Skupina avtorjev je ustvarila zelo temeljit, mestoma kritičen, predvsem pa izjemno nazoren in poučen vpogled v razvoj geografije na Slovenskem ter širše. Z monografijo si slovenska geografija nastavlja ogledalo, v katerem se zrcali široka paleta stoletnih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in pedagoških dosežkov pa tudi opominov, kje bi lahko naredili še več oziroma se hitreje odzvali na aktualne razmere v družbi. Prav tovrstne refleksije dajejo monografiji, poleg ostalih prvič predstavljenih vsebin, dodatno vrednost. Knjiga predstavlja tudi dragocen vir za iskanje korenin sodobne geografske misli, za samozavestno umeščanje stroke v sistem znanosti in interdisciplinarnega povezovanja, predvsem pa njenega pomena pri prepoznavanju in razlagi soodvisnosti narave in družbe ter vzrokov za aktualne globalne neenakosti. Iz recenzije dr. Metke Špes
ISBN 978-961-06-0241-5
ISBN 978-961-06-0241-5
Historia Facultatis
Historia Facultatis je knjižna zbirka, s katero Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani obeležuje 100. obletnico svojega delovanja. Predstavlja razvoj oddelkov in delo vidnejših posameznikov, ki so pustili globoko sled v slovenskem in evropskem kulturnem prostoru, ter s tem osvetljuje osrednji del slovenske intelektualne in akademske zgodovine. Pogled v preteklost odpira tudi nove perspektive za prihodnost, zato je zbirka Historia Facultatis projekt, s katerim Filozofska fakulteta zaznamuje častitljivi jubilej in hkrati ustvarja nova izhodišča za kritično in ustvarjalno delo.
DARKO OGRIN (ur.)
RAZVOJ GEOGRAFIJE NA SLOVENSKEM
1 0 0
100 LET ŠTUDIJA GEOGRAFIJE NA UNIVERZI V LJUBLJANI
Historia Facultatis DARKO OGRIN (ur.) RAZVOJ GEOGRAFIJE NA SLOVENSKEM
100 let
9 789610 602415
Razvoj geografije na slovenskem_ naslovka FINAL.indd 1
6.9.2019 8:33:05
Darko Ogrin (ur.)
RAZVOJ GEOGRAFIJE NA SLOVENSKEM 100 let študija geografije na Univerzi v Ljubljani
Ljubljana 2019
Razvoj_geografije_na_slovenskem_FINAL.indd 1
6.9.2019 10:47:43
Razvoj geografije na Slovenskem – 100 let študija geografije na Univerzi v Ljubljani Zbirka: Historia facultatis Uredniški odbor zbirke: Tine Germ, Janica Kalin, Ljubica Marjanovič Umek, Gregor Pompe, Jure Preglau, Matevž Rudolf, Tone Smolej Odgovorni urednik: Tine Germ Glavni urednik: Tone Smolej Urednik: Darko Ogrin Pomočnica urednika: Sara Uhan Recenzentki: Valentina Brečko Grubar, Metka Špes Kartografinji: Ana Seifert Barba, Tina Vrabič Fotografije: Arhiv AGUL (Alumni kluba geografov Univerze v Ljubljani), Arhiv Oddelka za geografijo FF UL, F. Bar (fototeka NMP 252/16), Žiga Barba, Dinaricus, Matej Gabrovec, Anton Gosar, Nela Halilović, Mojca Ilc Klun, Marko Krevs, Jurij Kunaver, Barbara Lampič, Simona Lukič, Rožle Bratec Mrvar, Darko Ogrin, Matej Ogrin, Irma Potočnik Slavič, Matjaž Rebolj, Blaž Repe, Boštjan Rogelj, Studio NORA, Tajan Trobec, Nataša Uršič, Hana Vrtovec, Nadja Zupan Hajna Ilustracije: Marko Kočevar, Maša Planinc Lektorica: Eva Vrbnjak Prevod angleškega povzetka: James Cosier Tehnično urejanje, oblikovanje in prelom: Jure Preglau Fotografija na naslovnici: Zemljevid dela današnjega slovenskega ozemlja in sosednjih pokrajin iz Münstrove Kozmografije. Izdala in založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Tisk: Birografika Bori d. o. o. Ljubljana, 2019 Prva izdaja Naklada: 550 izvodov Cena: 29,90 EUR Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. / To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca
Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610602385 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=301605376 ISBN 978-961-06-0241-5 E-knjiga COBISS.SI-ID=301594624 IISBN 978-961-06-0238-5 (pdf )
Razvoj_geografije_na_slovenskem_FINAL.indd 2
6.9.2019 10:47:43
Vsebina
Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 1 Geografska misel od antike do 19. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Darko Ogrin 1.1
Prispevek antičnih učenjakov k razvoju geografije . . . . . . . . . . . . 16 1.1.1 Učenjaki iz Mileta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 1.1.2 Antična geografija med Grčijo in Rimom . . . . . . . . . . . . . . 21 1.1.3 Prikazi slovenskega ozemlja v antičnih geografskih delih . . . 25
1.2
Geografija v srednjem veku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 1.2.1 Zgodnji srednji vek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 1.2.2 Vzpon islamskih znanstvenih središč in visoki srednji vek . . . 34
1.3
Velika geografska odkritja in njihov vpliv na geografsko misel . . . . 43 1.3.1 Pregled geografskih odkritij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 1.3.2 Vpliv velikih odkritij na razvoj geografije . . . . . . . . . . . . . . 50 1.3.3 Predhodniki moderne geografije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 1.3.4 Prikazi današnjega slovenskega ozemlja in prispevki k poznavanju sveta in domovine . . . . . . . . . . . . . 63
2 Razvoj moderne geografije v 19. in začetku 20. stoletja . . . . . . . . . . 77 Darko Ogrin 2.1
Svetovna geografija v začetnem obdobju moderne geografije . . . . 77 2.1.1 Prva polovica 19. stoletja in nastanek moderne geografije . . 77 2.1.2 Druga polovica 19. stoletja in institucionalizacija geografije . . 83
2.2
Geografija na Slovenskem v 19. stoletju in na začetku 20. stoletja . . 93
2.2.1 Slovenski misijonarji in odkrivanje notranjosti
Severne Amerike in Afrike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93
2.2.2 Prispevek Alexandra Supana k razvoju geografije . . . . . . . . 95 2.2.3 Narodna (domoznanska) geografija in prebujanje narodne zavesti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 2.2.4 Slovenski doktorji geografije na Dunaju med letoma 1900 in 1918 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 Žiga Zwitter
3
Razvoj_geografije_na_slovenskem_FINAL.indd 3
6.9.2019 10:47:43
3 Šolska geografija na Slovenskem do 2. svetovne vojne . . . . . . . . . . 111 Rožle Bratec Mrvar 3.1
Začetki pouka geografskih vsebin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .111 3.1.1 Protestantsko šolstvo in protireformacija . . . . . . . . . . . . . 111 3.1.2 Barok in prve na Slovenskem tiskane knjige . . . . . . . . . . . 113
3.2
Šolska geografija v 19. in prvi polovici 20. stoletja . . . . . . . . . . . .114 3.2.1 Ilirske province . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .114 3.2.2 Slovenski šolski geografi na tujem . . . . . . . . . . . . . . . . . .115 3.2.3 Prva geografska dela v slovenskem jeziku . . . . . . . . . . . . .116 3.2.4 Prelom stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .119 3.2.5 Šolska geografija med obema vojnama . . . . . . . . . . . . . . 120
4 Študij geografije na Univerzi v Ljubljani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 4.1
Ustanovitev ljubljanske univerze in začetki študija geografije . . . .123 Katja Vintar Mally 4.1.1 Ustanovitev ljubljanske univerze in Filozofske fakultete . . . .123 4.1.2 Začetki geografije na ljubljanski Filozofski fakulteti . . . . . . .126
Je humanistično-družboslovna Filozofska fakulteta dom tudi za geografijo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130 Dušan Plut
4.1.3 Nastanek in vloga Geografskega društva . . . . . . . . . . . . . 132 4.1.4 Medvojna geografija pod vodstvom Antona Melika . . . . . . 134 4.1.5 Usmeritve slovenske geografije med obema vojnama . . . . .139 4.1.6 Druga svetovna vojna in geografsko delovanje . . . . . . . . . 141 4.2
Smeri razvoja sodobne svetovne geografije in slovenska geografija po 2. svetovni vojni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .143 Dejan Cigale 4.2.1 ‚Kvantitativna revolucija‘ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .145 4.2.2 Sistemski pristop v geografiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .148 4.2.3 Vedenjska (behavioristična) geografija . . . . . . . . . . . . . . .149 4.2.4 Kritike »prostorske znanosti« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .150 4.2.5 Humanistični pristopi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .151 4.2.6 Radikalna geografija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152 4.2.7 Kritična geografija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .155 4.2.8 Feministična geografija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156
4
Razvoj_geografije_na_slovenskem_FINAL.indd 4
6.9.2019 10:47:43
4.2.9 Postmodernizem in poststrukturalizem v geografiji . . . . . . .157 4.2.10 Vrzeli v pričujočem prikazu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .159 4.2.11 Vplivi na geografijo v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .160 4.3
Odmevi sodobnih geografskih tokov v slovenskem prostoru . . . . .163 4.3.1 Fizična geografija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .164 Karel Natek Malo nostalgije, spomini na študijska leta in na zaposlitev . . . . . . 178 Jelka-Eta Kunaver 4.3.2 Družbena geografija v Sloveniji: od konceptov do palete geografij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 186 Jernej Zupančič 4.3.3 Sodobna regionalna geografija . . . . . . . . . . . . . . . . . . .204 Dejan Rebernik
4.4
Organizacija študija, usmeritve in raziskovalno delo . . . . . . . . . . 213 4.4.1 Razvoj študijskih programov na Oddelku za geografijo FF UL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .213 Blaž Repe
Več terena! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .231 Mirsad Skorupan, Matej Gabrovec, Branko Pavlin, Mitja Bricelj
4.4.2 Metodološke in tehnološke spremembe v znanosti in geografija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .234 Marko Krevs
Najstarejše fotografije na Oddelku za geografijo . . . . . . . . 242 Marko Krevs, Darko Ogrin
GIKL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .258 Marko Krevs
4.4.3 Geografija krasa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .259 Uroš Stepišnik
Fizičnogeografski laboratorij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 267 Blaž Repe
4.4.4 Regionalno planiranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .272 Andrej Černe, Simon Kušar 4.4.5 O slovenski politični geografiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .285 Jernej Zupančič
Študent z aktovko in kravato: izkušnja študenta geografije 20. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 293 Anton Gosar
5
Razvoj_geografije_na_slovenskem_FINAL.indd 5
6.9.2019 10:47:43
4.4.6 Turizem in rekreacija ter slovenska geografija . . . . . . . . . .301 Dejan Cigale 4.4.7 Geografija prometa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .307 Matej Ogrin 4.4.8 Pol stoletja Geografije podeželja . . . . . . . . . . . . . . . . . . 311 Irma Potočnik Slavič
Moji spomini na študij geografije . . . . . . . . . . . . . . . . . . 322 Nejc Bobovnik
4.4.9 Urbana geografija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .324 Dejan Rebernik 4.4.10 Okoljska geografija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .330 Barbara Lampič
Sprehod po šolski geografiji od subjektivnega k objektivnemu v zadnjih šestdesetih letih . . . . . . . . . . . .345 Igor Lipovšek
4.4.11 Razvoj in današnje stanje didaktike geografije . . . . . . . . . 350 Tatjana Resnik Planinc, Jurij Kunaver, Mojca Ilc Klun
Razvoj šolske e-geografije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 365 Mirsad Skorupan
4.4.12 Slovenska (družbena) geografija v mednarodnem okolju ob zatonu 20. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 368 Anton Gosar 4.5
Strokovna podpora delu in vitalnosti Oddelka za geografijo FF UL . 384 4.5.1 Oddelek za geografijo in njegovi zaposleni . . . . . . . . . . . .384 Tatjana Resnik Planinc, Jerica Mrak Pestotnik
Poslovna sekretarka, poslovna asistentka, strokovna delavka, vodja pisarne, office manager ..., skratka, o delu tajništva . . . 387 Jerica Mrak Pestotnik
O tem, kako smo na oddelku ustvarili tradicijo prednovoletnih čajank . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .391 Metka Špes
4.5.2 Sto let geografske knjižnice in kartografske zbirke . . . . . . .398 Ida Knez Račič, Lucija Miklič Cvek, Martina Frelih
Kako se že 30 let selimo v nove prostore . . . . . . . . . . . . . .408 Ida Knez Račič
4.5.3 O delu oddelčnih kartografov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .423 Tina Vrabič, Ana Seifert Barba
6
Razvoj_geografije_na_slovenskem_FINAL.indd 6
6.9.2019 10:47:43
4.5.4 Povezovanje diplomantov Oddelka za geografijo FF UL: Alumni klub geografov Univerze v Ljubljani . . . . . . . . . . .426 Simon Kušar 4.5.5 Društvo mladih geografov Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . .430 Lovro Jecl 5 Zaključne misli – geografija v perspektivi družbenega razvoja v 21. stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 435 Boštjan Rogelj Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 449 Summary . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 457 Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 465 Kazalo slik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 529 Kazalo preglednic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 539 Imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 541 Seznam avtorjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 551
7
Razvoj_geografije_na_slovenskem_FINAL.indd 7
6.9.2019 10:47:43
Razvoj_geografije_na_slovenskem_FINAL.indd 8
6.9.2019 10:47:43
Predgovor
Z
vidika razvoja človeške družbe se zdi sto let zelo kratko obdobje. Z vidika obstoja neke ustanove je sto let že pomembna časovna kategorija, v kateri ta doživlja svoje začetke, vzpone, nihanja in tudi padce, ko se prebija skozi različne razvojne faze. Z vidika posameznika, ki vstopa v te razvojne faze le za nekaj let, pa je sto let častitljiva doba. V pričujoči monografiji smo poskušali zbrati nekaj tovrstnih pogledov na prvo stoletje Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Prvi koraki institucionalizirane geografije na slovenskem ozemlju so bili v prostorskem smislu skromni, a pogumni. V šestdesetih letih 20. stoletja se je zgodila velika pridobitev, Oddelek za geografijo se je preselil iz stavbe Univerze v Ljubljani (Kongresni trg 12) v prostore na Aškerčevi 2, kjer domujemo tudi v prazničnem letu 2019. Ob praznovanju 100-letnice tako v ospredje stopa troje. Prvič, kritična (samo)ocena, kako smo (so)oblikovali našo stroko, kako smo sledili sodobnim tokovom v geografiji, kje smo odkrili nove strokovne vrzeli in jih ustrezno presegli, kaj smo novega in uporabnega doprinesli k znanosti? Drugič, izjemno pomembno je, kako je slovenska geografija pripomogla k reševanju vprašanj in problemov slovenske družbe, v čem je ponudila trajnostne rešitve, kako je geografija prepoznana v širši javnosti? Tretjič, kako je skoraj 2500 diplomantov geografije postalo del geografske skupnosti, koliko in kako smo povezani?
9
Razvoj_geografije_na_slovenskem_FINAL.indd 9
6.9.2019 10:47:43
Pričujoča monografija tako prinaša sintezne in mozaične vpoglede v to, kako smo doživljali oziroma doživljamo te različne vloge geografije za posameznika, geografsko skupnost, oddelek kot ustanovo in geografijo v družbi in znanosti.
-letje geografskih doživetij Znak ob 100 letnici študija geografije na FF UL simbolizira delovanje geografov na lokalnem in globalnem nivoju.
Monografija je skupinsko delo sedanjih in upokojenih zaposlenih na Oddelku za geografijo FF UL in nekaterih zunanjih sodelavcev, s katerim želimo obeležiti 100-letnico študija geografije na ljubljanski univerzi. Ker segajo zametki slovenske geografije v čas pred ustanovitvijo univerze, se nam je zdelo ob tem jubileju primerno, da sežemo v najzgodnejša obdobja razvoja geografske misli in zgodovino domače geografije umestimo v širši, evropski in svetovni kontekst. V prvem delu monografije je prikazan razvoj svetovne in domače geografije v t. i. klasičnem obdobju, to je do 19. stoletja, ko je imela geografija še prevladujoč deskriptivni značaj in je bila ena njenih najpomembnejših nalog širitev geografskega horizonta in opisovanje ter kartografsko ponazarjanje sveta in njegovih posameznih delov. V drugem delu je prikazano porajanje moderne, razlagalne in pojasnjevalne geografije kot vede o razporeditvi pojavov na Zemljinem površju, ki jo zanima kompleks odnosov med pokrajinotvornimi elementi ter človekom in njegovim okoljem. Poudarek je tudi na prikazu stanja slovenske geografije v 19. stoletju, ki je za modernimi tokovi zaostajala, in šolske geografije pri nas, ki je z nekaterimi deli dosegla zavidljivo visoko raven. Večji del monografije je namenjen razvoju slovenske geografije po ustanovitvi Univerze v Ljubljani in začetku študija geografije, s ciljem, da se prikaže, kako se je ta razvoj umeščal v sodobne svetovne geografske tokove. Zaradi razpoložljivega prostora in časa smo se za obdobje po 2. svetovni vojni večinoma omejili na razvoj Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. K temu nas je vodilo tudi dejstvo, da so ostale geografske in sorodne institucije, ki soustvarjajo zgodovino naše geografije, dobile podobne prikaze ali priložnostne zapise ob svojih okroglih obletnicah. Naj jih nekaj navedemo: Oddelek za geografijo Univerze 10
Razvoj_geografije_na_slovenskem_FINAL.indd 10
6.9.2019 10:47:44
v Mariboru (Horvat, 2011), Oddelek za geografijo Univerze na Primorskem (Brečko Grubar in sod., 2016), Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU (Natek, Perko, 1999; Perko, 1999), Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU (Gabrovšek, 2007), Zveza geografov Slovenije (Natek, 1998) in Ljubljansko geografsko društvo (Urbanc, 2004; Pipan, 2015; 30 let Ljubljanskega geografskega društva, 2014). Čeprav je v slovenskem prostoru obveljalo prepričanje o enotni geografiji, pa je iz praktičnih razlogov v prikazu zgodovine oddelka po letu 1945 posebej opisana zgodovina fizične, družbene in regionalne geografije, predstavljene so usmeritve, ki jih razvija Oddelek za geografijo FF UL, in razvoj študijskih programov. Vse kot del celote, ki je notranje pestra in razvejena. V posebnem poglavju je predstavljena tudi strokovna podpora delu in vitalnosti Oddelka za geografijo. Razpoložljivi prostor in čas tudi nista dopuščala prikaza celotnega opusa posameznikov, ki so bili nosilci tega razvoja, vključno z njihovimi bibliografijami. Zato smo se – po presoji avtorjev prispevkov in urednika – omejili na osvetlitev najpomembnejšega. Vodilo so bila dela, ki veljajo v domačih in mednarodnih krogih za pomembne prispevke k znanosti in stroki. Bolj celovit vpogled v delo posameznikov in njihove bibliografije lahko zainteresirani bralec dobi v sistemu COBISS ali v priložnostnih zapisih, ki jih spremljajo tudi bibliografije, in jih na Oddelku za geografijo izdajamo ob okroglih visokih obletnicah naših sodelavcev. Zavedamo se, da je pogled na razvoj našega oddelka, ki ga razkriva monografija, le ena od možnih interpretacij in da bo monografija motivirala tudi različna polemična razmišljanja. Če bo tako, bo uresničen edeno od njenih ciljev. V naši geografiji namreč pogrešamo prispevke, ki se poglobljeno in kritično ukvarjajo z njenim razvojem in vlogo posameznikov pri tem, prav tako prispevke, ki jo umeščajo v mednarodni kontekst ter polemizirajo z njenim družbenim pomenom. Da prikazi ne bi bili preveč papirnati in suhoparni, smo monografijo popestrili z osebnimi izpovedmi posameznikov, ki so v različnih časovnih obdobjih študirali pri nas in delovali za dobrobit slovenske geografije. Slikovno gradivo smo obogatili tudi z naslovnicami del, ki so pomembna za razvoj svetovne in domače geografije in jih hrani knjižnica Oddelka za geografijo FF UL. Obenem si želimo, da bi zapisano odmevalo tudi pri mlajših in prihodnjih generacijah. Pogosto se nam na naši strokovni poti zdijo nekatere stvari
11
Razvoj_geografije_na_slovenskem_FINAL.indd 11
6.9.2019 10:47:45
samoumevne in niti ne pomislimo, koliko naporov predhodnih generacij je tlakovalo traso naše poti. Pomembne izkušnje stoletnega učenja vseh generacij geografinj in geografov naj usmerjajo razvoj naše stroke in skupnosti v njenem drugem stoletju. Darko Ogrin, urednik monografije Irma Potočnik Slavič, predstojnica Oddelka za geografijo FF UL
12
Razvoj_geografije_na_slovenskem_FINAL.indd 12
6.9.2019 10:47:45
Zahvale
Urednik monografije se zahvaljujem avtorjem, ki so s svojimi prispevki omogočili izid monografije, kolegicam in kolegom, ki so z osebnimi pričevanji popestrili njeno vsebino, vsem, ki so pobrskali po svojih fotografskih arhivih in prispevali bogato slikovno gradivo, kolegicam in kolegom, ki so mi nesebično pomagali pri iskanju različnih podatkov, in Sari Uhan za pomoč pri urejanju knjige. Iskrena hvala velja tudi recenzentakama Metki Špes in Valentini Brečko Grubar ter vsem, ki so pregledali posamezna poglavja in prispevali k njihovi izboljšavi. Darko Ogrin se zahvaljujem Dejanu Cigaletu za pomoč pri prevodih iz nemščine in Ani Ratajc za prevode iz latinščine. Žiga Zwitter se zahvaljuje Tonetu Smoleju, ki mu je v okviru projekta Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov v avstro-ogrski monarhiji (1872–1918) priskrbel seznam doktorjev geografije na obravnavani univerzi v obravnavanem času ter fotokopije fakultetnih vpisnic in personalnih map z doktorskimi akti vseh obravnavanih doktorjev. Marko Krevs je hvaležen za pomoč pri zbiranju primerov tehnologije in metod v geografskem delu kolegom Darku Ogrinu, Metki Špes, Juriju Kunaverju, Jelki-Eti Kunaver, Mirku Paku, Blažu Repetu, Luciji Miklič Cevk, Urošu Stepišniku, Mateju Gabrovcu, Dragu Perku in Mauru Hrvatinu. Za informacije in podrobnosti o fizičnogeografskem laboratoriju se Blaž Repe zahvaljuje Francu Lovrenčaku, Urošu Stepišniku, Tajanu Trobcu in laborantki Simoni Lukič. Zahvala gre tudi Maši Planinc za ilustracijo.
13
Razvoj_geografije_na_slovenskem_FINAL.indd 13
6.9.2019 10:47:45
Skupina avtorjev je ustvarila zelo temeljit, mestoma kritičen, predvsem pa izjemno nazoren in poučen vpogled v razvoj geografije na Slovenskem ter širše. Z monografijo si slovenska geografija nastavlja ogledalo, v katerem se zrcali široka paleta stoletnih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in pedagoških dosežkov pa tudi opominov, kje bi lahko naredili še več oziroma se hitreje odzvali na aktualne razmere v družbi. Prav tovrstne refleksije dajejo monografiji, poleg ostalih prvič predstavljenih vsebin, dodatno vrednost. Knjiga predstavlja tudi dragocen vir za iskanje korenin sodobne geografske misli, za samozavestno umeščanje stroke v sistem znanosti in interdisciplinarnega povezovanja, predvsem pa njenega pomena pri prepoznavanju in razlagi soodvisnosti narave in družbe ter vzrokov za aktualne globalne neenakosti. Iz recenzije dr. Metke Špes
ISBN 978-961-06-0241-5
ISBN 978-961-06-0241-5
Historia Facultatis
Historia Facultatis je knjižna zbirka, s katero Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani obeležuje 100. obletnico svojega delovanja. Predstavlja razvoj oddelkov in delo vidnejših posameznikov, ki so pustili globoko sled v slovenskem in evropskem kulturnem prostoru, ter s tem osvetljuje osrednji del slovenske intelektualne in akademske zgodovine. Pogled v preteklost odpira tudi nove perspektive za prihodnost, zato je zbirka Historia Facultatis projekt, s katerim Filozofska fakulteta zaznamuje častitljivi jubilej in hkrati ustvarja nova izhodišča za kritično in ustvarjalno delo.
DARKO OGRIN (ur.)
RAZVOJ GEOGRAFIJE NA SLOVENSKEM
1 0 0
100 LET ŠTUDIJA GEOGRAFIJE NA UNIVERZI V LJUBLJANI
Historia Facultatis DARKO OGRIN (ur.) RAZVOJ GEOGRAFIJE NA SLOVENSKEM
100 let
9 789610 602415
Razvoj geografije na slovenskem_ naslovka FINAL.indd 1
6.9.2019 8:33:05