Razvojna psihologija. 3. zvezek

PSIHOLOGIJA 3. zvezek MLADOSTNIŠTVO IN PREHOD V ODRASLOST ZGODNJA ODRASLOST SREDNJA ODRASLOST POZNA ODRASLOST

ISBN 978-961-06-0379-5

29,90 €

RAZVOJNA PSIHOLOGIJA • 3. zvezek

RAZVOJNA

RAZVOJNA

PSIHOLOGIJA 3. zvezek STROKOVNI UREDNICI LJUBICA MARJANOVIČ UMEK MAJA ZUPANČIČ

9 789610 603795

Razvojna psihologija III - 2020 OVITEK_FINAL.indd 1

15. 10. 2020 14:48:25

RAZVOJNA

PSIHOLOGIJA 3. zvezek STROKOVNI UREDNICI LJUBICA MARJANOVIČ UMEK MAJA ZUPANČIČ

Razvojna psihologija III_FINAL.indd 637

21. 10. 2020 10:56:18

RAZVOJNA PSIHOLOGIJA 3. zvezek

Strokovno uredili: Ljubica Marjanovič Umek in Maja Zupančič Recenzentka in recenzent: Zlatka Cugmas in Norbert Jaušovec Lektorica: Simona Kranjc Oblikovanje: Žare Kerin, Žiga Valetič Prelom: Žiga Valetič Fotografije: Tihomir Pinter, Primož Zrnec, Igor Modic, Darko Drašler, Bogdan Kladnik, Mojca Povh, Petra Urgl, Luka Drakskobler, fotodokumentacija oddelka za psihologijo FF, osebni arhiv avtoric in avtorjev, Inštitut za varovanje zdravja – oddelek za medicinsko genetiko, KK Simon Ilustratorka: Kristina Krhin Računalniška priprava grafov: Mina Bergant, Žiga Valetič, Žan Lep © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2020.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Izdal: Oddelek za psihologijo Tisk: Birografika Bori d. o. o.

Druga, dopolnjena in razširjena izdaja.

Naklada: 1500 izvodov Ljubljana, 2020 Cena: 29,90 EUR CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 159.922(082) RAZVOJNA psihologija / strokovni urednici Ljubica Marjanovič Umek, Maja Zupančič ; [fotografije Tihomir Pinter ... [et al.] ; ilustratorka Kristina Krhin ; izdal Oddelek za psihologijo]. - 2., dopolnjena in razširjena izd. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020 Zv. 3. - 2020 ISBN 978-961-06-0379-5 (zv. 3) 1. Marjanovič Umek, Ljubica COBISS.SI-ID 303239680

Razvojna psihologija III_FINAL.indd 638

21. 10. 2020 10:56:19

KAZALO PREDGOVOR ................................................................................................ 641 MLADOSTNIŠTVO IN PREHOD V ODRASLOST . ..................................... 643 Opredelitev razvojnega obdobja in razvojne naloge v mladostništvu ter na prehodu v odraslost ....................................................................... 644 Maja Zupančič Spoznavni razvoj v mladostništvu in na prehodu v odraslost ................... 666 Maja Zupančič in Matija Svetina Čustveni in osebnostni razvoj v mladostništvu ter na prehodu v odraslost ................................................................................................ 698 Maja Zupančič Razvoj identitete in poklicno odločanje v mladostništvu ter na prehodu v odraslost . ................................................................................. 744 Maja Zupančič Socialni razvoj v mladostništvu in na prehodu v odraslost . ...................... 769 Maja Zupančič in Matija Svetina Socialna kognicija in moralni razvoj v mladostništvu ter na prehodu v odraslost ................................................................................................ 822 Maja Zupančič ZGODNJA ODRASLOST .............................................................................. 849 Razvojna obdobja v odraslosti, telesne spremembe in razvojne naloge . .... 850 Maja Zupančič, Tina Kavčič in Urška Fekonja Osebnostni razvoj v zgodnji odraslosti ..................................................... 887 Maja Zupančič Spoznavni razvoj v zgodnji odraslosti ........................................................ 915 Maja Zupančič Socialni razvoj v zgodnji odraslosti .......................................................... 930 Maja Zupančič in Matija Svetina

Razvojna psihologija III_FINAL.indd 639

21. 10. 2020 10:56:19

SREDNJA ODRASLOST ............................................................................... 967 Osebnostni in socialni razvoj v srednji odraslosti ...................................... 968 Maja Zupančič Spoznavni razvoj v srednji odraslosti . ...................................................... 996 Maja Zupančič Poklicni razvoj v odraslosti . .................................................................... 1020 Maja Zupančič POZNA ODRASLOST ................................................................................. 1039 Osebnostni razvoj v pozni odraslosti . ...................................................... 1040 Maja Zupančič Spoznavni razvoj in vsakodnevna kompetentnost v pozni odraslosti ....... 1056 Maja Zupančič Socialni razvoj v pozni odraslosti ............................................................ 1099 Maja Zupančič

Povzetek .................................................................................................. 1127 Abstract . ................................................................................................. 1128 Stvarno kazalo ........................................................................................ 1129

Razvojna psihologija III_FINAL.indd 640

21. 10. 2020 10:56:19

PREDGOVOR Pred nami je druga, dopolnjena in razširjena izdaja znanstvene monografije z naslovom Razvojna psihologija, ki je v prvi različici izšla leta 2004 in takrat v slovenskem prostoru zapolnila veliko praznino v psihologiji, še posebej v razvojni psihologiji in tudi v širšem družbenem prostoru. Hiter razvoj razvojnopsihološke discipline, nova teoretska znanja in metodološki pristopi v raziskovanju ter ocenjevanju dojenčkov, malčkov, otrok, mladostnikov, mladih na prehodu v odraslost in odraslih oseb, izsledki velikega števila novejših empiričnih raziskav so narekovali dopolnjevanje prvotnega besedila predvsem v dve smeri, in sicer posodobitve nekaterih ter dodajanja posameznih novih delov besedila in bibliografskih enot. Že tako obsežna znanstvena monografija je postala še obsežnejša, zato smo jo vsebinsko razdelili v tri zvezke. Prvi zvezek vključuje poglavja Uvod, Perinatalno obdobje, Dojenček in malček; drugi zvezek poglavji Zgodnje otroštvo ter Srednje in pozno otroštvo; tretji zvezek pa vključuje poglavja Mladostništvo in prehod v odraslost, Zgodnja odraslost, Srednja odraslost in Pozna odraslost. Avtorice in avtorja dopolnjene izdaje Razvojne psihologije smo ostali isti, razvojne psihologinje Ljubica Marjanovič Umek, Maja Zupančič, Urška Fekonja in Tina Kavčič, razvojni psiholog Matija Svetina, biologinja Tatjana Ravnik Tomazo in pediater Borut Bratanič.

Pri pisanju knjige Razvojna psihologija smo avtorice in avtorja sledili nekaterim pomembnim izhodiščem pisanja znanstvene monografije na vsebinsko zelo obsežnem in celovitem področju psihologije, to je razlagi temeljnih zakonitosti človekovega razvoja skozi vsa razvojna obdobja od spočetja do smrti tako na zaznavnem, gibalnem, spoznavnem, čustvenem, osebnostnem, socialnem kot moralnem področju razvoja, uravnoteženemu prikazu razvojnopsiholoških teorij ter metodološki natančnosti in korektnosti pri prikazovanju izsledkov izbranih empiričnih raziskav. V nekaterih poglavjih so še posebej opisani in razloženi posamezni socialni konteksti, ki pomembno sodoločajo razvoj malčkov in otrok, in sicer otroška igra in risba, vrtec in šola, posebej so obravnavane tudi razlike in podobnosti med spoloma.

V dopolnjeni in razširjeni izdaji smo upoštevali spremembe v razvojnem kontekstu posameznikov v zadnjih desetletjih ter razvoj posameznikov v različnih razvojnih obdobjih umeščali v slovenski kulturni prostor. Celotno besedilo je opremljeno z razlago ključnih pojmov, v okvirih znotraj posameznih poglavij pa so še posebej poudarjene zanimivosti, kot so novejši izsledki slovenskih raziskav, posebnosti v razvoju, razvojnopsihološki pripomočki za preučevanje in spremljanje dojenčkov, malčkov, otrok, vzorci psihološkega osamosvajanja pri slovenskih mladih na prehodu v odraslost, dejavnosti za spodbujanje razvoja in učenja otrok. V knjigi tako lahko preberemo okvire, kot so na primer Skupno branje odraslih in otrok, Otroci in šport, Odzivi malčkov na vključenost v vrtec, Težave s spanjem otrok, Spolni stereotipi, Merjenje inteligentnosti, Kriza srednjih let, Izgorelost pri delu, Teorije staranja.

Predgovor

Razvojna psihologija III_FINAL.indd 641

641

21. 10. 2020 10:56:19

Znanstvena monografija Razvojna psihologija je primarno namenjena študentkam in študentom psihologije na različnih stopnjah izobraževanja, potem študentkam in študentom pedagogike in andragogike, medicine, socialne pedagogike, socialnega dela, razrednega pouka, predšolske vzgoje itn., strokovnim delavkam in delavcem v praksi, ki pri svojem delu z ljudmi potrebujejo veliko znanja iz razvojne psihologije, in nenazadnje tudi širši strokovni in laični javnosti, ki jo vsebine o razvoju dojenčkov, malčkov, otrok, mladostnikov, mladih na prehodu v odraslost in odraslih oseb posebej zanimajo. Ker želimo s temeljnim delom s področja razvojne psihologije resnično nagovoriti tako strokovno kot širšo javnost, smo pri pripravi knjige kar nekaj napora vložili v jasnost pisanja besedila, ki smo ga dopolnili tudi s številnimi izbranimi slikami, preglednicami ter fotografijami.

Zahvale Pri pisanju knjige Razvojna psihologija, tako prve kot druge, dopolnjene in razširjene izdaje, je z nasveti, odgovori na različna vprašanja, priporočili, zbranimi podatki, kritičnimi besedami sodelovalo veliko posameznikov in posameznic iz razvojnopsiholoških in tudi drugih strokovnih ter širših krogov. Vsem hvala.

Posebej se želimo zahvaliti recenzentu prof. dr. Norbertu Jaušovcu z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, recenzentki prof. dr. Zlatki Cugmas s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, prof. dr. Simoni Kranjc z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za jezikovni pregled besedila in Denisu Hacinu za pregled angleških povzetkov. Hvala tudi asistentu in mlademu raziskovalcu na Katedri za razvojno psihologijo Žanu Lepu, ki je skrbel, da so vsa besedila avtoric in avtorjev krožila med nami, urednicama, lektorico in založbo, narisal več slik v knjigi ter sodeloval pri pripravi stvarnega kazala.

Zahvalo dolgujemo tudi Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani za številne nasvete in predloge, kako tako obsežno besedilo pripraviti za izdajo, za tehnično urejanje in seveda knjižno izdajo.

Ker je velik del ugotovitev slovenskih raziskav, navajanih v knjigi, rezultat raziskovalnega dela, ki je potekalo v okviru programske skupine Uporabna razvojna psihologija (P5 -0062) ter drugih temeljnih raziskav, evalvacijskih študij, bilateralnih projektov, ciljnoraziskovalnih ter ESS-projektov, se za finančna sredstva zahvaljujemo Agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ter Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije.

Prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek Prof. dr. Maja Zupančič

642

Razvojna psihologija III_FINAL.indd 642

Razvojna psihologija, III. zvezek

21. 10. 2020 10:56:22

MLADOSTNIÅ TVO IN PREHOD V ODRASLOST

Razvojna psihologija III_FINAL.indd 643

21. 10. 2020 10:56:27

Opredelitev razvojnega obdobja in razvojne naloge v mladostništvu ter na prehodu v odraslost Maja Zupančič

Razvojno obdobje mladostništva

Puberteta je starostno obdobje, v katerem se odvija pospešeni telesni razvoj, ki vključuje doseganje reproduktivne zrelosti.

Navadno sovpada s tistim delom mladostništva, ki ga v razvojni psihologiji opredeljujemo kot zgodnje.

Mladostništvo ali s tujko adolescenca (lat. adolescere, kar pomeni dozorevati) je univerzalno razvojno obdobje v človekovem razvoju, tj. značilno za vse etnične skupine in družbe, in smo ga v razvojni psihologiji vse do konca prejšnjega tisočletja opredeljevali kot razvojno obdobje med koncem otroštva in začetkom zgodnje odraslosti (npr. Berk, 1998; Conger, 1991; Kapor-Stanulović, 1988; Santrock, 1992; Zupančič, 2004). V različnih zahodnih družbah in drugih potrošniških družbah se je to obdobje raztezalo med približno 11.–12. in 22.–24. letom starosti, v prvobitnih in različnih tradicionalnih družbah pa je zgornja meja mladostništva še danes bistveno nižja (Arnett, ur., 2007a,b). To razvojno obdobje se pri posameznikih v vseh družbah začenja s predpuberteto in puberteto, obdobjem pospešenega telesnega razvoja, vključno z razvojem reproduktivne zrelosti, ki sledi pospešeni telesni rasti (rastnemu sunku), in se vsaj v današnjih zahodnih družbah malenkostno nadaljuje do zgodnjih dvajsetih let. Čeprav se predpuberteta in puberteta izvirno nanašata le na biološke spremembe, v razvojni psihologiji pod tem izrazom pojmujemo tudi spremljajoče psihološke spremembe (npr. Berk, 2010; Lerner, 1992; Zupančič, 2004). Seveda se posamezniki glede začetka predpubertetnih in pubertetnih sprememb med seboj razlikujejo zaradi dedljivih in nededljivih dejavnikov, npr. razlik v dejavnikih okolja, v katerem se razvijajo. Prav tako se družbe med seboj razlikujejo v povprečni spodnji meji mladostništva, znotraj posameznih družb pa se pojavljajo povprečne razlike med spoloma, ker se hitre biološke spremembe v povprečju prej pojavljajo pri dekletih kot pri fantih (glej tudi poglavje Biološka rast človeka v prvem zvezku). V primerjavi s spodnjo mejo mladostništva pa njena zgornja starostna zamejitev (oz. spodnja starostna zamejitev odraslosti) zelo variira tako med posamezniki kot tudi med družbami. Eden izmed razlogov je ta, da zgornja starostna meja navzven ni dovolj očitna. Tudi različne stroke (npr. pravo, sociologija, psihologija, andragogika) pri tem uporabljajo različna merila, od katerih so ena bolj objektivna in druga bolj subjektivna.

644

Razvojna psihologija III_FINAL.indd 644

Razvojna psihologija, III. zvezek

21. 10. 2020 10:56:27

Za določitev spodnje meje odraslosti v poindustrijskih družbah uporabljamo enega ali več izmed naslednjih (razmeroma objektivnih) meril: (1) pravno legalno (v Sloveniji 18 let); (2) sociološko (družbenih vlog odraslega, npr. samostojno gospodinjstvo, partnerska skupnost/zakonska zveza, starševstvo); (3) ekonomsko (ekonomska neodvisnost od prvotne družine); in (4) psihološko, ki ga uporabljamo tudi v razvojni psihologiji, tj. razrešitev razvojnih nalog mladostništva, doseganje relativne spoznavne, čustvene, socialne in moralne zrelosti (Zupančič, 1997). Z razvojem industrijskih in poindustrijskih družb se je zgornja meja mladostništva, navedena v strokovni literaturi, postopno pomikala vse bolj navzgor, saj so posamezniki v povprečju vse pozneje v svojem življenju dosegali že navedena merila (z izjemo pravnega) (Galambos in Leadbeater, 2000). Zaradi tega so različni avtorji že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja predlagali (npr. Keniston, 1970) opredelitev novega razvojnega obdobja med mladostništvom in odraslostjo, tj. mladost, medtem ko so za posameznike v tem obdobju uporabljali izraza mladina in mladi. Vendar se to »novo« poimenovanje v razvojni psihologiji ni obdržalo (Sebald, 1984). Namesto tega so razvojni psihologi zaradi razlik med različno starimi posamezniki mladostništvo delili na tri razvojna podobdobja (npr. Berk, 1998; Kapor-Stanulović, 1988; Zupančič, 1997, 2004): - zgodnje mladostništvo (do približno 14. leta starosti), - srednje mladostništvo (do približno 17. ali 18. leta), - pozno mladostništvo (do približno 22. ali 24. leta).

Zrelost je stanje ali obdobje v življenju, ko posameznik doseže povprečno raven delovanja (telesnega, čustvenega, spoznavnega, socialnega in moralnega) odraslega. Zrelosti posameznik ne doseže na vseh področjih razvoja sočasno.

Tudi znotraj obdobja mladostništva so se različno stare skupine posameznikov razlikovale v številnih psiholoških značilnostih, zato so to obdobje razvojni psihologi sprva delili na zgodnje, srednje in pozno mladostništvo. S podaljševanjem izobraževanja in tudi negotovih razmer na trgu dela ter s tem povezanega razvoja samostojnosti (predvsem poklicne in ekonomske) in prevzemanja družbenih vlog odraslih se je vstop v odraslost zamikal v zelo pozna dvajseta leta. Na podlagi nekaterih skupnih psiholoških značilnosti posameznikov v tretjem desetletju njihovega življenja, ki jih ločijo od »najstnikov« (mladostnikov), pa se je za to razvojno obdobje uveljavil izraz prehod v odraslost.

Opredelitev razvojnega obdobja in razvojne naloge v mladostništvu ter na prehodu v odraslost

Razvojna psihologija III_FINAL.indd 645

645

21. 10. 2020 10:56:27

Z naraščajočo starostjo mladostnikov so v poindustrijskih družbah meje med mladostništvom in zgodnjo odraslostjo postajale vse bolj zabrisane, saj so naraščale tudi medosebne razlike glede doseganja relativne psihološke zrelosti, zaključka izobraževanja in doseganja ekonomske neodvisnosti (Galambos in Leadbeater, 2000; Kroger, 2000). Po mnenju nekaterih avtorjev (npr. Fasick, 1994) naj bi se podobdobje poznega mladostništva sklenilo, ko posamezniki prevzamejo eno izmed odraslih družbenih vlog. Te se navadno nanašajo na vsaj enega izmed naštetih normativnih dogodkov: zaključek izobraževanja, vstop na delovno mesto, vodenje neodvisnega »gospodinjstva«, oblikovanje razmeroma stabilne partnerske ali zakonske zveze in starševstvo. Posamezniki z visokimi izobrazbenimi težnjami in pričakovanji (ta se navadno povezujejo s pričakovanji staršev in njihovim družbenoekonomskim položajem) se npr. dlje časa izobražujejo, se sočasno ne zaposlujejo (razen študentskih del) in živijo v »odvisnem« gospodinjstvu (navadno) s svojimi starši. Najverjetneje se ne poročijo/živijo v partnerski skupnosti in se ne odločajo za starševstvo. Tako po kriteriju prevzema ene izmed odraslih vlog npr. študenti najdlje »ostajajo« v obdobju poznega mladostništva, čeprav so lahko na različnih področjih psihičnega razvoja dosegli relativno zrelost, posamezniki, ki se zaposlijo takoj, ko je to legalno mogoče, pa postanejo odrasli »najprej«, čeprav so lahko npr. manj psihološko zreli od študentov. Zaradi navedenih težav pri opredelitvi meril zgornje meje mladostništva so nekateri avtorji (npr. Arnett, 1997) predlagali upoštevanje subjektivnih meril »mladostnikov« in tudi odraslih. Ti so največkrat poročali, da odraslost pomeni sprejemanje odgovornosti za posledice lastnih dejanj, samostojno odločanje glede osebnih zadev, prepričanj in vrednot, vzpostavljanje enakovrednega odnosa s starši, doseganje ekonomske neodvisnosti od staršev in življenje v »lastnem gospodinjstvu« (Arnett, 1997, 2000, 2001, 2014; Sirsch, Dreher, Mayr in Willinger, 2009; Zupančič, 1993; Zupančič in Puklek Levpušček, 2011; pregled v: Zupančič in Sirsch, 2018). Subjektivna merila v primerjavi z bolj objektivnimi (prevzemanje ene izmed odraslih vlog) poudarjajo individualizem, bolj objektivna merila (t. i. označevalci odraslosti) pa tradicionalne starostno normativne dogodke v reproduktivni (npr. poroka, starševstvo) in produktivni domeni (npr. zaključek izobraževanja, zaposlitev) posameznikovega razvoja. Vendar pa vseh navedenih subjektivnih meril večina posameznikov ne dosega do poznih dvajsetih let, med njimi zlasti študentov (npr. Zupančič in Puklek Levpušček, 2011; Zupančič, Friedlmeier, Puklek Levpušček, Sirsch, Bruckner-Feld in Horvat, 2014). Nobeno izmed teh vrst meril (subjektivno, objektivno) tudi ne odpravlja težav pri določanju zgornje meje mladostništva oz. spodnje meje odraslosti.

Razvojno obdobje prehoda v odraslost Na podlagi več argumentov, ki se nanašajo na hitre demografske in druge spremembe v poindustrijskih družbah, predstave ljudi o odraslosti ter razvojnopsihološke značilnosti različno starih mladih oseb, je Arnett (2000) opredelil novo razvojno obdobje med mladostništvom in odraslostjo oz. med poznim mladostništvom in zgodnjo odraslostjo – prehod v odraslost, in sicer od 18. leta starosti do največ 29. leta. Hiter razvoj tehnologije, globalizacija, ekonomske spremembe in spremljajoče družbene spremembe so (med drugim) mladim generacijam na eni strani omogočile široko ponudbo različnih možnosti za njihovo samostojno življenje v prihodnosti in tako prispevale k njihovemu vse daljšem raziskovanju, preizkušanju in izbiri med različnimi možnostmi, s tem pa k večji individualizaciji njihovih razvojnih poti. Po drugi strani pa so hitre tehnološke in družbenoekonomske spremembe zahtevale od mladih generacij pridobivanje novih (posebnih in zapletenih) spretnosti, kompetenc in znanj, kar so lahko

646

Razvojna psihologija III_FINAL.indd 646

Razvojna psihologija, III. zvezek

21. 10. 2020 10:56:28

udejanjali s podaljševanjem formalnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja. Navedeno se je naprej povezovalo s kasnejšim zaposlovanjem posameznikov kot pred desetletji (in tudi višjo stopnjo brezposelnosti), s tem pa podaljševanjem ekonomskega osamosvajanja (odselitev od doma prvotne družine, finančna neodvisnost), oblikovanja partnerske/zakonske skupnosti in starševstva v vse kasnejši starosti. Po podatkih Eurostata (2019a) je npr. povprečna starost Slovencev ob odselitvi od doma prvotne družine 29,4 let, povprečna starost Slovenk pa 27,2 let. Seveda podaljševanje časa za opredelitve posameznikov glede njihove nadaljnje življenjske poti v pozna dvajseta leta in odlog prevzemanja odraslih družbenih vlog ne bi bila mogoča, če sodobne (poindustrijske) družbe takega podaljševanja in odlaganja oz. obdobja »osebne svobode«, tj. prevzemanja odgovornosti le zase, ne pa še polnih obvez in odgovornosti do drugih, ne bi dovoljevale in omogočale ali vsaj »prenašale« (npr. Arnett, 2015). Tako postopno podaljševanje obdobja mladostništva v takih družbah v dvajseta leta kot tudi novo obdobje prehoda v odraslost sta predvsem družbenokulturni pojav. Medtem ko je mladostništvo ne glede na njegovo dolžino v posameznih družbah univerzalno, pa je prehod v odraslost omejen na (po)industrijske družbe.

Arnett (2000, 2006, 2014; glej tudi Zupančič, 2011, 2019) je arbitrarno postavil starostno mejo med mladostništvom in prehodom v odraslost (v družbah, v katerih se to obdobje pojavlja) pri starosti 18. let, ki je v večini držav »s prehodom v odraslost« tudi pravno-legalno merilo odraslosti. Poleg demografskih značilnosti, po katerih se mladi na prehodu v odraslost razlikujejo od mladostnikov in posameznikov v poznih dvajsetih oz. zgodnjih tridesetih letih, je avtor opredelil še pet (med seboj nekoliko povezanih) razlikovalnih razvojnopsiholoških značilnosti: podaljšano raziskovanje identitete, samozaznani razvojni položaj »nekje vmes«, nestabilnost, osredotočenost nase in optimizem glede zaznanih možnosti za osebni razvoj. V primerjavi z mladostništvom (do 18. leta starosti) in odraslostjo je populacija mladih na prehodu v odraslost značilno bolj demografsko heterogena: (1) nekateri stalno živijo pri starših, drugi delno pri starših (v času študijskih ali delovnih obveznosti živijo npr. v najetih stanovanjih ali študentskih domovih), nekateri pa so se odselili od doma (živijo v samostojnem gospodinjstvu, npr. s partnerjem, sami); (2) nekateri se formalno izobražujejo (v Sloveniji približno polovica med 20. in 24. letom; podatki se razlikujejo glede na vire), nekateri so zaposleni (npr. za določen ali nedoločen čas), drugi so končali z izobraževanjem in so brezposelni, spet tretji v okviru zakonsko opredeljenih možnosti zadržijo študentski status, vendar se ne izobražujejo (npr. opravljajo študentsko delo, potujejo); (3) nekateri imajo stalnega partnerja, nekateri so poročeni/v partnerski skupnosti (v Sloveniji so poročeni redki, povprečna starost žensk ob prvi poroki je bila npr. 30,4 let in moških 32,9 let, Eurostat, 2019b), drugi so samski (ali hitro menjajo partnerje); (4) nekateri imajo lastne otroke, drugi jih nimajo (v Sloveniji jih večina do poznih dvajsetih let nima; povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka je bila npr. 28,8 let, Eurostat, 2019c). Velika večina mladostnikov pa živi v domu prvotne družine (nekateri starejši delno, in sicer zaradi oddaljenega kraja izbrane šole, ki jo obiskujejo), se izobražuje/ poklicno usposablja, niso poročeni ali v partnerski skupnosti in nimajo lastnih otrok, medtem ko večina mladih odraslih živi v samostojnem gospodinjstvu (s partnerjem ali brez), so zaposleni, poročeni ali v partnerski skupnosti in imajo vsaj enega lastnega otroka. Glede petih razvojnopsiholoških značilnosti prehoda v odraslost pa lahko povzamemo naslednje:

- podaljšano raziskovanje identitete, ki jo je pred desetletji Erikson (1959, 1968; glej tudi poglavje Teorije psihičnega razvoja v prvem zvezku) opredelil kot ključni razvojnopsihološki proces in razvojno nalogo v mladostništvu, se na prehodu v odraslost nadaljuje, predvsem na področjih poklicnega dela (lahko tudi izobraževanja; npr. kakšen poklic si Opredelitev razvojnega obdobja in razvojne naloge v mladostništvu ter na prehodu v odraslost

Razvojna psihologija III_FINAL.indd 647

647

21. 10. 2020 10:56:28

posamezniki želijo opravljati, kakšna so njihova pričakovanja o delovni karieri), part­ nerskih odnosov (npr. s kakšnim partnerjem si želijo ustvariti dolgotrajno zvezo), sloga življenja in ideologije (npr. opredeljevanje svetovnega nazora, državljanske vloge, odnosa do družbenih, političnih in okoljskih vprašanj). Preko raziskovanja in preizkušanja različnih možnosti svojega življenja v prihodnosti se postopno opredeljujejo za tisto, kaj jim najbolj ustreza, tj. za različne dejavnosti, vloge, načela, in se ob tem pripravljajo na sprejemanje obvez in odgovornosti tudi za druge, ne le zase (Arnett, 2015);

- samozaznani razvojni položaj »nekje vmes« se nanaša na to, da se posamezniki ne opredeljujejo več kot mladostniki niti ne kot povsem odrasli, temveč menijo, da so v nekaterih vidikih odrasli, v drugih pa ne (bistveno pogosteje kot se tako ocenjujejo mladostniki in odrasli). Podobno ugotavljajo avtorji v različnih državah (po)industrijskega sveta še posebej pri posameznikih v prvi polovici dvajsetih let in pri študentih (pregled v: Arnett, 2014; Zupančič, 2011; Zupančič in Sirsch, 2018). Taka zaznava lastnega razvojnega položaja verjetno izhaja iz dejstva, da posamezniki v svojih dvajsetih letih postopno dosegajo merila odraslosti, ki jih subjektivno pojmujejo kot najpomembnejša pri opredelitvi odrasle osebe, tj. sprejemanje odgovornosti za lastna dejanja, samostojno odločanje, vzpostavljanje enakovrednih odnosov s starši in na finančno neodvisnost vezana merila; - nestabilnost pomeni, da so posamezniki neustaljeni tako demografsko (npr. nekaj časa živijo pri starših, nato s partnerjem, po razpadu zveze se spet vrnejo domov k staršem, menjajo najeta stanovanja v času študija; nekaj časa delajo, potem so začasno brezposelni, po opustitvi študija kasneje nadaljujejo, menjajo smeri študija) kot tudi psihološko, npr. preizkušajo različne dejavnosti, vzorce vedenja, sloge življenja, na podlagi pridobljenih spoznanj in izkušenj spreminjajo nekatera prepričanja in poglede na svet, kar se (delno tudi kot odziv na demografsko nestabilnost) povezuje s spremembami v njihovi hierarhiji vrednot, subjektivnem blagostanju v različnih domenah, zadovoljstvu z življenjem (Arnett, 2006; Zupančič, 2011; glej tudi Zupančič in Sirsch, 2018); - osredotočenost nase odraža ukvarjanje s seboj, osredotočanje na lastne izbire, oblikovanje samostojnih odločitev za sebe ter sprejemanje odgovornosti zanje, kar posameznikom omogoča njihova velika (vsaj v primerjavi z drugimi razvojnimi obdobji) osebna svoboda. Ker večinoma nimajo veliko družbenih obvez in dolžnosti do drugih (npr. do zakonca, lastnih otrok, na delovnem mestu) in so polnoletni, menijo, da lahko s svojim življenjem upravljajo tako, kot si želijo. Več časa kot v drugih razvojnih obdobjih (z izjemo pozne odraslosti) tudi preživijo sami. Vendar obdobje osredotočanja nase posamezniki razumejo kot prehodno in si tudi ne želijo, da bi tako živeli v odraslosti. Tako prehodno obdobje ima po mnenju Arnetta (2006, 2014, 2015) pozitivno razvojno funkcijo, saj naj bi mladi ljudje preko osredotočanja nase razvijali identiteto, pridobivali znanje in spretnosti, ki jih bodo potrebovali v samostojnem odraslem življenju, ter spoznali in izkusili mnogo stvari, za katere menijo, da jih v odraslosti zaradi prevzemanja različnih obvez in odgovornosti do drugih ne bodo mogli ali vsaj ne v tolikšni meri kot sedaj; - optimizem glede zaznanih možnosti za osebni razvoj opredeljujejo tako zaznava lastne prihodnosti z veliko možnostmi (saj se posamezniki še niso trdno odločili za določeno pot razvoja npr. kariere, partnerja) kot tudi optimizem in velika pričakovanja posameznikov glede njihove osebne prihodnosti – zaznavajo več odprtih poti, na katerih menijo, da bodo uresničili svoje potenciale in želje. Tako npr. v povprečju menijo, da bodo 648

Razvojna psihologija III_FINAL.indd 648

Razvojna psihologija, III. zvezek

21. 10. 2020 10:56:28

uspešnejši in bolj zadovoljni v odraslosti, kot so njihovi starši, da bodo imeli dolgotrajno, trdno, vzajemno naklonjeno, intimno in predano partnersko zvezo ter zanimivo in uspešno delovno kariero. Visok optimizem in velika pričakovanja vsaj delno odražajo pomanjkanje izkušenj z različnimi obvezami in odgovornostmi odraslega življenja, saj svojih predstav in pričakovanj posamezniki še niso (ali pa zelo malo) preizkušali v svojem stvarnem življenju (Arnett, 2006, 2014; glej tudi Zupančič, 2011). Čeprav je sprva Arnett (2000, 2006) poročal o navedenih ugotovitvah pri posameznikih v ZDA, ki bi bile lahko pozitivno pristranske v smeri večjega optimizma, so razmeroma visok optimizem med mladimi na prehodu v odraslost, kot povzema avtor (Arnett, 2014), ugotovili tudi avtorji v drugih državah, vključno z evropskimi, med katerimi so študenti izrazili več optimizma kot neštudenti (pregled v: Zupančič in Sirsch, 2018). Tudi v okviru obširne raziskave Mladina z udeleženci, starimi od 15 do 29 let (Musil in Lavrič, 2011), jih je večina navedla, da bo njihova prihodnost boljša od sedanjosti (približno polovica od vseh, da bo nekoliko boljša, in petina, da bo veliko boljša). Glede prihodnosti naše družbe pa so bila njihova poročila manj optimistična, saj jih je petina navedla, da bo prihodnost nekoliko boljša, pet odstotkov pa, da bo veliko boljša.

Upravljanje z denarjem pri slovenskih brucih: dejavniki in pozitivni izidi na dolgi poti k finančni neodvisnosti Finančna neodvisnost predstavlja enega izmed ključnih vidikov posameznikovega osamosvajanja v prvotni družini in eno izmed najpomembnejših subjektivnih meril odraslosti (npr.

Arnett, 2001, 2014; Sirsch idr., 2009; Zupančič in Puklek Levpušček, 2011; Zupančič in Sirsch, 2018), ki od mladih posameznikov zahteva pridobivanje finančnega znanja, razvoj finančnih spretnosti in prilagojenega finančnega vedenja. Pri tem ima pomembno vlogo predhodna finančna socializacija otrok in mladostnikov s strani staršev (npr. Jorgensen, Rappleyea, Schweichler, Fang in Moran, 2017; Shim, Barber, Card, Xiao in Serido, 2010; Shim, Serido, Tang in Card, 2015). Ker je bila velika večina tovrstnih raziskav izvedena s severnoameriškimi študenti, so U. Sirsch, M. Zupančič, M. Poredoš, K. Levec in M. Friedlmeier (2019) kot prve preverjale povezave starševske finančne socializacije z njenimi učnimi izidi in prispevke slednjih k delovanju v finančni domeni pri evropskih študentih. Pri študentih prvih letnikov avstrijskih in slovenskih javnih univerz so tako na podlagi empirično podprtega modela starševske finančne socializacije v ZDA (Shim idr., 2010) preučevale napovedne zveze med (1) družbenoekonomskim položajem (DEP) njihove družine (izobrazba in zaposlitveni položaj obeh staršev), starševske finančne socializacije, ko so bili bruci še mladostniki (finančno vedenje staršev, starševsko neposredno poučevanje mladostnikov o finančnih zadevah), (2) učnimi izidi te socializacije pri brucih (znanje o finančnih zadevah in zgledovanje po starših pri upravljanju z denarjem v sedanjosti), (3) samonadzorom brucev pri ravnanju z denarjem, (4) njihovim finančnim vedenjem (predvsem varčevanje) in kakovostjo odnosa s starši, povezanega s finančnim vedenjem brucev, ter (5) zadovoljstvom brucev z upravljanjem z lastnim denarjem.

O vseh navedenih značilnostih so preko izpolnjevanja spletnih vprašalnikov poročali študenti, predpostavljene poti in merske pripomočke pa so avtorice prehodno prilagodile evropskemu kontekstu. Ugotovitve oz. poti od značilnosti družine do pozitivnih izidov pri brucih (varčevanje, ugoden odnos s starši, vezan na finančne zadeve, in zadovoljstvo s finančnim upravljanjem) so bile v obeh evropskih državah podobne tistim v ZDA (Sirsch idr., 2019), nekatere pa so se razlikovale. V nadaljevanju prikazujemo le izsledke v Sloveniji.

Opredelitev razvojnega obdobja in razvojne naloge v mladostništvu ter na prehodu v odraslost

Razvojna psihologija III_FINAL.indd 649

649

21. 10. 2020 10:56:28

PSIHOLOGIJA 3. zvezek MLADOSTNIŠTVO IN PREHOD V ODRASLOST ZGODNJA ODRASLOST SREDNJA ODRASLOST POZNA ODRASLOST

ISBN 978-961-06-0379-5

29,90 €

RAZVOJNA PSIHOLOGIJA • 3. zvezek

RAZVOJNA

RAZVOJNA

PSIHOLOGIJA 3. zvezek STROKOVNI UREDNICI LJUBICA MARJANOVIČ UMEK MAJA ZUPANČIČ

9 789610 603795

Razvojna psihologija III - 2020 OVITEK_FINAL.indd 1

15. 10. 2020 14:48:25