Pričujoča monografija obravnava stare vzhodnoazijske razglednice v slovenskih muzejskih in knjižničnih zbirkah. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje so razglednice postale priljubljeno komunikacijsko sredstvo in predmet strastnega zbiranja. Njihov razcvet je bil tesno povezan z napredkom v fotografski in tiskarski tehnologiji, vzponom množičnega turizma in razvojem poštnega sistema, ki sta temeljila na izboljšanih prometnih povezavah, s krepitvijo srednjega razreda in z njegovimi potrošniškimi vzorci. V monografiji zbrani prispevki z različnih vidikov analizirajo razglednice z vzhodnoazijskimi motivi, izdelane od konca 19. stoletja do prvih let po koncu prve svetovne vojne, ter njihove prvotne uporabnike – kupce, pošiljatelje, prejemnike in zbiratelje.