Pragi, kjer je soustanovil Slovanski inštitut in ga med letoma 1932 in 1941 tudi vodil. Na Univerzi v Nottinghamu je leta 1918 slavist in rusist Janko Lavrin soustanovil oddelek za slovanske jezike, v okviru katerega je na tej univerzi prisotna tudi slovenščina. Društvo slo­ venskih književnih prevajalcev od leta 2003 je po uglednem slovenskem prevajalcu, esejistu in literarnem zgodovinarju poimenovalo Lavrinovo diplomo, ki jo podeljuje za pomembne prispevke na področju posredovanja slovenske književnosti drugim narodom. Prav tako je na nottingham­ ski univerzi profesor Peter Herrity leta 2000 izdal slovnico slovenskega jezika Slovene: A Comprehensive Grammar, ki še danes velja za najobsežnejšo v angleškem jeziku. K uveljavitvi sloveni­ stike v Združenih državah Amerike je s svojim delom pomembno prispeval Rado L. Lenček na mestu profesorja za slovanske jezike na univerzi Columbia v New Yorku, med drugim je zaslužen

12

Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu

za ustanovitev društva za slovenske študije Slovene Studies Society leta 1973. Društvo je vsa leta zelo dejavno (Rogel 2012: 203–204), ima 300 vpisanih članov, od leta 1977 izdaja mednarodno revijo Slovene Studies. Vsako leto podelijo dve nagradi, in sicer za najboljši esej na področju slovenskih študij – nagrado Joseph Velikonja dodiplomskemu študentu in nagrado Rada L. Lenčka diplomiranemu študentu. V Srbiji je v letu 2015 začela izhajati Slovenika – časopis za kulturo, znanost in izobraževanje, katere pobudnik in ustanovitelj časopisa je Nacionalni svet slovenske narodne manjšine v Srbiji – zveza društev Slovencev, v kateri je veliko število intelektualcev, ki želijo z objavami in s svojim delovanjem razvijati slovensko skupnosti v Srbiji, hkrati pa vzpodbuditi in poglobiti sodelovanje s Slovenijo; soizdajateljica revije je Filološka fakulteta Univerze v Beogradu.

Izjemna prelomnica pri uveljavljanju slovenistike v mednarodnem prostoru je bila osamosvojitev Slovenije in nastanek samostojne države v letu 1991. V istem letu je bil ustanovljen tudi Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik, v katerega so se povezale obstoječe dejavnosti na Oddelku za slovenistiko, kar je spodbudilo intenziven razvoj področja slovenščine kot drugega in tujega jezika. Danes CSDTJ z osmimi programi celovito skrbi za področje in zagotavlja strokovno podporo tudi slovenistikam in učiteljem STU, poleg organiziranja Seminarja in simpozija Obdobja z izobraževanji učiteljev, razvojem učbenikov, učnih pripomočkov in priročnikov za učitelje, v vse omenjene dejavnosti pa se vključujejo tudi učitelji na tujih univerzah.

Po letu 2000 je sledilo obdobje urejanja statusa programa STU, saj so potekale razprave s financerjem – ministrstvom, pristojnim za visoko šolstvo, o ključnih vprašanjih umestitve in delovanja programa. Prevladalo je mnenje, da program STU ostaja združen na nacionalni ravni na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki mu zagotavlja celovito strokovno in organizacij­sko podporo. Leta 2008 je bil umeščen v uredbo RS, ki ureja financiranje vseh javnih uslužbencev RS na delu v tujini, s čimer se je po letih prizadevanj izboljšal tudi materialni položaj učiteljev. V letu 2014 je bil na ravni Filozofske fakultete sprejet Pravilnik o delovanju programa STU, s katerim je fakulteta uredila zaposlitve učiteljev, ki so postali karierni lektorji, s petletnimi mandati na tujih univerzah in z možnostjo ponovnih mandatov.

Dejavnost lektoratov oz. slovenistik je bila postopno umeščena v različne pravne akte. V Zakonu o visokem šolstvu (ZViS) so lektorati opredeljeni kot »podpora visokošolskemu študiju«, omenjeni so v pravnih podlagah, ki urejajo področja Slovencev in slovenščine v zamejstvu in po svetu, in sicer v Zakonu o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (ZORSSZNM) in Zakonu o Slovenski matici (ZSMat) ter Resoluciji o odnosih s Slovenci po svetu (ReOSPS), Resoluciji o Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 (ReNPK0811), Resoluciji o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018 (ReNPJP14–18), vključeni pa so tudi v Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Pravno-informacijski sistem 2019).

Republika Slovenija je po letu 2000 podprla odpiranje slovenistik v državah, kjer živijo velike slovenske skupnosti, ter na drugih univerzah v EU in po svetu, v Buenos Airesu leta 2003 in La Plati leta 2006, v Clevelandu, Lizboni, Lvovu, Pekingu (BFSU) leta 2008, v Granadi leta 2009. V državah, kjer je Slovenija že financirala učitelja iz Slovenije, so bile slovenistike ustanovljene s prizadevanji tamkajšnjih učiteljev, in sicer v Gdansku leta 2005, v Pardubicah leta 2006 in Kijevu leta 2010. Po letu 2010 so bile s podporo slovenske strani vzpostavljene še slovenistike v Sa13

Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu

rajevu leta 2014 (ponovno), s prenosom učiteljskega mesta iz Hamburga slovenistika v Kölnu leta 2015, v Hebeiju leta 2016, v Pekingu na Univerzi za mednarodne študije (BISU) leta 2017, v Cordobi v Argentini, Banjaluki, Tokiu na univerzi Soka in Stanfordu leta 2018 ter na Reki leta 2019. Dodatna spodbuda pri širitvi programov je bil vstop Slovenije v Evropsko unijo leta 2004, ki ima poenoten univerzitetni sistem šolanja in spodbuja večjo izbirnost predmetov ter izmenjave učiteljev ter študentov.

V okviru mednarodnega sodelovanja slovenistik na univerzah po svetu je bilo organiziranih veliko različnih dogodkov s strani več institucij oziroma univerz. Tako je junija 2005 Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju organiziral Posvetovanje o študiju slovenščine v Evropi s številno udeležbo slovenistov iz več držav in predstavnikov državnih institucij na področju izobraževanja v Avstriji in Sloveniji, med drugim tudi v luči vzpostavitve redne profesure za slovenistiko na univerzi na Dunaju. Zlasti v zadnjem desetletju je bilo na univerzah po svetu organiziranih več mednarodnih slovenističnih konferenc, zlasti ob pomembnih obletnicah slovenistik, med drugim ob 100-letnici v Beogradu, ob 90-letnici filozofskih fakultet v Bratislavi in Ljubljani, ob 90-letnici slovenistike v Pragi in 40-letnici v Moskvi. Konec leta 2018 je bila organizirana študentska slovenistična konferenca Cankar (i)n mi v Beogradu. Slavistično društvo Slovenije je v sodelovanju z regionalnimi društvi in slovenistikami na univerzah v sosednjih državah organiziralo kongrese v Celovcu, Trstu, Monoštru, Zagrebu in Vidmu. V okviru jubilejnega 50. seminarja je bila leta 2014 organizirana prva konferenca na teme s področja slovenistike na univerzah po svetu Prihodnost slovenščine in slovenistik po svetu, v letu 2019 pa v okviru 55. seminarja 2. konferenca Slovenščina na tujih univerzah, ki se je je, tako kot prve, udeležilo okoli 20 učiteljev STU s prispevki.

Kratki opisi slovenistik v knjigi pokažejo, kako si je slovenščina utirala pot v študijske programe na univerzah po svetu in v razmeroma kratkem času dosegla velik napredek tako v številu slovenistik kot njihovi razvitosti. S predanim delom vseh učiteljev slovenščine in z dobrim sodelovanjem z univerzami po svetu ter institucijami v Sloveniji smo zgradili tvorne odnose in uspešno mrežo, s katero program STU prispeva k znanstvenoraziskovalnemu delu v slovenistiki ter študiju slovenščine in znatno k uveljavljanju slovenskega jezika, literature, kulture in Slovenije po svetu.

14

Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu

ARGENTINA, BUENOS AIRES, LA PLATA

Tjaša Lorbek

Slovenistiki na Univerzi v Buenos Airesu in Državni univerzi v La Plati Lektorat slovenščine je bil na Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Airesu ustanovljen leta 2003 na podlagi meddržavnega sporazuma o sodelovanju na področju kulture, znanosti in izobraževanja, učitelja financira in na delo napotuje Slovenija. Lektorat deluje v tesni povezavi s slovensko skupnostjo v Argentini, ki si je ob pomoči Veleposlaništva RS v Buenos Airesu dolgo prizadevala za njegovo ustanovitev. Naklonjeni so mu bili takratni veleposlanik RS mag. Bojan Grobovšek kot tudi dekan Filozofske fakultete dr. Felix Gustavo Schuster in predstojnik Oddelka za književnost dr. Jorge Panesi. Tik pred iztekom štud. leta 2008 se je po večletnem usklajevanju na pobudo slovenskega društva v Berissu in ob pomoči takratnega veleposlanika RS Avguština Vivoda odprl še lektorat na Fakulteti za humanistiko in izobraževalne vede Državne univerze v La Plati, ki deluje na podlagi meduniverzitetnega sporazuma. Za oba lektorata je zadolžen isti učitelj. Od leta 2003 do leta 2013 je slovenščino poučevala Mojca Jesenovec, leta 2013 jo je v prvem semestru nadomeščala mag. Meta Klinar, od leta 2014 naprej pa to delo opravlja Tjaša Lorbek. Mojca Jesenovec je prva leta opravljala tudi delo svetovalke in sodelavke za strokovno izobraževanje učiteljev, ki v okviru slovenskih izseljenskih skupnosti v sobotnih šolah in na tečajih poučujejo slovenščino in druge predmete v slovenščini.

Lektorat slovenščine ima status obštudijske dejavnosti, ki se izvaja v okviru referata za obštudijske dejavnosti posamezne fakultete, v Buenos Airesu je to Secretaría de Extensión Universitaria y Bienestar Estudiantil, v La Plati pa Secretaría de Extensión Universitaria. Na njem se poučuje jezik ter izbrane vsebine iz slovenske književnosti in kulture. Lektorske vaje so namenjene tako študentom fakultete kot tudi zunanjim slušateljem in so brezplačne.

Prvo leto so se v Buenos Airesu slušatelji lahko glede na predznanje vpisali v začetno, nadaljevalno in izpopolnjevalno skupino, že naslednje leto pa se je vpisalo 50 novih začetnikov in število udeležencev je naraslo na več kot 70. V štud. letu 2005 so lektorske vaje že potekale v načrtovanem obsegu, in sicer v šestih skupinah na šestih ravneh. Zanimanje za lektorat je z leti postopoma naraščalo in zadnja leta število vpisanih presega 100. Od leta 2015 se zaradi povečanega vpisa vsako leto odpre dodatna skupina začetne ravni, cikel se po petih letih oz. petih ravneh za­ ključi, šesta oz. izpopolnjevalna raven pa je namenjena udeležencem, ki jim je slovenščina mater15