Uvod v diplomacijo in mednarodne organizacije

ISBN 978-961-06-0324-5

DIPLO MEDN Učbenik Uvod v diplomacijo in mednarodne organizacije ponuja vpogled v temeljne značilnosti diplomacije in mednarodnega združevanja, obravnava izbrane mednarodne organizacije, opredeli vlogo Slovenije v njih, predstavi pa tudi najpomembnejše dokumente in različne aktivnosti, povezane z delovanjem mednarodnih organizacij. Besedilo popestrijo zanimivosti in citati, navedeni v posebnih okvirčkih, ob vprašanjih na koncu vsakega poglavja študentke in študenti utrdijo svoje znanje, obsežen seznam literature in virov pa jim omogoča nadaljnji poglobljeni študij obravnavane tematike.

Uvod_v_diplomacijo_naslovka_FINAL.indd 1

BOŠTJAN UDOVIČ je izredni profesor s področja diplomacije in predstojnik Oddelka za politologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

V svojih raziskavah se ukvarja predvsem z gospodarsko in kulturno diplomacijo ter mednarodno politično ekonomijo.

Objavlja v znanstvenih in strokovnih revijah doma in v tujini, je avtor monografij in poglavij v monografijah s področja zgodovine diplomacije in diplomatskih študij, ljubiteljsko pa je dejaven tudi na področju kulture.

TANJA ŽIGON je izredna profesorica za prevodoslovje na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Vodi raziskovalni program Medkulturne literarnovedne študije, njeno raziskovanje pa se osredotoča na historične, sociološke in kulturološke vidike prevajanja.

Je avtorica številnih znanstvenih prispevkov in nekaj monografij, ki obravnavajo slovensko-nemške kulturne stike in prevodno produkcijo v 19. stoletju. Prevaja iz nemščine v slovenščino in obratno, predvsem humanistična in družboslovna besedila.

BOŠTJAN UDOVIČ, TANJA ŽIGON: UVOD V DIPLOMACIJO IN MEDNARODNE ORGANIZACIJE

9 789610 603245

BOŠTJAN UDOVIČ, TANJA ŽIGON

UVOD V DIPLOMACIJO IN MEDNARODNE ORGANIZACIJE Oddelek za prevajalstvo Ljubljana 2020

24.4.2020 13:05:49

Boštjan Udovič Tanja Žigon

UVOD V DIPLOMACIJO IN MEDNARODNE ORGANIZACIJE

Ljubljana 2020

Uvod_v_diplomacijo_FINAL.indd 1

27.4.2020 14:30:06

UVOD V DIPLOMACIJO IN MEDNARODNE ORGANIZACIJE Tip publikacije: univerzitetni učbenik Avtorja: Boštjan Udovič, Tanja Žigon Recenzenta: Amalija Maček, Milan Brglez Slikovni prikazi: Klara Maček Lektor in tehnična pomoč: Janž Snoj Tehnično urejanje: Jure Preglau Prelom: Nana Martinčič © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2020.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za prevajalstvo Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Janica Kalin

Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2020 Prva izdaja, prvi natis Naklada: 200 izvodov Cena: 16,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 341.1(075.8) 327(075.8) UDOVIČ, Boštjan, 1980Uvod v diplomacijo in mednarodne organizacije / Boštjan Udovič, Tanja Žigon ; [slikovni prikazi Klara Maček]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020 ISBN 978-961-06-0324-5 1. Žigon, Tanja, 1974COBISS.SI-ID 305122048

Uvod_v_diplomacijo_FINAL.indd 2

27.4.2020 14:30:06

Kazalo

3

Kazalo

Uvodne besede.......................................................................................................................... 7 1 Zgodovina diplomacije....................................................................................................... 9 1.1 Predantična diplomacija............................................................................................................10 1.2 Antična diplomacija....................................................................................................................12 1.3 Srednji vek......................................................................................................................................14 1.3.1 Bizantinska, beneška in dubrovniška diplomacija.............................................15 1.3.2 .Papeška diplomacija.....................................................................................................18 1.4 Od institucionalizacije diplomacije do njene uveljavitve..............................................19 1.5 Čas nove diplomacije: od bi- in plurilateralizma do multilateralizma.......................26

2 Šest ključnih značilnosti odličnega diplomata..........................................................31 2.1 Izobraženost in razgledanost...................................................................................................31 2.2 Resnicoljubnost............................................................................................................................32 2.3 Značajska primernost in diskretnost.....................................................................................33 2.4 Izkušenost.......................................................................................................................................35 2.5 Natančnost in marljivost, fleksibilnost in ukaželjnost.....................................................37 2.6 Lojalnost vladi in državi.............................................................................................................38 2.7 Sklepna misel.................................................................................................................................39

3 Struktura diplomacije.........................................................................................................41 3.1 Politična diplomacija...................................................................................................................43 3.2 .Ekonomska diplomacija.............................................................................................................44 3.3 .Vojaška in obrambna diplomacija..........................................................................................46 3.4 .Javna in kulturna diplomacija..................................................................................................47

4 Konkreten primer analize prevajanja v diplomaciji: Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih..........................................................51 4.1 Zgodovina uveljavljanja slovenskega jezika v pravnih tekstih....................................52 4.2 Zgradba in prevajanje mednarodnih pravnih dokumentov........................................53 4.2.1 Študija primera: Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih...................55 4.2.2 Izbor členov in metodologija....................................................................................56 4.2.3 Rezultati analize.............................................................................................................56

Uvod_v_diplomacijo_FINAL.indd 3

27.4.2020 14:30:06

4

Boštjan Udovič, Tanja Žigon: Uvod v diplomacijo in mednarodne organizacije

5 Pojem, zgodovina in razsežnosti mednarodnega združevanja..........................71 5.1 Antična Grčija in rimski imperij...............................................................................................73 5.2 Srednji vek......................................................................................................................................74 5.3 Tridesetletna vojna in vestfalski mir......................................................................................76 5.4 Francoska revolucija....................................................................................................................78 5.5 Dunajski kongres..........................................................................................................................79 5.6 Sistem mednarodnih organizacij »prve generacije«.......................................................80 5.6.1 Sveta aliansa in koncert velikih sil............................................................................80 5.6.2 Konference o problemih vojne in miru..................................................................85 5.6.3 Komisije in administrativne zveze...........................................................................86 5.7 Mednarodne organizacije »druge generacije«..................................................................86 5.7.1 Prva svetovna vojna in pariška mirovna konferenca........................................86 5.7.2 Društvo narodov............................................................................................................89 5.8 Konference in sporazumi med drugo svetovno vojno...................................................93 5.8.1 Atlantska listina..............................................................................................................95 5.8.2 Moskovska deklaracija in drugi sporazumi...........................................................96 5.8.3 Teheranska konferenca...............................................................................................96 5.8.4 Konferenca v Dumbarton Oaksu (Washington)..................................................97 5.8.5 Konferenca na Jalti in konferenca v Potsdamu...................................................97 5.9 Konferenca v San Franciscu......................................................................................................98

6 Organizacija združenih narodov....................................................................................99 6.1 Ustanovna listina Združenih narodov................................................................................101 6.2 Članstvo.........................................................................................................................................103 6.3 Organi Organizacije združenih narodov............................................................................104 6.3.1 Generalna skupščina...................................................................................................104 6.3.2 Varnostni svet................................................................................................................107 6.3.3 Ekonomski in socialni svet........................................................................................109 6.3.4 Meddržavno sodišče...................................................................................................111 6.3.5 Skrbniški svet ................................................................................................................112 6.3.6 Sekretariat Združenih narodov...............................................................................112 6.4 Specializirane agencije in druga telesa OZN....................................................................113 6.4.1 Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo ����� 114 6.4.2 Mednarodna organizacija dela...............................................................................115

Uvod_v_diplomacijo_FINAL.indd 4

27.4.2020 14:30:06

Kazalo

5

6.4.3 Organizacija za prehrano in kmetijstvo..............................................................115 6.4.4 Mednarodna agencija za jedrsko energijo........................................................116 6.4.5 Svetovna zdravstvena organizacija...................................................................... 117 6.4.6 Programi in druga telesa OZN................................................................................ 117 6.5 Posebne aktivnosti OZN.........................................................................................................118 6.5 Slovenija v Združenih narodih..............................................................................................120

7 Druge (pomembne) mednarodne organizacije....................................................123 7.1 Mednarodni denarni sklad.....................................................................................................123 7.2 Svetovna banka.........................................................................................................................123 7.3 Svetovna trgovinska organizacija.......................................................................................124 7.4 Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj.......................................................125 7.5 Severnoatlantska zveza (NATO)...........................................................................................126 7.6 Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).............................................128

8 Regionalne organizacije.................................................................................................131 8.1 Svet Evrope..................................................................................................................................131 8.2 Organizacija ameriških držav................................................................................................132 8.3 Afriška unija.................................................................................................................................132 8.4 Arabska liga.................................................................................................................................133 8.5 Druge regionalne organizacije.............................................................................................133

9 Evropske skupnosti in EU...............................................................................................135 9.1 Evropska unija............................................................................................................................137 9.2 Glavne institucije Evropske unije.........................................................................................139 9.2.1 Evropska komisija.......................................................................................................139 9.2.2 Svet (Svet EU, Svet ministrov).................................................................................140 9.2.3 Evropski svet.................................................................................................................141 9.2.4 Evropski parlament....................................................................................................141 9.2.5 Evropski ekonomsko-socialni odbor.................................................................... 143 9.2.6 Odbor regij....................................................................................................................144 9.2.7 Evropska centralna banka........................................................................................145

10 Nevladne organizacije..................................................................................................147 10.1 Amnesty International..........................................................................................................147 10.2 Greenpeace...............................................................................................................................148

Uvod_v_diplomacijo_FINAL.indd 5

27.4.2020 14:30:06

6

Boštjan Udovič, Tanja Žigon: Uvod v diplomacijo in mednarodne organizacije

10.3 Lions Club International.......................................................................................................148

11 Pomembnejši pojmi......................................................................................................151 12 Literatura in viri...............................................................................................................159 12.1 Literatura....................................................................................................................................159 12.2 Spletni viri..................................................................................................................................165

Uvod_v_diplomacijo_FINAL.indd 6

27.4.2020 14:30:06

Uvodne besede

7

Uvodne besede

Jezikovne statistike kažejo, da v začetku tretjega tisočletja na svetu obstaja nekaj več kot 7000 živih jezikov (Etnoloque 2019). Specializirana agencija OZN za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je že leta 1999 v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik, 21. februar razglasila za mednarodni dan maternega jezika.

Pred dobrimi desetimi leti je Generalna skupščina OZN leto 2008 razglasila za mednarodno leto jezikov (Jostes 2012: 14–46), leto 2019 pa so razglasili za mednarodno leto domorodnih jezikov, da bi povečali razumevanje mednarodnega sodelovanja in ga poglobili, ustvarili ugodne pogoje za izmenjavo znanja in širjenje dobrih praks v zvezi z domorodnimi jeziki ter jih vključili v standardno okolje (IYIL 2019). Danes domorodna ljudstva štejejo okoli 370 milijonov pripadnikov (Etnoloque 2019), ki govorijo večino od približno 7000 jezikov, kolikor jih danes poznamo na svetu. Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay je v svoji poslanici ob mednarodnem dnevu materinščine leta 2019 poudarila, da je jezikovna raznolikost v svetu čedalje bolj ogrožena, saj približno 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki ga govorijo ali razumejo (Azoulay 2019). Dejstvo je, da 97 odstotkov svetovnega prebivalstva govori približno 4 odstotke svetovnih jezikov in obratno: 3 odstotki svetovnega prebivalstva govorijo približno 96 odstotkov svetovnih jezikov. Le približno 3 odstotki svetovnih jezikov prihajajo iz Evrope, to je okoli 225 jezikov, vendar Unescov Atlas ogroženih jezikov navaja, da je v Evropski uniji ogroženih 128 jezikov (Prys Jones 2013). Našteti podatki kažejo na zavedanje o bogastvu, ki ga prinašata medkulturna in jezikovna raznolikost, in jasno opozarjajo na to, da v sodobnem času ni pomembno le povezovanje na gospodarskem in političnem področju, temveč so bistvenega pomena za uspešno delovanje svetovne družbe tudi povezave na področju jezika in kulture.

Pričujoča knjiga je nova izdaja učbenika iz leta 2013, ki je obravaval zgolj mednarodne organizacije. Zaradi hitro spreminjajočih se dejstev na tem področju in na osnovi preteklega dela s študenti kakor tudi lastnih izkušenj avtorjev je tej izdaji dodan nov prvi del, ki se ukvarja z diplomacijo skozi čas, drugi del pa je prenovljen in aktualiziran. Učbenik tako ponuja vpogled v temeljne značilnosti diplomacije in mednarodnega združevanja in je namenjen predvsem študentom tretjega letnika prvostopenjskega študijskega programa Prevajalstvo na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani, v pomoč pa bo tudi študentom Prevajanja ali Tolmačenja na magistrski ravni ter vsem drugim, ki jih tematika zanima in potrebujejo osnovno znanje s tega področja.

Uvod_v_diplomacijo_FINAL.indd 7

27.4.2020 14:30:06

8

Boštjan Udovič, Tanja Žigon: Uvod v diplomacijo in mednarodne organizacije

Učbenik seznanja s temeljnimi vsebinami s področja diplomacije in mednarodnih organizacij ter s terminologijo, povezano s pravno, diplomatsko, politično, ekonomsko in sociološko dimenzijo mednarodnega združevanja. Podrobneje so predstavljene zgodovina, struktura in razsežnosti mednarodnega združevanja, obravnavane so izbrane mednarodne organizacije, njihov namen in status, opredeljena je vloga Slovenije v mednarodnih organizacijah, predstavljeni pa so tudi najpomembnejši dokumenti in različne aktivnosti, povezane z delovanjem mednarodnih organizacij.

Avtorja se zahvaljujeva vsem, ki so s pogovori, idejami in spodbudami prispevali k nastanku učbenika: študentom Oddelka za prevajalstvo, ki so bili radovedni in so postavljali vedno nova vprašanja, sodelavcem za pozitivno delovno vzdušje, Janžu Snoju, ki je jezikovno pregledal besedilo učbenika, Klari Maček za slikovne prikaze ter obema recenzentoma, doc. dr. Amaliji Maček in doc. dr.

Milanu Brglezu, za temeljito branje in konstruktivne pripombe.

V Ljubljani, februarja 2020.

Uvod_v_diplomacijo_FINAL.indd 8

Boštjan Udovič in Tanja Žigon

27.4.2020 14:30:06

Zgodovina diplomacije

9

1 Zgodovina diplomacije

Raziskovalci so pogosto postavljeni pred vprašanje, v kateri čas segajo začetki diplomacije, torej od kdaj lahko govorimo o diplomaciji. Večina avtorjev začetke diplomacije umešča v 14. in 15. stoletje, tj. v čas italijanskih mestnih državic, nekateri celo v poznejša obdobja, redko pa začetke diplomacije postavljamo v obdobje starega veka (Udovič 2013: 17–29). Razlage so različne glede na to, kako razumemo diplomacijo: avtorji, ki diplomacijo razumejo predvsem kot politično dejavnost, menijo, da začetki diplomacije segajo v 15. stoletje, ko se je diplomacija institucionalizirala in ko prvič sploh lahko govorimo o zametkih institutov veleposlanika in veleposlaništva, kot ju poznamo danes. Spet drugi, ki diplomacijo razumejo širše, začetke diplomacije iščejo že v antičnem času ali celo v času pred tem. Kako torej razumeti diplomacijo? Je diplomacija politična aktivnost oz. sredstvo zunanje politike (Benko 1997: 255ss), ki se ukvarja z vprašanji vzpostavljanja miru in varnosti (diplomacija vojne in miru, mirovne konference, sistem kolektivne varnosti), delovanja političnih institucij (konferenčna diplomacija, diplomacija na vrhu, shuttle diplomacija itn.) oz. vzpostavljanja diplomatskih predstavništev ter privilegijev in imunitet (npr. Dunajski pravilnik, Aachenski protokol, Havanska listina, dunajske konvencije itd.) ali pa je diplomacija nekaj več in obsega vse občevanje (uradnih, lahko pa tudi neuradnih) predstavnikov ene države v drugi državi? To vprašanje do danes ni rešeno in nima enoznačnega odgovora.

V nadaljevanju bomo diplomacijo obravnavali širše od klasične državne diplomacije, za kar imamo štiri razloge: 1. Če diplomacijo razumemo le v ožjem pomenu, torej kot politično – državno – diplomacijo, s tem zanemarimo velik del diplomatskih aktivnosti, ki so se razvijale skozi zgodovino.

2. Ozko razumevanje diplomacije ne omogoča, da v raziskovanje in razumevanje diplomacije vključimo sodobne trende, kamor med drugim sodijo diplomacija drugega tira, diplomacija znanih, znanstvena diplomacija, kulturna diplomacija, diplomacija športa itn.

3. V sodobnih mednarodnih odnosih država postaja vse bolj omejen akter.

Omejujejo jo različni dejavniki (tehnološki, demografski, geografski, ideološki) in akterji v mednarodni skupnosti (npr. drugi akterji mednarodnih odnosov in mednarodnega prava), pa tudi procesi in odnosi (konfliktni in kooperativni procesi, odnosi Sever–Jug) ter seveda norme oz. mednarodno pravo (Benko 2000).

Uvod_v_diplomacijo_FINAL.indd 9

27.4.2020 14:30:06

10

Boštjan Udovič, Tanja Žigon: Uvod v diplomacijo in mednarodne organizacije

4. Diplomacija se vseskozi razvija. Če bi jo poskušali razumeti le v ožjem smislu, bi to pomenilo, da v teorijo in znanost o diplomaciji ne bi mogli vnesti diplomatskih inovacij, zato je tudi z metodološkega vidika nujno, da diplomatskega občevanja ne zožimo zgolj na politične odnose med državami, temveč diplomacijo obravnavamo v širšem kontekstu.

Sklenemo lahko, da začetkov diplomacije ne moremo umestiti šele v 14. ali 15., temveč že v prejšnja stoletja. Diplomacija se je namreč razvijala postopoma, vsi njeni dosežki pa so rezultat preteklih praks, ki so se kopičile skozi čas. Lahko torej rečemo, da se v diplomaciji »nič ne izgubi«, temveč se samo nadgrajuje.

1.1 Predantična diplomacija V starem veku še ne moremo govoriti o klasični diplomaciji. Redki zapiski, ki izvirajo iz tega časa, ne izpričujejo klasičnih diplomatskih praks, kot jih poznamo danes, vendar pa gre za nekakšne osnutke oz. očrte delovanja t. i. protodiplomacije, torej aktivnosti, ki bi jo lahko razumeli kot diplomatsko. Kljub nekaterim razhajanjem se raziskovalci načeloma strinjajo, da predstavljata eblska in sumerska diplomacija, ki sta se razvili med letoma 3000 in 2500 pr. n. št. (Cohen 1999: 5–7), prve zametke diplomacije, kot jo razumemo danes. Nekateri v tem kontekstu omenjajo še druge diplomacije takratnih »državic«: akadsko (2370–2200 pr. n. št.), babilonsko (1894–1600 pr. n. št.), egipčansko (1500–1085 pr. n. št.), izraelsko (1300–200 pr. n. št.), kitajsko (1122–256 pr. n. št.), asirsko (1100–600 pr. n. št.), perzijsko (553–527 pr. n. št.) in indijsko (322–231 pr. n. št.) (Udovič 2018: 17–29).

Vsem naštetim praoblikam diplomacije so skupne nekatere značilnosti, ki jih diplomacija pozna tudi danes. Sumerska diplomacija je temeljila na zvezah med mesti, pri čemer je bilo najmočnejše mesto tisto, ki je vodilo »meddržavne« odnose, prav tako pa so že razvili sredstva mirnega reševanja sporov, kot sta posredovanje (oz. dobre usluge) in arbitraža. Če je bila sumerska diplomacija predvsem politična, je bila eblska gospodarska. Poleg sklepanja meddržavnih pogodb o vojni in miru je eblska diplomacija skrbela tudi za pospeševanje trgovine.

Tu je prvič v zgodovini izpričano, da so imeli sle, ki so bili zadolženi za sklepanje mirovnih pogodb in pospeševanje »meddržavne« trgovine. Eblska diplomacija tako izkazuje pomembne podobnosti s sodobno diplomacijo: (a) vladarja razumejo kot suverena, ki sta si enaka; (b) vladarja (od)pošiljata odposlance, da ju predstavljajo; (c) poznajo ceremonial naslavljanja (protokolarno vedenje); (č) poznajo odnos recipročnosti (ki izhaja iz suverene enakosti) ter (d) velik pomen pripisujejo pospeševanju (trgovinskih) odnosov med »državama«. Za razliko od elbske je akadska diplomacija več pozornosti namenjala politični in kulturni diplomaciji (Udovič 2018: 21–22; Cohen 1999: 5ss). Za nekakšen zgled predantične

Uvod_v_diplomacijo_FINAL.indd 10

27.4.2020 14:30:06

Zgodovina diplomacije

11

diplomacije pa velja babilonska diplomacija. Babilonci so že poznali zametke instituta stalnih predstavništev in predstavnikov, ki so svojo funkcijo opravljali od 18 mesecev do dveh let. Prav tako so Babilonci poročali o dogajanju na Hamurabijevem dvoru, bili so spretni pogajalci, oblikovali so mednarodne pogodbe in posredovali v sporih. Vse to kaže na izjemno razvejanost diplomatske dejavnosti, predvsem pa na njeno umeščenost v takratno družbo. To potrjuje tudi egiptovska diplomacija, o kateri nam viri povedo še največ. Z vidika mednarodnih odnosov je pomembna predvsem politična diplomacija med faraonom XIX. dinastije Ramzesom II. in hetitskim kraljem Hatušilijem III., ki priča o tem, da so že najstarejše civilizacije poznale elemente institutov mednarodnega prava. Zaradi asirske nevarnosti sta omenjena suverena v 13. st. pr. n. št. sklenila pogodbo, ki je končala vojno med državama ter vsebuje tudi dogovor o vzajemni pomoči med vladarjema v primeru nemirov in o izročanju političnih sovražnikov, če bi se zatekli na ozemlje druge pogodbene stranke. Napisana je bila v babilonščini, tedanjem diplomatskem jeziku (Türk 2007: 27–28). Mirovna pogodba ima tri dele, in sicer uvod, osrednje besedilo in sklep, ki mu je sledila molitev k bogovom in preklinjanje tistega, ki bi to pogodbo prelomil. Pogodba je bila zgled tudi za vse poznejše mirovne pogodbe, ki so se oblikovale skozi stoletja. Še bolj kot egiptovska je bila strukturirana amarnska diplomacija, ki se je osredinjala na vprašanja osebne nedotakljivosti odposlanca, pravic in dolžnosti pri oblikovanju »meddržavnih« odnosov, oblik in postopkov pri sklepanju »meddržavnih« sporazumov itn. Iz časa amarnske diplomacije poznamo prvi primer poverilnice, ki določa kriterije osebne nedotakljivosti in omogoča prost ter varen prehod odposlancu preko vazalskih ozemelj (Cohen 1999: 1). Seveda pri analizi predantičnega obdobja ne smemo pozabiti na kitajsko in indijsko diplomacijo. Ti državi sta bili večinoma izolirani, a sta vseeno poznali nekatere oblike paradiplomacije. V indijski diplomaciji velja omeniti t. i. Manujev zakonik, ki določa lastnosti dobrega/kakovostnega diplomata. Kot beremo v tem zapisu, je naloga kakovostnega diplomata v tem, da krepi mir in se izogiba vojni. Če pa želi diplomat to nalogo dobro opraviti, mora o načrtih tujih držav obveščati svojega gospodarja ter spoštovati njegova navodila. Manujev zakonik poudarja, da bi moral biti kakovosten/dober diplomat človek, ki je prodoren, vsestransko izobražen in sposoben.

Med njegovimi glavnimi atributi pa navaja sposobnost, da prepoznava neverbalno govorico tujih vladarjev. In kdaj človek postane tak? Ko je zrel (star), zvest v dolžnostih (vladarju), pošten, spreten, veren, dobrega spomina in zgovoren (Potemkin 1947: 22; Straka 1998: 20–21). Kitajska pa se je bolj posvetila t. i. poročni diplomaciji, torej diplomaciji, v kateri so svoje predstavnike pošiljali k drugim družinam, da so organizirali poročne pogodbe. Poleg poročne diplomacije je Kitajska poznala tudi predstavnike, ki so jih na tuje pošiljali kot nekakšno izvidnico oz. predhodnico svojim vladarjem in so pripravljali njihove obiske pri drugih vladarjih.

Uvod_v_diplomacijo_FINAL.indd 11

27.4.2020 14:30:06

12

Boštjan Udovič, Tanja Žigon: Uvod v diplomacijo in mednarodne organizacije

1.2 Antična diplomacija Antično diplomacijo delimo na grško in rimsko diplomacijo. Za grško diplomacijo lahko rečemo, da je bila v svojih najbolj plodnih letih blokovska navzven (dva bloka: Atene in Šparta) in multicentrična navznoter. Odnosi med blokoma so bili redki oz. neobstoječi, če pa je do njih prišlo, so se morali odvijati s soglasjem glavnega akterja v bloku, torej Aten ali Šparte. Grška diplomacija je poznala veliko različnih slov, ki so imeli tudi svoje naloge. Poleg glasnikov, ki so bili prenašalci sporočil, in poslanikov, ki so zastopali mestno državico v celoti (Bohte in Sancin 2006: 44), so Grki poznali še angelosa (sel, kurir), presbisa (odposlanec), keryxa (najavnik) in pylagorja (začasni politični odposlanec). Prvi trije so svojo državico predstavljali izven zavezništva, zadnji pa znotraj njega. Pri tem moramo poudariti, da je bila v tem pogledu grška diplomacija kolektivna, kar pomeni, da so funkcijo angelosa, presbisa, keryxa in pylagorja opravljali skupinsko. Načeloma je bilo v skupini od 2 do 10 moških. Na področju zagotavljanja imunitet so Grki nadaljevali s staroveško prakso. Odposlancem (v vseh oblikah) so zagotovili osebno in funkcionalno nedotakljivost. To so naredili tako, da so odposlancem dodelili vidne znake. To so bili običajno bela palica, zelena vejica ali poseben pas (ibid.).

Poleg politične je bila grška diplomacija tudi gospodarska. Grki so izumili institut proksena (proxenos). To je bila najstarejša oblika predstavljanja med polisi in jo imenujemo proksenija (gostoljubje). Prokseni so skrbeli za zastopanje gospodarskih interesov ter za nadzor nad tem, kdo je prišel v mestno državico. Prvo nalogo

Slika 1: Institut proksena v stari Grčiji (vir: lastni prikaz).

Uvod_v_diplomacijo_FINAL.indd 12

27.4.2020 14:30:06

Zgodovina diplomacije

13

so opravljali tako, da jim je mestna državica poverila pristojnosti, da skrbijo za trgovanje z drugimi državami, pri čemer so prokseni v matični državi zastopali interese trgovcev iz druge države (danes bi proksenom rekli častni konzuli). Drugo nalogo pa so opravljali s tem, da so upravljali proksenijo (danes bi temu rekli gostišče, ki je bilo ob mestnih vratih). Z upravljanjem proksenije so natančno vedeli, kdo je vstopil v mesto. Kdor je vstopil, se je moral oglasiti pri proksenu in mu predati diplomo, v kateri je bil zapisan namen njegovega obiska (od tod ime diplomacija). Šele čez nekaj dni so tujci lahko stopili pred mestno skupščino. Seveda je proksen tujcem razložil tudi lokalne običaje, jim pomagal najti domačega trgovca, ki je bil zainteresiran za njihovo blago, in, če je bilo potrebno, zanje posredoval pri domačih oblasteh (Bjola in Kornprobst 2013: 12).

Za razliko od grške rimsko diplomacijo delimo v dve fazi. Najprej govorimo o republikanski fazi, nato o fazi cesarstva. V praksi velike razlike ni bilo, razlika je bila predvsem v načinu razmišljanja. V kraljevi in republikanski dobi je rimska diplomacija vzpostavila soroden instrument grškim proksenom, in sicer rimske hospice. Ti so skrbeli predvsem za gospodarsko komponento diplomacije. Na drugi strani pa je politično diplomacijo uravnaval kolegij dvajsetih mož, imenovanih feciali, ki so imeli dosmrtni mandat. Prav tako so nosili tudi vidne oznake (npr. volneno obleko, ovijačo okoli glave itn.), ki so jim jamčile imuniteto in zagotavljale določene privilegije, ki so jih ločevali od navadnih Rimljanov. V času republike so nabor odposlancev diverzificirali in ustvarili tri vrste odposlancev, in sicer legate (legati), oratorje (oratores) in glasnike (caduceatores). O vseh pomembnih zadevah, tudi o zunanji politiki države, je odločal rimski senat (Vukadinović 1995: 18). Rimski odposlanci so bili izbrani na dva načina: o njih so glasovali ali pa so jih izžrebali. Seveda Rim svojih odposlancev ni samo odpošiljal, temveč je tudi sprejemal tuje odposlance. Te so v Rimu obravnavali različno, in sicer glede na to, ali so odposlanci prihajali iz prijateljskih ali neprijateljskih držav. Če je odposlanec prihajal iz sovražne države, ni smel vstopiti v Rim. Počakati je moral zunaj mestnega obzidja, dokler ga senat ni povabil na sprejem. Če senat tujih odposlancev ni želel sprejeti, jim imuniteta ni bila več zagotovljena. V tem primeru so morali tuji odposlanci nemudoma zapustiti okolico Rima, sicer so jih lahko obravnavali kot vohune. Rimljani pa so se obnašali drugače, če so odposlanci prihajali iz prijateljskih držav. Z njimi so ravnali spoštljivo in jim omogočili brezplačno bivanje v Rimu, dobivali pa so tudi protokolarna darila. Poleg odposlancev je rimska diplomacija v času republike poznala tudi institut nuncija (nuntius). Nuncije so razumeli kot pismonoše (De Magalhaes 1988: 25); ti so odhajali v osvojene dežele in se vračali s poročili o razmerah v rimskih provincah. Nadalje je tudi republika, tako kot prej kraljevina, poznala gospodarsko diplomacijo. Posebni odposlanci za to področje so se imenovali praetores peregrini. Poleg pospeševanja medsebojne trgovine so ti lahko razsojali tudi v trgovinskih sporih med tujci in to ne po rimskem pravu, ampak po predpisih države, iz katere so tujci prihajali.

Uvod_v_diplomacijo_FINAL.indd 13

27.4.2020 14:30:06

ISBN 978-961-06-0324-5

DIPLO MEDN Učbenik Uvod v diplomacijo in mednarodne organizacije ponuja vpogled v temeljne značilnosti diplomacije in mednarodnega združevanja, obravnava izbrane mednarodne organizacije, opredeli vlogo Slovenije v njih, predstavi pa tudi najpomembnejše dokumente in različne aktivnosti, povezane z delovanjem mednarodnih organizacij. Besedilo popestrijo zanimivosti in citati, navedeni v posebnih okvirčkih, ob vprašanjih na koncu vsakega poglavja študentke in študenti utrdijo svoje znanje, obsežen seznam literature in virov pa jim omogoča nadaljnji poglobljeni študij obravnavane tematike.

Uvod_v_diplomacijo_naslovka_FINAL.indd 1

BOŠTJAN UDOVIČ je izredni profesor s področja diplomacije in predstojnik Oddelka za politologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

V svojih raziskavah se ukvarja predvsem z gospodarsko in kulturno diplomacijo ter mednarodno politično ekonomijo.

Objavlja v znanstvenih in strokovnih revijah doma in v tujini, je avtor monografij in poglavij v monografijah s področja zgodovine diplomacije in diplomatskih študij, ljubiteljsko pa je dejaven tudi na področju kulture.

TANJA ŽIGON je izredna profesorica za prevodoslovje na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Vodi raziskovalni program Medkulturne literarnovedne študije, njeno raziskovanje pa se osredotoča na historične, sociološke in kulturološke vidike prevajanja.

Je avtorica številnih znanstvenih prispevkov in nekaj monografij, ki obravnavajo slovensko-nemške kulturne stike in prevodno produkcijo v 19. stoletju. Prevaja iz nemščine v slovenščino in obratno, predvsem humanistična in družboslovna besedila.

BOŠTJAN UDOVIČ, TANJA ŽIGON: UVOD V DIPLOMACIJO IN MEDNARODNE ORGANIZACIJE

9 789610 603245

BOŠTJAN UDOVIČ, TANJA ŽIGON

UVOD V DIPLOMACIJO IN MEDNARODNE ORGANIZACIJE Oddelek za prevajalstvo Ljubljana 2020

24.4.2020 13:05:49