Ajshil, Peržani; Vklenjeni Prometej

Dr. Kajetan Gantar (1930), zaslužni profesor in akademik, klasični filolog, prevajalec in pisatelj, je ena tistih osebnosti v slovenskem prostoru, ki so vtisnile neizbrisljiv pečat v našo kulturno dediščino. Kot klasični filolog in mednarodno priznan strokovnjak je s svojim delom odločilno prispeval k ohranitvi in razvoju stroke v Sloveniji. Ob častitljivem jubileju, ki ga praznuje v tem letu, nam slavljenec podarja ponatis svojih monumentalnih prevodov dveh biserov klasične antike, Ajshilovih tragedij Peržani in Vklenjeni Prometej, skupaj z izčrpno spremno študijo. Vklenjeni Prometej je avtorjev prevajalski prvenec, ki je prvič izšel l. 1962 (Nova Obzorja, Maribor) in nato l. 1982 (Mladinska knjiga, Ljubljana).

19,90 EUR

Peržani •Vklenjeni Prometej

AJSHIL

Peržani Vklenjeni Prometej

Kip Ajshila iz 3. stoletja, najden v Saloni - Solinu

AJSHIL PerĹžani Vklenjeni Prometej

Prevedel, spremno besedo in opombe napisal dr. Kajetan Gantar

Na naslovni strani: Prometheus Adam Louvre MR1745 edit atoma

PERŽANI

Osebe KSERKSES, KRALJ PERŽANOV, DAREJEV SIN ATOSA, KRALJICA, KSERKSOVA MATI, DAREJEVA ŽENA DUH POKOJNEGA KRALJA DAREJA GLASNIK ZBOR PERŽANSKIH STAREŠIN Prizorišče Kraljeva palača v peržanski prestolnici Suzah.

V bližini grob kralja Dareja.

7

Zbor Tukaj smo zbrani zaupni veljaki Peržanov, ki šli so z vojskó nad Heládo, tu smo čuvarji kraljevih palač, bogatih in polnih zlata.

Sam Kserkses vladar, sin kralja Dareja, nas je po časti izbral, da nad deželo bedimo.

Kadar pomislim na srečno vrnitev kraljéve vojské, ki se v zlatu blešči, 10 zle slutnje mi vstajajo v duši, srce se mi stiska, mrmra v nejevolji.

Odšel je vse Azije cvet!

Oj, ta zaletavi mladenič!

O vojski ni duha ne sluha. Ne peš ne na konju nobenega sla ni v prestolnico našo.

20

30

Šli so mladci iz Suz in Ekbatane, zapustili so Kisije staro zidovje, eni na konjih, drugi na ladjah, drugi spet peš, strnjeni v bojnih krdelih. Šli so – Amistres in Artafrénes in Megábates in z njim Astáspes, peržanski poveljniki, čet nepreglednih vodniki, kralji, Velikemu kralju podložni sledijo, z loki opremljeni jezdijo konje, strašni v obraz in v boju grozljivi, iz duše pogum jim žari.

Na konjih odšla sta hrabra bojevnika Artembáres in Masistres, odšel lokostrelec je, žlahtni Imájos, odšel Farandákes in konjski gonjač je Sostánes.

9

40

Drugi odšli so od silnega Nila bregov, od reke plodilne: sinovi Egipta, Pagastágon in Suziskánes, Mémfide svete vladar, veliki Arsámes, in starodavnih Teb upravitelj, Ariomárdos; z njimi odšla je veslačev spretnih iz krajev močvirnih množica strašna, ki ni je mogoče prešteti.

Njim so sledile razkošnih Lidijcev trume, za njimi so jezdila ljudstva na kopnem rojena, pod vodstvom kraljev Arkteja in Metragáta; za njimi iz Sard, bogatih zlata, na vpregah četvernih, na vpregah šesternih sledila krdela so, strah zbujajoča.

50

In svetega Tmola sosedje grozijo, da Heládi nataknejo suženjstva jarem, Márdon in Táribis, kot nakovalo ob kopju, in z njima Mizijci s kopji.

Za njimi še Babilon, bajno bogati, poslal je vrste spretnih vojščakov, hrabrih mornarjev in strelcev, ki ne zgrešijo ob loka krivini.

60

10

Za njimi sledilo kraljevemu klicu vse azijsko ljudstvo je, z meči opasano.

Tako na vojskó je odrinil cvet mož iz dežele Peržanov.

Za njimi vsa širna azijska zemlja, rednica, bridko vzdihuje; žene in matere štejejo dneve in v strahu trepečejo.

70

80

Že vojska kraljéva, ki mesta razdira, čez morje prešla je v sosednjo celino, na splavih, spojenih z vrvmi, že je prebredla ožino Atamántove Hele, že je kot jarem valovom morjá na tilnik viharni lesene mostove nadela. Že azijskih ljudstev vladar gre skozi deželo, vojské bojeviti poveljnik, oddelki mornarjev za njim in čete pehote sledé zanesljivim vodnikom, a on gre pred njimi svetál, vnuk dedov, v zlatu rojenih, bogovom podoben.

Kakor kak zmaj – zmaj krvolok, srepih oči, žejen krvi, vodi na ladjah, po morskih cestàh, vodi po kopnem, na sirijskih bojnih vozéh, čete ostrih lokostrelcev v deželo kopjanikov okretnih.

90

Nihče ni kos, da zaustavi veletok silnih vojská; ni ga zidovja, ni ga jezu, ki kljuboval bi valovom morjá; v boju nepremagljiv je narod junaških Peržanov.

Toda kdo more uteči skritim nakanam boga, kdo od ljudi umrljivih božjim naklepom uiti?

S sladkim nasmehom ga zvabi

11

v zanke usodne, od koder črv umrljivi ne najde 100 nobene rešilne poti.

Po volji bogov je Usoda že od pradavna Peržanom zmago v vojskáh namenila na kopnem, kjer se razlega hrušč bojnih vozov, kjer se oblegajo silne trdnjave, kjer se mesta sesipljejo v prah.

Toda ljudje so kaj kmalu spoznali tudi široke ceste morjá, tudi livade valovja.

110 Zaupajo tankim vrvem, predajo se ladjam lesenim in drzno drsijo prek morskih valov.

12

Pod žalno črnino srce mi od strahu krvavi. »Jojmi, vojska Peržanov!« Mar je to novica, ki bo Suze velike pretresla, mesto, ki v njem ni moža?

Mar bo Kisijcev mesto 120 dalo odmev: »Jojmi! Gorje!« Mar bo tako klicala gruča žená in deklet, platnene obleke si trgala v cunje?

Vse, kar jezdi konja, vse, kar peš koraka, se je kakor roj čebel vsulo za poveljnikom.

Predgorju dveh kopnin 130 nadelo je jarem in čezenj povzpelo se z ene na drugo obalo.

Solza moči posteljo v hrepenenju po možeh.

Peržanka se vtaplja v globoki žalosti.

Vsaka za možem medli, za hrabrim junakom, ki mu je dala slovo in sama ostala doma.

Vodja zbora 140

Dajmo, rojaki, stopimo zdaj pod starodavni krov!

Preudarimo skrbnó, premislimo modro, kar nam stiska veli: kako je zdaj Kserksu, našemu kralju, sinu Daréja, poganjku korenine, ki se naš rod po njej imenuje!

Ali zmaguje na loku tetiva?

Ali močnejša je kopja ostrina?

A glejte, tam prihaja 150 – kakor svetloba, ki lije iz oči nebeščanom – naša kraljica, mati Vélikega kralja!

Pred njo pokleknimo in spregovorimo besede ji dolžne v pozdrav!

Zbor pade na kolena. Iz palače pride kraljica Atosa.

Zbor Pozdravljena, postavnih Peržank ponosna gospa!

Pozdravljena, Kserksova mati, Darejeva žena!

13

Dr. Kajetan Gantar (1930), zaslužni profesor in akademik, klasični filolog, prevajalec in pisatelj, je ena tistih osebnosti v slovenskem prostoru, ki so vtisnile neizbrisljiv pečat v našo kulturno dediščino. Kot klasični filolog in mednarodno priznan strokovnjak je s svojim delom odločilno prispeval k ohranitvi in razvoju stroke v Sloveniji. Ob častitljivem jubileju, ki ga praznuje v tem letu, nam slavljenec podarja ponatis svojih monumentalnih prevodov dveh biserov klasične antike, Ajshilovih tragedij Peržani in Vklenjeni Prometej, skupaj z izčrpno spremno študijo. Vklenjeni Prometej je avtorjev prevajalski prvenec, ki je prvič izšel l. 1962 (Nova Obzorja, Maribor) in nato l. 1982 (Mladinska knjiga, Ljubljana).

19,90 EUR

Peržani •Vklenjeni Prometej

AJSHIL

Peržani Vklenjeni Prometej