Issuu

Maja Zupančič, Melita Puklek Levpušček (ur.)

Maja Zupančič in Melita Puklek Levpušček (ur.)

Maja Zupančič je redna profesorica za razvojno psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in ima tudi vabljena predavanja na Fakulteti za psihologijo Univerze na Dunaju. Od leta 2004 je vodja raziskovalnega programa Uporabna razvojna psihologija, bila je vodja bilateralnih znanstvenoraziskovalnih projektov z Avstrijo in ZDA ter sodeluje v mednarodnih znanstvenih raziskavah s področij psihološkega osamosvajanja, evolucijske psihologije ter finančne socializacije. Njeno znanstvenoraziskovalno delo in objave v slovenskih ter tujih znanstvenih revijah se nanašajo na različna razvojna obdobja, v zadnjih letih še posebej predvsem na prehod v odraslost.

ISBN 978-961-06-0033-6

9 789610 600336

Prehod_v_odraslost_naslovka_FINAL.indd 1

Prehod v odraslost: sodobni trendi in raziskave

Melita Puklek Levpušček je redna profesorica za pedagoško psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s psihološkim osamosvajanjem mladih v mladostništvu in na prehodu v odraslost ter dejavniki učne uspešnosti in učinkovitega učnega okolja. Sodeluje v mednarodnih projektih raziskovalnega programa Uporabna razvojna psihologija na področju proučevanja značilnosti mladih na prehodu v odraslost. Pri pedagoškem delu se posveča razvoju bodočih učiteljev ter izvaja delavnice aktivnega poučevanja v visokošolskem študiju.

Prehod v odraslost: sodobni trendi in raziskave

Monografija Prehod v odraslost: trendi in raziskave prikazuje najnovejše izsledke teoretskega in empiričnega znanstvenoraziskovalnega dela o mladih v postmodernih družbah, ki niso več mladostniki, pa tudi še niso odrasli. Pri tem se posebej osredotoča na mlade v evropskih kulturnih okoljih, njihove psihološke značilnosti ter izbrano aktualno problematiko v tem razvojnem obdobju. V posameznih poglavjih avtorji obravnavajo merila odraslosti in razlikovalne značilnosti prehoda v odraslost v različnih evropskih regijah, predstavijo kritiko koncepta oz. kasneje teorije prehoda v odraslost, pojasnjujejo podaljšano psihološko osamosvajanje mladih v odnosu do staršev, njegovo merjenje ter razvoj novega pripomočka slovenskih avtorjev, ki so ga oblikovali specifično za to razvojno obdobje. Posebna pozornost je namenjena različnim vrstam razvojnih sprememb v osebnostnih lastnostih pri mladih na prehodu v odraslost, saj so spremembe prav v tem razvojnem obdobju razmeroma največje. Glede na dejstvo, da velik delež mladih nadaljuje z izobraževanjem na terciarni ravni, je posebno poglavje namenjeno študijski motivaciji, na študenta osredotočenemu študijskemu okolju ter kariernim pričakovanjem mladih, zadnje poglavje pa najnovejšim raziskovalnim spoznanjem na področju uporabe družbenih medijev ter njihove odvisne rabe.

16.3.2018 8:00:17

Maja Zupančič in Melita Puklek Levpušček (ur.)

Prehod v odraslost: sodobni trendi in raziskave

Prehod_v_odraslost_FINAL.indd 1

16.3.2018 8:05:07

Prehod v odraslost: sodobni trendi in raziskave Zbirka: Razprave FF (ISSN 2335-3333) Urednici: Maja Zupančič in Melita Puklek Levpušček Recenzenti: Helena Smrtnik Vitulić, Saša Cecić Erpič, Matija Svetina Lektorica: Katja Križnik Jeraj Lektor angleškega povzetka: Chris A. Bjornsen Prevod povzetkov: avtorji člankov Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau Slika na naslovnici: Stock photo © Boarding1Now © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2018. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Oblikovna zasnova zbirke: Lavoslava Benčić Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2018 Prva izdaja Naklada: 300 Cena: 19,90 EUR Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Raziskovalni program št. P5-0062 je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 159.922.8(082) PREHOD v odraslost : sodobni trendi in raziskave / Maja Zupančič in Melita Puklek Levpušček (ur.) ; [prevod povzetkov avtorji člankov]. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018. - (Razprave FF, ISSN 2335-3333) ISBN 978-961-06-0033-6 1. Zupančič, Maja, 1959293805312

Prehod_v_odraslost_FINAL.indd 2

16.3.2018 8:05:07

Kazalo vsebine Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 1 Različni vidiki prehoda v odraslost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Maja Zupančič in Ulrike Sirsch 1.1

Razvojno obdobje med mladostništvom in odraslostjo . . . . . . 11

1.2

Prehod v odrasle socialne vloge v različnih evropskih regijah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

1.3

Razlikovalne značilnosti razvojnega obdobja prehoda v odraslost in subjektivni kriteriji odraslosti v izbranih deželah evropskih regij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

1.4 Sklepi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 2 Challenges Regarding the Concept of Emerging Adulthood . . . . . 51 Ulrike Sirsch 2.1

Emerging Adulthood – A (New) Stage Theory? . . . . . . . . . . . . 51 2.1.1 The Beginnings . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 2.1.2 The Founder – J. J. Arnett . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 2.1.3 The Need For a (New) Stage Theory from Arnett’s Point of View . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 2.1.4 Research on Emerging Adulthood . . . . . . . . . . . . . . . 54 2.1.5 A (New) Stage Theory - Enrichment of Enrichment? . . . . 55 2.1.6 New Phenomenon or Prolonged Adolescence? . . . . . . . 57 2.1.7 Erikson’s and Arnett’s Understanding of Development . . 57 2.1.8 Emerging Adulthood and Its Defining Features . . . . . . . 59 2.1.9 What are the Developmental Tasks for Emerging Adulthood? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 2.1.10 Emerging Adulthood as Synthesis of Various Paradigms? . 60

2.2

Aspects of the Macro, Micro and Individual Level Possibly Influencing Individuals’ Perceptions of Becoming Adult . . . . . . 62 2.2.1 Are Objective and Subjective Criteria of Adulthood Related? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 2.2.2 Globalization . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 2.2.3 Culture and Country . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 2.2.4 Social Class and Different Educational Pathways . . . . . . 65 2.2.5 Parents . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

Prehod_v_odraslost_FINAL.indd 3

16.3.2018 8:05:08

2.2.6 Individual Level . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 2.3 Conclusion . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 3 Psihološko osamosvajanje in njegovo merjenje na prehodu v odraslost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 Maja Zupančič in Luka Komidar 3.1

Psihološko osamosvajanje v odnosu do staršev . . . . . . . . . . . 81

3.2

Razvojni kontekst psihološkega osamosvajanja v mladostništvu in na prehodu v odraslost . . . . . . . . . . . . . . 84

3.3

Sestavine psihološkega osamosvajanja in merski pripomočki . . 86

3.4

Razvoj in validacija Testa osamosvajanja na prehodu v odraslost . 93

3.5

Razvoj in validacija kratke različice TOPO-K . . . . . . . . . . . . . . 97

3.6

Razvoj psihološkega osamosvajanja na prehodu v odraslost in razlike med spoloma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102

3.7

Povezanost psihološkega osamosvajanja z označevalci odraslosti in osebnostnimi lastnostmi . . . . . . . . . . . . . . . . 105

3.8

Psihološko osamosvajanje kot napovednik psihosocialne prilagojenosti in blagostanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109

4 Razvoj in pomen temeljnih osebnostnih dimenzij na prehodu v odraslost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119 Tina Kavčič in Maja Zupančič 4.1

Temeljne dimenzije osebnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119

4.2

Razvoj temeljnih osebnostnih dimenzij na prehodu v odraslost . . 121 4.2.1 Strukturna stabilnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 4.2.2 Normativne spremembe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 4.2.3 Individualne spremembe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126 4.2.4 Relativna stabilnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128 4.2.5 Ipsativna stabilnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131

4.3

Mehanizmi razvojne doslednosti in sprememb v temeljnih osebnostnih dimenzijah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134 4.3.1 Možni mehanizmi osebnostne doslednosti . . . . . . . . . 134 4.3.2 Možni mehanizmi osebnostnih sprememb . . . . . . . . . 137

4.4

Povezanost temeljnih osebnostnih dimenzij s spolom in nekaterimi označevalci odraslosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139

4.5

Povezanost temeljnih osebnostnih dimenzij z nekaterimi življenjskimi izidi na prehodu v odraslost . . . . . . . . . . . . . . 141

Prehod_v_odraslost_FINAL.indd 4

16.3.2018 8:05:08

5 Mladi, študij in karierna pričakovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157 Melita Puklek Levpušček 5.1

Mladi na prehodu v odraslost študirajo . . . . . . . . . . . . . . . . 157

5.2

Motivacija za študij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 158

5.3

Na študenta osredotočeni pristopi k učenju in poučevanju . . . 167

5.4

Pojmovanja študentov o odličnosti visokošolskih učiteljev . . . 173

5.5

Karierni cilji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 176

5.6

Karierni optimizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179

5.7

Prehod s študija na trg dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 182

5.8 Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185 6 Upravljanje z denarjem in življenjsko zadovoljstvo na prehodu v odraslost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193 Maja Zupančič, Ulrike Sirsch in Mojca Poredoš 6.1

Izhodišča za psihološko preučevanje s financami povezanega vedenja na prehodu v odraslost . . . . . . . . . . . . 193

6.2

Finančna socializacija in finančno vedenje mladih . . . . . . . . . 194

6.3

Primerjava študentov prvih letnikov univerzitetnega študija v Sloveniji in Avstriji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 196

6.4

Struktura vzorca brucev in subjektivna ocena finančnega položaja njihove družine v Sloveniji ter Avstriji . . . . . . . . . . . 198

6.5

Samozaznana finančna socializacija: družina, formalno izobraževanje in delo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 199

6.6

Subjektivno finančno razumevanje, finančna stališča in vedenje, nadzor vedenja ter zadovoljstvo z upravljanjem osebnih finančnih zadev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202

6.7

Zadovoljstvo z upravljanjem osebnih finančnih zadev . . . . . . 206

6.8

Zadovoljstvo z življenjem in vloga posameznih domen zadovoljstva ter finančnih zadev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 208

6.9 Sklepi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 214 7 Social Media Use and Emerging Adulthood . . . . . . . . . . . . . . 223 Chris A. Bjornsen 7.1

Social Media Use and Educational Achievement . . . . . . . . . . 225

7.2

Social media Use and Relationships with Family, Friends, and Partners . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 227

7.3

Social Media Use and Personality Traits . . . . . . . . . . . . . . . . 230

Prehod_v_odraslost_FINAL.indd 5

16.3.2018 8:05:08

7.4

Social Media Addiction . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 232

7.5

Social Media Use and Creeping . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 234

7.6

Social Media Use and Partner Surveillance or Cyberstalking . . 236

7.7

Social Media Use and Catfishing . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 238

7.8

Social Media Use and Fictitious Cyberbullying . . . . . . . . . . . 239

7.9

Social Media Use and Psychological Disorders . . . . . . . . . . . 240

7.10

Social Media Use and Neurological Functioning . . . . . . . . . . 242

7.11 Conclusions . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 243 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 263 Abstract . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 269 Imensko in stvarno kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 275

Prehod_v_odraslost_FINAL.indd 6

16.3.2018 8:05:08

Predgovor Prehod v odraslost je z vidika zgodovine razvojne psihologije novo razvojno obdobje med mladostništvom in zgodnjo odraslostjo, ki naj bi bilo značilno za posameznike v sodobnih postmodernih družbah od konca najstniških let do konca tretjega desetletja njihovega življenja. Podobno kot mladostništvo na začetku 20. stoletja je bil prehod v odraslost kot samostojno razvojno obdobje znanstveno opredeljen v psihološki znanstveni literaturi na začetku 21. stoletja, z nekaterimi utemeljenimi argumenti, objavljenimi že v devetdesetih letih predhodnega stoletja. Urednici te monografije sva se na eni izmed mednarodnih konferenc leta 2006 v Jeni začeli z nemškim kolegom prof. dr. Wolfgangom Friedelmeierjem dogovarjati za mednarodno raziskavo, prvo empirično razvojnopsihološko študijo, v kateri so leto dni kasneje sodelovali tudi slovenski študenti – posamezniki na prehodu v odraslost. Ob isti priložnosti naju je Friedlmeier seznanil s prof. dr. Ulrike Sirsch z Univerze na Dunaju in prof. dr. Chrisom Bjornsenom z Univerze v Longwoodu, s katerima še danes sodelujemo in sta tudi soavtorja pričujoče monografije. Vse od leta 2007, ko sva s prof. dr. Friedelmeierjem in prof. dr. U. Sirsch izvajali skupno raziskavo s študenti v Michiganu, Avstriji in Sloveniji, se v Sloveniji raziskovalno ukvarjamo s psihološkim preučevanjem mladih na prehodu v odraslost. Spoznanja s tega področja vključujemo v izvajanje študijskega procesa na univerzah, in sicer v okviru predavanj, seminarjev, vaj in vključevanja študentov v raziskovalno delo, nekateri pa se odločajo in izvajajo magistrske in doktorske naloge z različno psihološko tematiko v obdobju prehoda v odraslost. V psihološko raziskovalno delo z mladimi na prehodu v odraslost sva pritegnili več slovenskih raziskovalk in raziskovalcev, ugotovitve pa objavljamo v različnih tujih in domačih revijah. Leta 2011 je izšla prva slovenska psihološka monografija z naslovom Študenti na prehodu v odraslost o tem razvojnem obdobju, ki sva jo uredili isti urednici. V šestih letih po njenem izidu pa so se izsledki naših raziskav na področju preučevanja prehoda v odraslost, tudi v okviru mednarodnega znanstvenega sodelovanja, in seveda nova spoznanja tujih avtorjev v različnih deželah, strmo povečevali. Tako v prvem poglavju M. Zupančič in U. Sirsch primerjata ugotovitve psiholoških raziskav z mladimi v različnih evropskih regijah, saj so pred desetletjem v literaturi prevladovali opisi in razlage življenja ter vedenja mladih v specifičnem družbeno-kulturnem kontekstu – v ZDA, kjer je bilo novo razvojno obdobje tudi opredeljeno in utemeljeno. V zadnjih nekaj letih se je pojavilo tudi več kritik opredelitev tega obdobja, njegove univerzalnosti in s tem upravičenosti obravnave prehoda v odraslost kot samostojnega razvojnega obdobja. Te kritike je v drugem poglavju sistematično povzela U. Sirsch. V besedilu tretjega poglavja M. Zupančič in Komidar 7

Prehod_v_odraslost_FINAL.indd 7

16.3.2018 8:05:08

predstavljata proces psihološkega osamosvajanja v odnosu do staršev, ki se v sodobnih postmodernih družbah podaljšuje iz mladostništva v prehod v odraslost. Na področju preučevanja tega procesa imamo slovenski raziskovalci posebno vlogo, saj smo oblikovali in validirali prvi merski pripomoček za ocenjevanje razvojno specifičnih vidikov tega procesa v obdobju prehoda v odraslost. Prikazu razvoja tega pripomočka in njegove kratke oblike avtorja posvečata dodatno pozornost. Medosebne razlike v osebnostnih lastnostih prispevajo k mnogim vidikom psihološkega delovanja mladih na prehodu v odraslost. Čeprav je izraznost teh lastnosti razmeroma trajna v času, se tudi spreminjajo. O tem, katere vrste sprememb se odvijajo v obdobju prehoda v odraslost in zakaj, kot tudi o napovedni vrednosti osebnostnih lastnosti za nekatere pomembne razvojne izide, razpravljata T. Kavčič in M. Zupančič v četrtem poglavju. V petem poglavju M. Puklek Levpušček predstavlja socialni, pedagoški in motivacijski kontekst študija, karierne cilje in karierni optimizem mladih na prehodu v odraslost ter prikazuje okoliščine in pričakovanja mladih, ki vstopajo na trg dela. Predstavljen je na študenta osredotočen pristop k učenju in poučevanju, ki omogoča več dejavne udeležbe študentov, samostojno učenje in odgovornost za lastno učenje. V razvojni psihologiji je področje finančne socializacije in upravljanja z osebnimi financami pri mladih novo področje znanstvenega raziskovanja. Na prehodu v odraslost se v ospredje razvojne naloge psihološkega osamosvajanja v odnosu do staršev očitno vpleta tudi finančno osamosvajanje mladih. V Sloveniji že dve leti sodelujemo v mednarodnem raziskovalnem projektu o subjektivnem pojmovanju finančne socializacije, razumevanja, stališč in zadovoljstva pri upravljanju z osebnim denarjem, ki ga koordinira M. Friedelmeier, in poteka še v Avstriji, Švici, na Madžarskem, Portugalskem, v Romuniji in ZDA. V okviru šestega poglavja M. Zupančič, U. Sirsch in M. Poredoš prikazujejo prve rezultate tega mednarodnega projekta, ko primerjajo nekatere ugotovitve med bruci/bruckami in njihovimi starši v Avstriji in v Sloveniji. V zadnjem poglavju Bjornsen predstavi izjemno aktualno družbeno temo – uporabo družbenih medijev. Razpravlja o pomembni vlogi družbenih medijev pri oblikovanju identitete mladih na prehodu v odraslost ter predstavi sodobne izsledke o povezanosti uporabe družbenih omrežij z osebnostjo mladih, njihovimi študijskimi dosežki, kakovostjo medosebnih odnosov in psihološkimi motnjami. Prav tako avtor izpostavi problematiko odvisne uporabe družbenih omrežij, prikritega sledenja podatkom drugih na družbenih omrežjih ter invazivne ali škodljive rabe družbenih omrežij. Ob koncu se zahvaljujeva vsem, ki so poleg avtorjev pripomogli k izidu te monografije. Najprej se zahvaljujeva recenzentom, izr. prof. dr. Heleni Smrtnik Vitulić, izr. prof. dr. Saši Cecić Erpič in izr. prof. dr. Matiju Svetini, ki se tudi sami raziskovalno ukvarjajo z mladimi na prehodu v odraslost in kot predavatelji razvojnopsiholoških 8

Prehod_v_odraslost_FINAL.indd 8

16.3.2018 8:05:08

predmetov razvojno obdobje dobro poznajo. Dalje se zahvaljujeva lektorici Katji Križnik Jeraj, ki je pripomogla k enotnemu in jezikovno pravilnemu zapisu celotnega besedila, in prof. dr. Chrisu A. Bjornsenu za jezikovni pregled angleškega povzetka. Seveda zahvalo dolgujeva tudi Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je omogočila izid monografije. Še posebej dr. Matevžu Rudolfu, ki je s svojim sodelovanjem in učinkovitimi nasveti doprinesel k hitremu in gladkemu postopku izida monografije. Za sodelovanje v raziskavah in pri naboru vzorcev udeležencev v naših empiričnih študijah se zahvaljujeva študentom ljubljanske, mariborske in primorske univerze oz. vsem mladim na prehodu v odraslost in njihovim staršem, ki so tudi sodelovali v raziskavah. Ne navsezadnje so k našim novim ugotovitvam prispevala finančna sredstva Agencije za raziskovalno dejavnost RS, s katerimi smo lahko izvedli dva bilateralna raziskovalna projekta med Slovenijo in Avstrijo in raziskovali psihološke vidike prehoda v odraslost v okviru financiranja programske skupine Uporabna razvojna psihologija. Red. prof. dr. Maja Zupančič in red. prof. dr. Melita Puklek Levpušček

Prehod_v_odraslost_FINAL.indd 9

16.3.2018 8:05:08

Prehod_v_odraslost_FINAL.indd 10

16.3.2018 8:05:08

Različni vidiki prehoda v odraslost Maja Zupančič in Ulrike Sirsch

1.1

Razvojno obdobje med mladostništvom in odraslostjo

Vse do predstavitve t. i. razvojne teorije normativnega prehoda v odraslost (Arnett, 2000), ki razlaga obdobje med 18. in 25. letom starosti in ga je avtor kasneje podaljšal do konca dvajsetih let, v literaturi za to razvojno obdobje zasledimo izraze, kot so pozno mladostništvo, podaljšano mladostništvo, mladi in mladina. Koncept prehoda v odraslost (in kasneje teorija o tem obdobju) je vzbudil veliko pozornosti in spodbudil raziskovalce k obširnemu in poglobljenemu preučevanju razvoja mladostnikov ter mladih odraslih, deležen pa je bil tudi mnogih kritik (glej poglavje Challenges Regarding the Concept of Emerging Adulthood v tej knjigi). Ne glede na kritiko je izraz prehod v odraslost uporaben kot skupni imenovalec različnim poimenovanjem obdobja med mladostništvom in zgodnjo odraslostjo. Kot enega izmed glavnih argumentov za potrebo po opredelitvi in razlagi novega razvojnega obdobja Arnett navaja demografske spremembe v družbah zahodnega tipa (postmoderne, postindustrijske družbe1). Demografske spremembe se pretežno nanašajo na porast starosti posameznikov ob prevzemanju odraslih socialnih vlog v produktivnih (zaključek formalnega izobraževanja, zaposlitev za polni delovni čas) in reproduktivnih domenah (poroka ali dolgotrajna partnerska zveza oz. npr. v Sloveniji izvenzakonska skupnost, starševstvo). Te vloge s sociološkega vidika opredeljujejo odraslost, zanje pa uporabljamo tudi izraze objektivni kriteriji ali označevalci odraslosti. Odrasli člani različnih družbenih skupin od mladih posameznikov pričakujejo, da po krajšem ali daljšem obdobju mladostništva začnejo prispevati k družbi z izpolnjevanjem odraslih vlog (Schlegel in Barry, 1991). Globalizacija, spremembe v ekonomiji od industrijske k informacijsko-tehnološki in spremljajoče socioekonomske spremembe v svetu pa so v zadnjih desetletjih zahtevale od mladih razvoj novih kompetenc, spretnosti in znanja, ki jih posamezniki potrebujejo za učinkovito delovanje v odraslosti. To je prispevalo k potrebi po daljšem izobraževanju in profesionalnem izpopolnjevanju, kar je zakasnilo prehod mladih v zaposlitev, s tem pa v finančno neodvisnost, partnerstvo/zakonski stan in starševstvo. Sočasno so se spreminjali tudi uniformni, linearni, dobro opredeljeni in jasni prehodi iz mladostništva v odraslost z malo alternativnimi izbirami (zaključku 1

Meniva, da avtor te družbe neprimerno imenuje tudi razvite zahodne družbe.

Prehod_v_odraslost_FINAL.indd 11

16.3.2018 8:05:08

izobraževanja so razmeroma predvidljivo sledili odselitev od doma staršev, stalna zaposlitev, poroka in starševstvo), ki so trajali v družbah zahodnega tipa približno od začetka pubertete do dvajsetih let. Navedene spremembe so pripeljale do podaljšanega obdobja med mladostništvom in odraslostjo z različnimi nelinearnimi, heterogenimi in diferenciranimi prehodi v odraslost. Tako mladi ob koncu najstniških in v svojih dvajsetih letih niso več mladostniki, niso pa še prevzeli odraslih vlog (Arnett, 2000; Puklek Levpušček in Zupančič, 2010; glej tudi Zupančič, 2011). Mnogi se izobražujejo, občasno delajo, čakajo na primerno zaposlitev, živijo s starši, oblikujejo občasne ali razmeroma stalne partnerske odnose, se začasno preselijo z doma staršev in se vrnejo nazaj, preizkušajo različne vzorce in sloge življenja ipd. Podobno kot Schlegel in Barry (1991) Arnett (2015) zaključuje, da je prehod v odraslost predvsem kulturni pojav, saj obstaja le v družbah, ki mladim dovoljujejo in omogočajo odlaganje odraslih socialnih vlog in odgovornosti v njihova dvajseta leta. Postopno podaljševanje povprečne starosti ob prevzemanju odraslih socialnih vlog se je povezovalo tudi s spremembami v družbenih pričakovanjih do mladih, z družbenimi normami in vrednotami. Tako je denimo nestabilnost mladih na področju njihove nastanitve (doma pri starših, s partnerjem, s sostanovalci ipd.), zaposlovanja in partnerskih odnosov v njihovih dvajsetih letih postala starostno normativna. Prav tako je v nekaterih deželah (npr. v sredozemskih) podpora in opora družine v posameznikova trideseta leta postala normativna, sprejemljiva ali celo želena, v drugih deželah je postalo sprejemljivo dolgotrajno partnerstvo brez sklenitve formalne zveze, otrok ali drugih obvez (npr. v vzhodnoevropskih deželah). Vse bolj sprejemljivo je postalo podaljšano bivanje mladih na domu prvotne družine in ponovna vrnitev po odselitvi (manj sicer v severnoevropskih in anglosaških deželah), predpisovanje kontracepcije mladostnicam brez soglasja njihovih staršev v deželah s konservativnim odnosom do spolnega vedenja ipd. Arnett je tudi predpostavil razlike med deželami v odvisnosti od usmerjenosti k vrednotam individualizma in kolektivizma (Arnett in Taber, 1994). Na podlagi predpostavke, da se v različnih družbeno-kulturnih kontekstih prehodi v odraslost razlikujejo, so raziskovalci preučili vzorce prehoda v odraslost v različnih deželah in kulturno-geografskih regijah ter opisali različne modele doseganja odraslosti. Ti modeli nakazujejo tako podobnosti kot tudi razlike v vzorcih prevzemanja odraslih socialnih vlog. V prvem delu tega poglavja predstavljava vzorce prehoda v odraslost po evropskih regijah s posameznimi primeri v izbranih deželah. Arnettov naslednji argument za potrebo po opredelitvi novega razvojnega obdobja je dejstvo, da se imajo mnogi mladi v postmodernih družbah ob koncu najstniških

Prehod_v_odraslost_FINAL.indd 12

16.3.2018 8:05:08

let in v svojih dvajsetih letih za odrasle v enih vidikih, v drugih pa ne (avtor navaja, da se zaznavajo kot „nekje vmes“). Poleg tega je preučil, kaj mladi posamezniki s svojega gledišča štejejo za pomembno pri doseganju odraslosti (Arnett, 2000, 2001). V ta namen je oblikoval listo kriterijev, ki upošteva sociološke, antropološke in psihološke vidike odraslosti. S psihološkega vidika odraslost opredeljuje psihosocialna zrelost in s samostojnostjo (avtonomnostjo) povezani kriteriji, kot so psihološka osamosvojenost v odnosu do staršev, oblikovanje enakovrednih odnosov s starši, prevzemanje odgovornosti za lastna dejanja in neodvisno odločanje. Kriteriji doseganja odraslosti, ki jih je predlagal Arnett (2001), in subjektivna pomembnost teh kriterijev za opredelitev odraslosti so spodbudili mnoge raziskovalce k preučevanju zaznanih (subjektivnih) kriterijev v več deželah. Ker je avtor razvijal svojo teorijo z vidika mladih v ZDA, se je pojavilo vprašanje, ali njegove ugotovitve in razlage veljajo tudi za posameznike v Evropi. Zato v drugem delu tega poglavja opisujeva in primerjava samozaznani razvojni položaj mladih na prehodu v odraslost, spoznanja o drugih razlikovalnih značilnostih tega obdobja kot jih je opredelil Arnett (2000; tj. identitetno raziskovanje, osredotočenost nase, zaznavanje mnogih možnosti/optimizem in nestabilnost) ter pomembnost različnih kriterijev, ki v pojmovanjih posameznikov opredeljujejo odraslost (subjektivni kriteriji odraslosti).

1.2

Prehod v odrasle socialne vloge v različnih evropskih regijah

Čeprav je na splošno v Evropi univerzalno odlaganje starševstva v kasnejšo starost (v pozna dvajseta ali zgodnja trideseta leta) in majhno število otrok v mladih družinah, to ne implicira homogenizacije drugih vidikov prehoda v odraslost (Douglass, 2007). Številni avtorji (npr. Buhl in Lanz, 2007; Douglass, 2007; Iacovou, 2002; Kuhar, 2007; Petrogiannis, 2011; Žukauskiene, 2016) tako med evropskimi regijami kot tudi med posameznimi evropskimi deželami navajajo nekatere razlike v prehodih, ki so predvidoma pogojene z družbeno-kulturnimi razlikami (v tradiciji, običajih, normah, ki se na različne načine kombinirajo z evropskimi integracijskimi procesi in posledicami ekonomske ter kulturne globalizacije, vključno z nedavno ekonomsko recesijo), razlikami v institucionalni, socialni in ekonomski politiki posameznih dežel, ki odražajo razlike v regionalnih sistemih socialne blaginje (blaginjskih režimih). Temeljne razlike v procesu doseganja odraslosti, tako z vidika objektivnih pokazateljev (npr. prevzemanje odraslih socialnih vlog, odselitev od doma staršev) kot tudi subjektivnih značilnosti (npr. zaznavanje lastnega razvojnega položaja, pojmovanja odraslosti) bova predstavili v okviru sredozemskega, srednjeevropskega, severnoevropskega 13

Prehod_v_odraslost_FINAL.indd 13

16.3.2018 8:05:08

Maja Zupančič, Melita Puklek Levpušček (ur.)

Maja Zupančič in Melita Puklek Levpušček (ur.)

ISBN 978-961-06-0033-6

9 789610 600336

Prehod_v_odraslost_naslovka_FINAL.indd 1

Prehod v odraslost: sodobni trendi in raziskave

16.3.2018 8:00:17