Issuu

Sedemdeset let poučevanja poljskega jezika v Ljubljani

SS_18-2_ovitek_02-2_kon3_zel_duo.ai 1 18.10.2018 12:59:36

CMY

Slavica Slovenica je strokovna knjižna zbirka Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V njej izhajajo razprave, monografije in zborniki, ki nastajajo kot rezultat znanstvenih srečanj in posvetov, organiziranih na oddelku, ter individualnih obdelav najširših strokovnih področij vzhodne, zahodne in južne slavistike ter primerjalnega slovanskega jezikoslovja.

Znanstvena monografija Sedemdeset let poučevanja poljskega jezika v Ljubljani v uvodnem delu povzema prispevek Rozke Štefan in Nika Ježa k razvoju polonistike v Sloveniji. Nato v treh tematskih sklopih predstavlja najnovejše raziskave s področja literarne vede, prevodoslovja in jezikoslovja, povezane s polonistiko, hkrati pa tudi z Nikom Ježem, ki v letu 2018 praznuje svoj življenjski jubilej. Njegovi sodelavci, prijatelji in študentje, slavisti in polonisti z domače fakultete ter sorodnih ustanov s Poljske, iz Avstrije in z Madžarske so za monografijo prispevali triindvajset člankov. Tematska širina objavljenih prispevkov predstavlja tudi širino profesorjevih zanimanj in poklicnega delovanja, ki jo je dosegel z dolgoletnim zavzetim delom na področju polonistike in drugje.

789610

601142

Sedemdeset let poučevanja poljskega jezika v Ljubljani posvečeno Nikolaju laju Je Ježu ežu Urednice: Maria Wtorkowska Maria Wacławek Lidija Rezoničnik

Po Poučevanje poljskega jezika ima na Slovenskkem bogato tradicijo. V študijskem udijskem let skem letu 2 17/2018 mineva sedemdesett let 20 let, odkar je 2017/2018 na F i oz il o ofski fakulteti mogoče spoznavati na Filozofski p ljski po lljj i jezik, književnost in kulturo. Začetki četk poljski seggaajo v leto 1947 in so povezani z delom elom segajo prve vvee lek ektorice za poljščino Rozke Štefan ter ek prve lektorice njen een neg ga naslednika Nika Ježa, ki sta njenega om moggočila ustanovitev Katedre za polonispoloni onisomogočila ttiik ikkoo na Filozofski ffakulteti akulteti Univerzee v tiko Ljjub L ubljani v študijskem študij ijjskkem letu 2004/2005. Ljubljani Pričujoča publikacija Pr publ bllik ikac ka ija je izraz azz hhvaležnosti vaale l žnostii in Pričujoča ssppoš o tovanja obema, obema, hkrati obe ob hkratti ppaa monografsko mon onografsko on afsko spoštovanja dari da r lo Nik ku Ježu, Ježu, profesorju Je professor orju poljske poljsske k književknjižev iž darilo Niku nost no s i naa Oddelku Oddelku zaa slavistiko koo Filozofske Filozofsk ofskke nosti faku fa k ltet ette U niverzee v Ljubljani ni oob ni b nj jeg govvem e fakultete Univerze njegovem živvljeennjjsskkem jub ži bil ileju. Mon onnoggraafi fija ijjaa oobsega bsega bs življenjskem jubileju. Monografija član čl nke ke pprofesorjevih rofesoorjjevih sod ro deellav a ce cev, ev, pprijateljev riijjjaateljev ri ateljev članke sodelavcev, tude tu dent ntoov, ki k mu s te em iiz zrekajo ajo jjo o zzahvalo ahvalo za inn šštudentov, tem izrekajo skkup upno no delo, delo, oo,, mentoriranje mento ori rirraanjee in n pr pprijateljstvo. rijateljjst s vo vo. vo. skupno Teema T m ts tska ka raznolikost raznolikoost st člank nkkoovv v m onnog ograafi f ji j Tematska člankov monografiji zrca cali široka šir irok ookka zani niimanjaa ppo olo loni nist istov ovv in žive ž ve ži zrcali zanimanja polonistov polljjsk po sko-sl sslloven ensk skke stike, stik ke, e, ki ki so v veliki vvelik e ki merii poljsko-slovenske plod pl od ddela eella Nika kaa JJeža. eža.. plod

Sedemdeset let poučevanja poljskega jezika v Ljubljani posvečeno Nikolaju Ježu

Urednice:

Maria Wtorkowska Maria Wacławek Lidija Rezoničnik

Sedemdeset_let_polonistike_v_Ljubljani_FINAL.indd 1

17.10.2018 14:15:59

Sedemdeset let poučevanja poljskega jezika v Ljubljani posvečeno Nikolaju Ježu

Knjižna zbirka: Slavica Slovenica, št. 4 Uredniški odbor zbirke: Maria Wtorkowska (glavna urednica), Maria Wacławek, Lidija Rezoničnik, Joanna Sławińska, Ana Žabkar Šalić Uredile: Maria Wtorkowska, Maria Wacławek, Lidija Rezoničnik Recenzenta zbornika: Agnieszka Zatorska, Hotimir Tivadar Lektorji: Lidija Rezoničnik, Joanna Sławińska, Maria Wacławek, Maria Wtorkowska, Ana Žabkar Šalić Pregled angleških povzetkov: Liza Portir Tehnično urejanje in prelom: Aleš Cimprič Oblikovanje naslovnice: Lavoslava Benčić © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2018. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za slavistiko Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Ljubljana, 2018 Tisk: Birografika Bori d. o. o. Prva izdaja, prvi natis Naklada: 149 izvodov Cena: 19,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.162.1(082) SEDEMDESET let poučevanja poljskega jezika v Ljubljani / urednice Maria Wtorkowska, Maria Wacławek, Lidija Rezoničnik. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018. - (Knjižna zbirka Slavica Slovenica ; št. 4) ISBN 978-961-06-0114-2 1. Wtorkowska, Maria 296666880

Sedemdeset_let_polonistike_v_Ljubljani_FINAL.indd 2

17.10.2018 14:15:59

Kazalo vsebine

Kazalo vsebine Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 I. VODILNI OSEBNOSTI POLONISTIKE V LJUBLJANI Rozka Štefan in Niko Jež Rozka Štefan in razvoj polonistike v Ljubljani . . . . . . . . . . . . . . . 13 Maria Wtorkowska, Ana Žabkar Šalić Niko Jež – prevajalec in posrednik poljske književnosti . . . . . . . . . . 25 Ana Žabkar Šalić Bibliografija izr. prof. dr. Nikolaja Ježa. Ob sedemdesetletnici . . . . . . 37 Anka Sollner Perdih Petnajst skupinskih slik z Nikom ... ali nekaj utrinkov iz spomina na najina druženja na Poljskem … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 Boris Jukić Wierny przyjaźni i nauce . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Emil Tokarz II. LITERARNOVEDNI POGLEDI Z velikim kovčkom v roki sem stopil na ozko belo cesto … We władzy narracji i mitu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 Bożena Tokarz Podoba Srednje Evrope v izbranih poljskih romanih . . . . . . . . . . . 95 Jasmina Šuler Galos Zgodovina, herezija in židovstvo v Jakobovih bukvah Olge Tokarczuk . 107 Jana Unuk Atanazy Bazakbal, »junak nenapisanega romana« . . . . . . . . . . . . 117 Lidija Rezoničnik Z pielgrzymką do grobu św. Wojciecha. Na marginesie Prek poljskih polj Frana S. Finžgara . . . . . . . . . . . . 125 Michał Kopczyk Ali res morajo biti meje slovenskega jezika tudi meje slovenske književnosti? Ob romanih treh pisateljic . . . . . . . . . . . . . . . . . 139 Mladen Pavičić

Sedemdeset_let_polonistike_v_Ljubljani_FINAL.indd 3

17.10.2018 14:15:59

Sedemdeset let poučevanja poljskega jezika v Ljubljani

»Ob takem pogledu človek skoro pozabi tihe domovine.« Slovenski pisatelji praški študenti in doktoranti . . . . . . . . . . . . . . 151 Tone Smolej Slovaško srednjeveško slovstvo (1000–1500) . . . . . . . . . . . . . . . . 161 Andrej Rozman III. PREVODOSLOVNI POGLEDI … Z radovednostjo sem opazoval pokrajino. Cesta, po kateri sem stopal, se je vzpenjala … Granice lojalności. O tłumaczeniu monografii Jože Pirjevca Tito in tovariši . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 175 Joanna Sławińska Kiberiada Stanisława Lema in njen slovenski prevod . . . . . . . . . . . 187 Janž Snoj Prevajalci slovenske književnosti po letu 1989 . . . . . . . . . . . . . . . 199 Monika Gawlak Dylematy tłumacza sądowego (z niemieckiego obszaru językowego) . . 209 Mieczysław Dziekoński Polskie koncepcje federacyjne w świetle raportów Alojza Kuhara z Londynu (1941–1943) . . . . . . . . . . . . . . . . . . 219 Piotr Żurek IV. JEZIKOSLOVNI POGLEDI … in pripeljala na hrbet blage vzpetine, s katere je bil razgled daleč naokoli. „Fałszywi przyjaciele” Polaków i Słoweńców . . . . . . . . . . . . . . . 235 Bożena Ostromęcka-Frączak Słowa klucze kultury na przykładzie wyrażeń matka Polka oraz cankarjanska mati i Cankarjeva mati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 247 Agnieszka Będkowska-Kopczyk Człowiek człowiekowi lustrem – konceptualizacje wyglądu Polki i Polaka w wypowiedziach polskich i słoweńskich respondentów . . . . . 259 Maria Wacławek, Maria Wtorkowska Uwagi o pisowni dużą (wielką) literą w językach polskim, czeskim i słowackim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 275 Maria Magdalena Nowakowska

Sedemdeset_let_polonistike_v_Ljubljani_FINAL.indd 4

17.10.2018 14:15:59

Kazalo vsebine

Odwzorowanie angielskich rodzajników w polszczyźnie: potrzebne czy nie? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 283 Dorota Chłopek VOŠČILA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 295 O avtorjih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 305 Imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 313

Sedemdeset_let_polonistike_v_Ljubljani_FINAL.indd 5

17.10.2018 14:15:59

Profesor Nikolaj JeĹž

Sedemdeset_let_polonistike_v_Ljubljani_FINAL.indd 6

17.10.2018 14:15:59

Predgovor

Poučevanje poljskega jezika ima na Slovenskem bogato tradicijo. Njegov začetek v okviru lektorata na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani sega v leto 1947 – v študijskem letu 2017/2018 tako praznujemo sedemdeseto obletnico institucionalnega poučevanja poljskega jezika, literature in kulture. Od študijskega leta 2004/2005 je na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete poljščino mogoče tudi študirati. Številne zasluge za ustanovitev Katedre za polonistiko ima profesor Niko Jež, ki v letu 2018 praznuje svoj jubilej. Obe obletnici obeležujemo s pričujočo monografijo. Ta v prvem sklopu člankov prinaša predstavitev vodilnih osebnosti polonistike v Ljubljani, Rozke Štefan in Nika Ježa. Maria Wtorkowska in Ana Žabkar Šalić v svojem prispevku orišeta razvoj polonistike v Ljubljani ter doprinos Rozke Štefan k njenemu uveljavljanju: pripravo učbenikov, pregleda literature, prevodov, znanstvenih raziskav in pedagoškega dela. Učenec Rozke Štefan in njen naslednik je bil Niko Jež. Njegovo poklicno pot, vlogo pri ustanovitvi Katedre za polonistiko in posredovanje poljske književnosti skozi prevode, pedagoško ter znanstveno delo v naslednjem prispevku osvetli Ana Žabkar Šalić. Sledi profesorjeva bibliografija, ki jo je pripravila Anka Sollner Perdih. Zadnja dva prispevka prvega dela sta spominske narave: Boris Jukić se spominja skupnih druženj na Poljskem, Emil Tokarz pa se v prispevku »Wierny przyjaźni i nauce« spominja začetkov poznanstva z Nikom Ježem, njegovega doprinosa k slovenski polonistiki ter h krepitvi slovensko-poljskih stikov. V drugem delu monografija prinaša literarnovedne razprave. Bożena Tokarz v prispevku z naslovom »We władzy narracji i mitu« v luči vzpostavljanja fikcijskih pripovednih svetov, ki temeljijo na mitih, analizira izbrani literarni deli Olge Tokarczuk in Vlada Žabota. Prispevek Jasmine Šuler Galos raziskuje podobo Srednje Evrope v izbranih romanih Stefana Chwina, Andrzeja Stasiuka in Szczepana Twardocha, Jana Unuk pa se v svojem članku osredotoča na vidik zgodovine, herezije in židovstva v Jakobovih bukvah Olge Tokarczuk. Prispevku Lidije Rezoničnik, ki analizira podobo protagonista v romanu Slovo od jeseni S. I. Witkiewicza – Witkacyja in v istoimenski filmski adaptaciji Mariusza Trelińskega, sledi prispevek Michała Kopczyka »Z pielgrzymką do grobu św. Wojciecha. Na marginesie Prek poljskih polj Frana S. Finžgara«, ki je interpretacija Finžgarjevega potopisa o potovanju na Poljsko. Problematiko umeščanja literarnih del v nacionalne književnosti na podlagi izbranih del slovenskih pisateljic, ki živijo v tujini

Sedemdeset_let_polonistike_v_Ljubljani_FINAL.indd 7

17.10.2018 14:16:00

Sedemdeset let poučevanja poljskega jezika v Ljubljani

in ne pišejo v slovenščini, predstavlja Mladen Pavičić, medtem ko Tone Smolej obravnava slovenske pisatelje, ki so v prvih dveh desetletjih 20. stoletja študirali in promovirali v Pragi. Sklop zaključuje Andrej Rozman s svojim prispevkom o slovaškem srednjeveškem slovstvu. Tretje poglavje, ki zajema prevodoslovje, odpira članek »Granice lojalności. O tłumaczeniu monografii Jože Pirjevca Tito in tovariši«, v katerem se Joanna Sławińska posveti prevajanju znanstvenih besedil. Janž Snoj analizira prevajalske strategije Nika Ježa v odlomku prevoda romana Kiberiada Stanisława Lema, Monika Gawlak pa predstavi delovanje izbranih prevajalcev slovenske književnosti na Poljskem po letu 1989. Delo in izzive sodnih tolmačev nam na podlagi lastnih izkušenj v članku z naslovom »Dylematy tłumacza sądowego (z niemieckiego obszaru językowego)« približa Mieczysław Dziekoński. Poglavje zaključuje Piotr Żurek s člankom »Polskie koncepcje federacyjne w świetle raportów Alojza Kuhara z Londynu«, v katerem se osredotoča na poljski vidik v poročilih Slovenca Alojza Kuharja, ki je med drugo svetovno vojno deloval v Londonu. Jezikoslovne razprave so umeščene v četrti sklop. Bożena OstromęckaFrączak v prispevku »Fałszywi przyjaciele Polaków i Słoweńców« predstavlja t. i. lažne prijatelje, enake besede, ki imajo v poljščini in slovenščini različen pomen, njihovo nepoznavanje pa lahko privede do nesporazumov ali komičnih situacij. Agnieszka Będkowska-Kopczyk v članku »Słowa klucze kultury na przykładzie wyrażeń matka Polka oraz cankarjanska mati i Cankarjeva mati« preučuje »ključne besede kulture«, Maria Wacławek in Maria Wtorkowska pa v članku z naslovom »Człowiek człowiekowi lustrem – konceptualizacje wyglądu Polki i Polaka w wypowiedziach polskich i słoweńskich respondentów« predstavljata rezultate raziskave o jezikovno-kulturnih stereotipih glede videza Poljakov (avto- in heterostereotipi). Pisanju z veliko in malo začetnico v poljskem, češkem in slovaškem jeziku je posvečen članek »Uwagi o pisowni dużą (wielką) literą w językach polskim, czeskim i słowackim« Marie Magdalene Nowakowske. Zadnji prispevek tega sklopa se iz slovanskega sveta ponovno ozira proti germanskim jezikom – Dorota Chłopek v članku »Odwzorowanie angielskich rodzajników w polszczyźnie: potrzebne czy nie?« analizira angleške samostalnike z vidika določnega in nedoločnega člena in njihovo prevajanje v poljski jezik. Zaključni del monografije prinaša voščila profesorju Niku Ježu, ki so jih prispevali njegovi polonistični kolegi in prijatelji s Šlezijske univerze, Univerze v Lodžu in Tehnično-humanistične akademije v Bielsku-Białi. Za sodelovanje pri nastajanju pričujoče monografije se zahvaljujemo vsem avtorjem, ki so se odzvali vabilu in prispevali svoje članke. Iskrena hvala tudi obema recenzentoma monografije, profesorici Agnieszki Zatorski in profesorju Hotimirju

Sedemdeset_let_polonistike_v_Ljubljani_FINAL.indd 8

17.10.2018 14:16:00

Predgovor

Tivadarju, ter recenzentom posameznih člankov. Njihovi napotki in komentarji so dodatno pripomogli h kakovosti publikacije. Monografija Sedemdeset let poučevanja poljskega jezika v Ljubljani v treh tematskih sklopih predstavlja najnovejše raziskave s področja literarne vede, prevodoslovja in jezikoslovja, ki so tako ali drugače povezane s polonistiko, hkrati pa tudi s slavljencem, Nikom Ježem, saj so avtorji prispevkov njegovi prijatelji, kolegi in študentje. Širina prispevkov predstavlja tudi širino profesorjevih zanimanj in poklicne dejavnosti, ki jo je dosegel z dolgoletnim zavzetim delovanjem na področju polonistike in drugje. Z besedami Bruna Schulza: Z velikim kovčkom v roki sem stopil na ozko belo cesto, ki se je kmalu izgubila v temni goščavi parka. Z določeno radovednostjo sem opazoval pokrajino. Cesta, po kateri sem stopal, se je vzpenjala in pripeljala na hrbet blage vzpetine, s katere je bil razgled daleč naokoli.1

Spoštovani Profesor, dragi Niko, z željo po še mnogih čudovitih polonističnih in drugih razgledih Ti voščimo vse najboljše. »Sto lat!« Ljubljana, 20. 7. 2018 Urednice

SCHULZ, Bruno, 1983: Sanatorij Pri klepsidri. Prev. Niko Jež. ŠALAMUN-BIEDRZYCKA, K. (ur.): Varujte me, mile zarje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 21–22. (V kazalu monografije so uporabljeni deli tukaj navedenega citata.)

Sedemdeset_let_polonistike_v_Ljubljani_FINAL.indd 9

17.10.2018 14:16:00

Sedemdeset_let_polonistike_v_Ljubljani_FINAL.indd 10

17.10.2018 14:16:00

I. VODILNI OSEBNOSTI POLONISTIKE V LJUBLJANI Rozka Štefan in Niko Jež

Sedemdeset_let_polonistike_v_Ljubljani_FINAL.indd 11

17.10.2018 14:16:00

Sedemdeset_let_polonistike_v_Ljubljani_FINAL.indd 12

17.10.2018 14:16:00

Rozka Štefan in razvoj polonistike v Ljubljani

Rozka Štefan in razvoj polonistike v Ljubljani Maria Wtorkowska, Ana Žabkar Šalić Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana Prispevek v prvem delu predstavlja razvoj poučevanja poljskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, od začetkov lektorata do oblikovanja študijskega programa na Oddelku za slavistiko FF UL. Drugi del prispevka je posvečen poklicni poti prve lektorice za poljski jezik v Ljubljani Rozke Štefan, avtorice prvega učbenika poljskega jezika in prvega pregleda poljske književnosti v slovenščini, literarne zgodovinarke in izjemne prevajalke. Ključne besede: lektorat poljskega jezika, polonistika, Rozka Štefan, prevod, poljska književnost

V študijskem letu 2017/2018 mineva sedemdeset let poučevanja poljskega jezika, književnosti in kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ustanovitev lektorata poljskega jezika po 2. svetovni vojni na osrednji slovenski univerzi je logično nadaljevanje bogatih poljsko-slovenskih stikov, ki segajo v drugo polovico 18. stoletja, se krepijo skozi 19. stoletje,1 začetek 20. stoletja pa predstavlja korak naprej v organizirani obliki ohranjanja poljsko-slovenskih stikov z ustanovitvijo Društva prijateljev poljskega naroda jeseni leta 1910, katerega namen je bil »v ožjem krogu zbrati ljudi in dati slovenski mladini priložnost, da se uči poljskega jezika«2 (Lenard 1911: 1). Društvo je skrbelo za krepitev prijateljskih in kulturnih vezi med poljskim in slovenskim narodom in za vzbujanje zanimanja za poljski jezik, literaturo in kulturo. V okviru društva so bili organizirani tudi občasni tečaji poljskega jezika. Vodili so jih Slovenci, ki so študirali ali delali na Poljskem, kot npr. Vojeslav Molè, France Vodnik ali Tine Debeljak, ki je nekaj časa opravljal tudi funkcijo tajnika društva. Društvo je bilo najbolj aktivno med letoma 1932 in 1936. V tem času ga je vodil Rudolf Molè (1883–1969), slavist in prevajalec romanov Z ognjem in mečem (1923) in Potop (1926–1928) Henryka Sienkiewi cza ter Življenje in prigode male opice (1929–1932) Ferdynanda Ossendowskega. Začetek 2. svetovne vojne je prekinil obetavno sodelovanje med poljskimi in slovenskimi intelektualci. Društvo je prenehalo delovati leta 1941 (ARS).3 1 2 3

Že Rozka Štefan je raziskovala povezanost dveh osrednjih romantičnih pesnikov, Prešerna in Mickiewicza, prav tako je dobro znano delovanje Matije Čopa v Galiciji in Emila Korytka na Kranjskem. O tem so pisali mdr. Tone Pretnar, Rozka Štefan, Niko Jež. Kot odgovor na slovensko društvo je bilo v Krakovu 30. aprila 1911 ustanovljeno Društvo prijateljev Jugoslovanov, kar priča o živahnem sodelovanju med poljskim in slovenskim narodom tistega časa (Lenard 1911: 1). Pozneje je leta 1997 nastalo Društvo slovensko-poljskega prijateljstva s sedežem v Ljubljani, njegov predsednik je Janusz Klim.

Sedemdeset_let_polonistike_v_Ljubljani_FINAL.indd 13

17.10.2018 14:16:00

Sedemdeset let poučevanja poljskega jezika v Ljubljani

SS_18-2_ovitek_02-2_kon3_zel_duo.ai 1 18.10.2018 12:59:36

CMY

789610

601142

Sedemdeset let poučevanja poljskega jezika v Ljubljani posvečeno Nikolaju laju Je Ježu ežu Urednice: Maria Wtorkowska Maria Wacławek Lidija Rezoničnik

Sedemdeset let poučevanja poljskega jezika v Ljubljani - posvečeno Nikolaju Ježu