Doslej izdani zborniki Obdobja:
simpozij • symposium
Obdobja 33
Recepcija slovenske književnosti
33
Recepcija slovenske književnosti
The Reception of Slovene Literature
ISBN 978 -961-237- 707-6
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
Simpozij Obdobja
Obdobja 1 – Razsvetljenstvo (1979) Obdobja 2 – Romantika (1981) Obdobja 3 – Realizem (1982) Obdobja 4/1, 4/2 – Simbolizem (1983) Obdobja 5 – Ekspresionizem (1984) Obdobja 6 – 16. stoletje (1986) Obdobja 7 – Socialni realizem (1987) Obdobja 8 – Sodobnost (1988) Obdobja 9 – Barok (1989) Obdobja 10 – Srednji vek (1989) Obdobja 11 – Slovenski narodni preporod (1991) Obdobja 12 – Ramovšev zbornik (1994) Obdobja 13 – Miklošičev zbornik (1992) Obdobja 14 – Individualni in generacijski ustvarjalni ritmi (1994) Obdobja 15 – Kopitarjev zbornik (1996) Obdobja 16 – Sonet in sonetni venec (1997) Obdobja 17 – Vatroslav Oblak (1998) Obdobja 18 – Historizem v raziskovanju slovenskega jezika, literature in kulture (2002) Obdobja 19 – Romantična pesnitev (2002) Obdobja 20 – Slovenski knjižni jezik – aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje (2003) Obdobja 21 – Slovenski roman (2003) Obdobja 22 – Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem – členitev jezikovne resničnosti (2004) Obdobja 23 – Slovenska kratka pripovedna proza (2006) Obdobja 24 – Razvoj slovenskega strokovnega jezika (2007) Obdobja 25 – Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode (2008) Obdobja 26 – Slovenska narečja med sistemom in rabo (2009) Obdobja 27 – Reformacija na Slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva) (2010) Obdobja 28 – Infrastruktura slovenščine in slovenistike (2009) Obdobja 29 – Sodobna slovenska književnost (1980–2010) (2010) Obdobja 30 – Meddisciplinarnost v slovenistiki (2011) Obdobja 31 – Slovenska dramatika (2012) Obdobja 32 – Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve) (2013)
Oddelek za slovenistiko
OBDOBJA 33
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik
Obdobja 33
RECEPCIJA SLOVENSKE KNJI@EVNOSTI
Ljubljana 2014
Obdobja 33 RECEPCIJA SLOVENSKE KNJI@EVNOSTI ISSN: 1408-211X Urednica: Alenka @bogar Recenzenti: Ale{ Bjel~evi~, Milena Mileva Bla`i}, Zoran Bo`i~, Aleksandra Derganc, Miran Hladnik, Alenka Jensterle Dole`al, Nikolaj Je`, Marko Juvan, Erika Kr`i{nik, Andrej Leben, Irena Novak Popov, Ur{ka Pereni~, Mateja Pezdirc Bartol, Nata{a Pirih Svetina, Donald F. Reindl, Andrej Rozman, Tone Smolej, Irena Stramlji~ Breznik, \ur|a Strsoglavec, Hotimir Tivadar, Jerca Vogel, Alojzija Zupan Sosi~, Alenka @bogar Lektorji izvle~kov in prispevkov v tujem jeziku: David Limon, Ma{a Ple{kovi}, Maria Zofia Wtorkowska Tehni~ni uredniki: Mateja Lutar, Damjan Huber, Nata{a Hribar Korekture: avtorji, Mateja Lutar Prelom: Miro Pe~ar Oblikovanje ovitka: Metka @erovnik Š Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2014. Vse pravice pridr`ane. Zalo`ila: Znanstvena zalo`ba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Za zalo`bo: Branka Kaleni} Ram{ak, dekanja Filozofske fakultete Ljubljana, 2014 Prvi natis Naklada: 430 izvodov Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Cena: 18 EUR Zbornik je iz{el s finan~no pomo~jo Ministrstva za izobra`evanje, znanost in {port RS.
CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana 821.163.6.09(082) RECEPCIJA slovenske knji`evnosti / [urednica Alenka @bogar]. 1. natis. - Ljubljana : Znanstvena zalo`ba Filozofske fakultete, 2014. (Obdobja, ISSN 1408-211X ; 33) ISBN 978-961-237-707-6 1. @bogar, Alenka 276084736
VSEBINA Alenka @bogar RECEPCIJA SLOVENSKE KNJI@EVNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
9
Irena Avsenik Nabergoj PODOBE ZAPELJIVCA IN UGRABITELJA V SLOVENSKEM MOTIVU LEPE VIDE. . . . .
11
Sa{a Babi~ UGANKA V ^ASOVNEM PREREZU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
23
Matja` Birk SLOVENSKA KNJI@EVNOST V NEM[KEM ^ASOPISJU NA SLOVENSKEM: PODOBE IN DRU@BENA FUNKCIJA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
31
Milena Mileva Bla`i} RECEPCIJA SLOVENSKE MLADINSKE KNJI@EVNOSTI DOMA IN V TUJINI . . . . . . . .
39
Blanka Bo{njak RECEPCIJA SLOVSTVENEGA DELA LEOPOLDA VOLKMERJA: POMEN ZA VZHODNO[TAJERSKO KNJI@EVNOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
47
Zoran Bo`i~ PROBLEM INTERPRETACIJE IN RECEPCIJE PRE[ERNOVE PESMI PEVCU. . . . . . . . .
55
Jadranka Cergol K POJMOVANJU MANJ[INSKE LITERATURE: [TUDIJA PRIMERA LITERARNE PRODUKCIJE DVEH MANJ[INSKIH SKUPNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
63
Joanna Cieœlar RECEPCJA, HISTORIA, PRZEK£AD: NAGA WYSPA BO@IDARA JEZERNIKA W POLSKIM T£UMACZENIU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
71
Renata Debeljak RECEPCIJA POTR^EVE PREDVOJNE KRATKE PROZE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
79
Monika De`elak Trojar J. L. SCHÖNLEBEN IN NJEGOV POGLED NA RECEPCIJO SLOVENSKE RETORSKE PROZE V 17. STOLETJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
87
Ljudmil Dimitrov RECEPCIJA SODOBNE SLOVENSKE DRAMATIKE KOT KNJI@EVNOSTI: REFLEKSIJA PREVAJALCA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
97
Marijan Dovi} TRI OBDOBJA SLOVENSKEGA LITERARNEGA ZALO@NI[TVA: EKONOMIKE, POLITIKE, IDEOLOGIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103 Olena Dzjuba-Pogrebnjak ÑËÎÂÅÍÑÜÊÀ ÌÎÂÀ ² ˲ÒÅÐÀÒÓÐÀ  ÓÊÐÀ¯Í²: ÑËÎÂÅͲÑÒÈÊÀ Ó ÏÐÀÖßÕ ÏÐÎÔÅÑÎÐÀ Ò.Ä.ÔËÎÐÈÍÑÜÊÎÃÎ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 Toma` Erjavec, Darja Fi{er RECEPCIJA VIROV STAREJ[E SLOVEN[^INE IMP. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119 Florence Gacoin-Marks FRANCOSKA PREVODA ALAMUTA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129 Monika Gawlak PREVODI SLOVENSKE PROZE NA POLJSKEM PO LETU 1991 . . . . . . . . . . . . . . . . 137 Dragica Haramija, Janja Bati~ RECEPCIJA POSTMODERNIH SLIKANIC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145 Robert Jereb SLOVENSKA LITERARNA KRITIKA V PERIODI^NEM TISKU (1990–1999) . . . . . . . . . 153
5
Andra` Je` RECEPCIJA STANKA VRAZA S STALI[^A TEORIJE IDEOLOGIJE . . . . . . . . . . . . . . 161 Jo`ica Jo`ef Beg BRANJE KLASI^NE SLOVENSKE POEZIJE V GIMNAZIJI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169 Franci Just PREVODNA RECEPCIJA SLOVENSKIH PISATELJEV V PREKMURSKEM ^ASOPISU PRIJATEL IN TEDNIKU NOVINE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 175 Marko Juvan KRITIKA IN PREVOD KOT PROSTORA MEDLITERARNOSTI: ^OP, ^ELAKOVSKÝ IN PRE[EREN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183 Irma Kern POSEBNOSTI KRITI[KEGA ODZIVA V MEDKULTURNEM POSREDOVANJU LITERARNIH BESEDIL. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191 Sanja Kostanj{ek RECEPCIJA MLADOSTNIKA PO PRVEM BRANJU LAIN[^KOVEGA ROMANA SKARABEJ IN VESTALKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201 Erwin Köstler, Andrej Leben POSREDOVANJE SLOVENSKE LITERATURE V NEM[KI GOVORNI PROSTOR IN DVOJEZI^NO ZALO@NI[TVO NA KORO[KEM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 211 Ana Ko{uta Skok RECEPCIJA SLOVENSKE KNJI@EVNOSTI V ZADNJEM TRILETJU OSNOVNE [OLE . . . 219 Zvonko Kova~ ME\UKNJI@EVNA KRITIKA (SLOVENSKE) KNJI@EVNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . 225 Bo`a Krakar Vogel SPODBUJANJE LITERARNE RECEPCIJE V VZGOJI IN IZOBRA@EVANJU: DIDAKTI^NE AMBICIJE IN PRAKTI^NI U^INKI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 233 Ivana Latkovi} PRIJEVODI I ODJECI SUVREMENE SLOVENSKE PROZE U HRVATSKOJ . . . . . . . . . . 243 Marko Ljube{i}, Mirjana Benjak KAKO RECIPIRATI NEPRO^ITANO. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 251 Laima Masytë NEKAJ POSEBNOSTI PREVODA ROMANA BERTE BOJETU FILIO NI DOMA V LITOV[^INO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 263 Maja Melinc Mleku` VZGOJA NARODNE PRIPADNOSTI PRI KNJI@EVNEM POUKU. . . . . . . . . . . . . . . . 271 Vesna Mikoli~ LITERARNA PERSPEKTIVA [ALAMUNOVEGA PESNI[KEGA DISKURZA SKOZI SLOVENSKO IN TUJEJEZI^NO LEKSIKO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 279 Jun Mita RECEPCIJA SLOVENSKE KNJI@EVNOSTI NA JAPONSKEM . . . . . . . . . . . . . . . . . 289 Marija Mitrovi} EDVARD KOCBEK V SRBSKIH/HRVA[KIH PREVODIH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 299 Mladen Pavi~i} O PREGLEDIH ZGODOVINE SLOVENSKE KNJI@EVNOSTI V MAD@ARSKEM JEZIKU . . 307 Katarina Podbev{ek RECEPCIJA SLOVENSKEGA POSTDRAMSKEGA BESEDILA (SIMONA SEMENI^: TISO^DEVETSTOENAINOSEMDESET) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 315
6
Timothy Poga~ar SLOVENSKA PROZA V DVEH SLOVENSKO-AMERI[KIH PUBLIKACIJAH: RECEPCIJA ZGODNJEGA 20. STOLETJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 325 Gizela Polanc Podpe~an HORIZONT PRI^AKOVANJA V PRIPOVEDNI PROZI FLORJANA LIPU[A . . . . . . . . . . 333 Ivo Pospí{il NEKAJ VIDIKOV ^E[KEGA SPREJEMA MATIJE MURKA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 339 Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre RECEPCIJA SLOVENSKE MLADINSKE KNJI@EVNOSTI MED [PANSKO GOVORE^IMI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 347 Francka Premk, Eva Premk Bogataj REFLEKSIJA IN VREDNOTENJE SLOVENSKE KNJI@EVNOSTI MARJE BOR[NIK. . . . . 355 Ur{a Pr{a TRANSFORMACIJA ANTI^NE MEDEJE V OPERI MEDEJA: GLASBENA DRAMA IZ VSAKDANJEGA @IVLJENJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 363 Vilma Puri~ SUMLJIVO IN ABSTRAKTNO V POEZIJI IRENE @ERJAL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 371 Andrej Rozman @IGA HERBERSTEIN IN SLOVA[KI HUMANISTI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 379 Megi Ro`i~ TRANSNACIONALNE IN TRANSKULTURNE PRVINE V POETIKI MILENE MERLAK DETELA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 387 [pela Sev{ek [ramel KAKO BEREJO SLOVENCE V TUJINI: [TUDIJA RECEPCIJE NA SLOVA[KEM . . . . . . . 395 Tone Smolej MOLIÈRE V ZGODNEJ[EM DRAMSKEM OPUSU ANDREJA ROZMANA . . . . . . . . . . 401 Maja Smotlak SLOVENSKA LITERARNA KRITIKA O NARODNI IDENTITETI V SODOBNEM SLOVENSKEM ROMANU V ITALIJI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 409 Julija A. Sozina TEMELJNE RAZISKAVE SLOVENSKE KNJI@EVNOSTI V SODOBNI RUSIJI . . . . . . . . 419 Marija Stanonik VPRA[ANJE RACIONALIZACIJE V SLOVENSKI SLOVSTVENI FOLKLORI. . . . . . . . . 427 Nade`da Starikova SLOVENSKA POEZIJA 20. STOLETJA V RUSKIH PREVODIH . . . . . . . . . . . . . . . . . 439 \ur|a Strsoglavec STOPNJA PREVEDLJIVOSTI IN STOPNJA RECEPCIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 447 Jana [nytová PREVODI SLOVENSKE KNJI@EVNOSTI V ^E[^INO OD LETA 1945 DO SODOBNOSTI . . 457 Katarina [rimpf BUTALCI IN SÜHA ROBA FRANA MIL^INSKEGA MED SLOVENSKO PRIPOVEDNO TRADICIJO IN AVTORSTVOM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 463 Miran [tuhec ESEJISTI^NA RECEPCIJA SLOVENSKE KNJI@EVNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 471 Bo¿ena Tokarz PREVAJALEC V PROCESU LITERARNE RECEPCIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 479 Loredana Umek V LITERARNEM TRSTU: NA MEJI MED RESNI^NOSTJO IN NJENO UBESEDITVIJO . . . 487
7
Simpozij OBDOBJA 33
Jonatan Vinkler USTVARJANJE FRANCETA PRE[ERNA IN FRANTI[EK LADISLAV ^ELAKOVSKÝ . Marijanca Aj{a Vi`intin KDO VSE PI[E IN (SO)USTVARJA SLOVENSKO KNJI@EVNOST? . . . . . . . . . . . Sa{a Vojtech Pokla~ RECEPCIJA SLOVENSKE KNJI@EVNOSTI NA SLOVA[KEM . . . . . . . . . . . . . . Janja Vollmaier Lubej KRITI[KA RECEPCIJA ZGODNEJ[E PROZE MARJANA KOLARJA . . . . . . . . . . . Janez Vre~ko NOVO BRANJE KONSOV. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Martin Vrta~nik KOGNITIVNI PRISTOP K OBLIKOVANJU ODRSKEGA GOVORA (IVO PRIJATELJ: TOTENBIRT) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nina @avbi Milojevi} UPRIZORITEV DRAMSKEGA BESEDILA IN NJENA RECEPCIJA (IVAN CANKAR: HLAPCI) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Alenka @bogar LITERARNO BRANJE IN MLADOSTNIKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Andreja @ele SLOVENSKA SODOBNA LITERARNA USTVARJALNOST TUDI KOT VIR NOVIH JEZIKOVNIH ZMO@NOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Janja @itnik Serafin SLOVENSKE MEDKULTURNE VSEBINE V U^NIH GRADIVIH ZA SLOVENSKI JEZIK IN KNJI@EVNOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Igor @unkovi~ POMEN SODOBNE FIZIKE V POEZIJI GREGORJA STRNI[E . . . . . . . . . . . . . . Recenzentke in recenzenti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Avtorice in avtorji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
8
. . . 495 . . . 503 . . . 513 . . . 521 . . . 529
. . . 537
. . . 545 . . . 551
. . . 559
. . . 567 . . . 575 . . . 585 . . . 585
Simpozij OBDOBJA 33
RECEPCIJA SLOVENSKE KNJI@EVNOSTI
Mednarodni znanstveni simpozij Obdobja 33, ki je potekal v Ljubljani od 13. do 15. novembra 2014 v organizaciji Centra za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, je bil posve~en recepciji slovenske knji`evnosti kot sprejemanju, {irjenju in delovanju slovenske knji`evnosti doma in na tujem v raznih sociolo{kih in psiholo{kih razmerjih. Zbornik prina{a devetin{estdeset prispevkov petinsedemdesetih raziskovalcev slovenske knji`evnosti iz Slovenije, Avstrije, Bolgarije, ^e{ke, Hrva{ke, Italije, Japonske, Litve, Mad`arske, Nem~ije, Poljske, Rusije, Slova{ke, [panije, Ukrajine in Zdru`enih dr`av Amerike. Na simpozijsko vabilo se je odzvalo sedeminosemdeset avtorjev z enainosemdesetimi prispevki, kar pomeni, da je imelo sedem prispevkov po dva avtorja. Po opravljenih recenzijah smo enajst razprav zavrnili, ena udele`enka pa se po prejemu recenzije ni odlo~ila za popravke in je od sodelovanja odstopila. Pozoren bralec bo v zborniku opazil dolo~ene digresije, ki se jim ni bilo mogo~e izogniti, razumemo jih kot prispevke strokovni raznolikosti in raziskovalni pestrosti. Simpozijsko gradivo bi bilo mogo~e razporediti v vsaj osem smiselno zaokro`enih vsebinskih sklopov. Raziskave, ki preu~ujejo u~inkovanje slovenskih knji`evnih besedil v {oli s stali{~a bralca, branja, bralnih strategij, bralnega razumevanja in bralnih navad, so prispevali J. Jo`ef Beg, Z. Bo`i~, S. Kostanj{ek, G. Polanc Podpe~an ter A. @bogar. Didaktiki knji`evnosti so se posve~ali tudi M. Benjak in M. Ljube{i}, M. M. Bla`i}, D. Haramija in J. Bati~, A. Ko{uta Skok, B. Krakar Vogel, M. Melinc Mleku`, J. @itnik Serafin. V sklop jezikovne ustvarjalnosti v `anrih, (so)oblikovanja rabe jezika sodobnih knji`evnih besedil in recepcije knji`evnih besedil v odvisnosti od razumevanja jezika, v katerem so napisana, ume{~amo ~lanke M. De`elak Trojar, T. Erjavca in D. Fi{er, V. Mikoli~ ter A. @ele. Na podro~je slovstvene folklore sodijo prispevki I. Avsenik Nabergoj, S. Babi~, M. Stanonik ter K. [rimpf. Pet raziskovalk se posve~a vpra{anjem zamejske in izseljenske knji`evnosti: J. Cergol, V. Puri~, M. Smotlak, L. Umek, M. A. Vi`intin. Na podro~je med knji`evnostjo in njenimi posredni{kimi institucijami se uvr{~ajo prispevki M. Dovi}a, A. Je`a ter F. Premk in E. Premk Bogataj. Individualne poetike – njihove aktualizacije in inovacije problematizirajo B. Bo{njak, R. Debeljak, K. Podbev{ek, T. Poga~ar, U. Pr{a, M. Ro`i~, J. Vre~ko, M. Vrta~nik, N. @avbi Milojevi} ter I. @unkovi~. O literarni kritiki kot prostoru medliterarnosti razpravljajo R. Jereb, M. Juvan, I. Kern, Z. Kova~, M. [tuhec, J. Vinkler, J. Vollmaier Lubej. Vpra{anja estetike in poetike med slovenskim izvirnikom in prevedkom, cenzure pri prevajanju slovenske knji`evnosti, novih prevodnih konceptov za ohranjanje u~inkov literarnosti ter vpra{anja medkulturnih kompetenc za sprejemanje slovenske knji`evnosti v tujem jeziku je preu~eval najve~ji dele` razpravljavcev: M. Birk, J. Cieœlar, L. Dimitrov, O. Dzjuba-Pogrebnjak, F. Gacoin-Marks, M. Gawlak, F. Just, E. Köstler in A. Leben, I. Latkovi}, L. Masytë, J. Mita, M. Mitrovi}, M. Pavi~i}, I. Pospí{il, B. Pregelj in M. Selfa Sastre, A. Rozman, 9
Simpozij OBDOBJA 33
[. Sev{ek [ramel, J. A. Sozina, T. Smolej, N. Starikova, �. Strsoglavec, J. [nytovå, S. Vojtech Pokla~, B. Tokarz. Namen zbornika Recepcija slovenske knji`evnosti je osvetliti sprejemanje, {irjenje in delovanje slovenske knji`evnosti, raziskati slovensko knji`evnost s stali{~a medbesedilne interakcije, zajeti raziskave s podro~ja pasivne (bralske) recepcije, reproduktivne (kriti{ke) in produktivne recepcije ter odgovoriti na vpra{anja, kdo bere slovensko knji`evnost (v posameznih literarnozgodovinskih obdobjih in/ali dru`benokulturnih slojih), v kolik{nem obsegu, s katerimi naslovi in avtorji je slovenska knji`evnost zastopana v tujini, kak{na je recepcija slovenske knji`evnosti na spletu, kako se kriti{ka javnost odziva na slovensko knji`evnost (kdo, koliko, v razli~nih ~asih in okoli{~inah), prispevati k raziskavam slovenske knji`evnosti kot jezikovne dejavnosti ter na novo ovrednotiti vlogo in pomen prevodov slovenske knji`evnosti v tuje jezike. Ocenjujemo, da je v tem pogledu zbornik dragocen prispevek stroki, priznavamo pa, da so umanjkali prispevki, ki bi osvetlili vlogo in vpliv IK-tehnologije in avdiovizualnih medijev na recepcijo (npr. pri pouku knji`evnosti), kar ostaja odprta razpravna tema za podobne prireditve. Zahvaljujem se sodelavkam in sodelavcem Oddelka za slovenistiko, da so mi zaupali vodenje tako zahtevnega projekta, vsem, ki so sodelovali pri organizaciji simpozija in pripravi zbornika, kolegicam in kolegom iz organizacijskega odbora, recenzentkam in recenzentom. Zahvala velja tudi vsem financerjem, ki so omogo~ili izvedbo simpozija in objavo prispevkov v zborniku. Prisr~na hvala Anki Sollner Perdih iz knji`nice Oddelkov za slovenistiko in slavistiko FF UL za pripravo razstave, posve~ene znanstveno-raziskovalnemu in strokovnemu delu Helge Glu{i~ (1934– 2014), zaslu`ne profesorice Univerze v Ljubljani, ter Mateji Lutar, Mojci Nidorfer [i{kovi~ in Damjanu Huberju. Brez vas simpozija zagotovo ne bi bilo. Alenka @bogar, predsednica 33. simpozija Obdobja
10
Simpozij OBDOBJA 33
PODOBE ZAPELJIVCA IN UGRABITELJA V SLOVENSKEM MOTIVU LEPE VIDE Irena Avsenik Nabergoj In{titut za kulturno zgodovino, ZRC SAZU, Ljubljana Fakulteta za humanistiko, Nova Gorica UDK 398.2(1-924.6):821.163.6.091Lepa Vida:179.8
[tevilne literarne reprezentacije sku{njave, zapeljevanja in ugrabitve `ensk v svetovni literaturi od antike do sodobnosti so izra`ene v obliki dialoga, ki poteka po logiki zvija~e in nasilja. Subjekt zapeljevanja in nasilja so mo{ki razli~nih stanov in vlog. V slovenskem ljudskem izro~ilu in knji`evnosti odkrijemo nekatere literarne reprezentacije tipa prevaranta in `enske `rtve ugrabitelja, ki jih zasledimo tudi v folklorni tradiciji in umetni knji`evnosti po svetu. Ker motiv slovenske Lepe Vide izvira iz skupnega sredozemskega izro~ila, se zlasti med slovenskimi in sredozemskimi razli~icami ka`ejo medbesedilne interakcije v motiviki in simboliki zapeljevanja in nasilja. Ugrabitelj tako v slovenskih kot tudi v sredozemskih ljudskih razli~icah nastopa kot simbol zla in ostaja nekaznovan. Pre{eren se v baladi Od Lepe Vide (1832) osredoto~a predvsem na lik Lepe Vide kot `rtve sku{njavca, Jur~i~, Vo{njak in Kranjec pa v svojih literarnih obdelavah motiva Lepe Vide lik zapeljivca mo~neje poudarijo. Medtem ko se sku{njavcu v Jur~i~evem romanu ma{~uje prevarani Vidin mo`, ga pri Vo{njaku in Kranjcu za njegovo prevarantstvo kaznujeta zlorabljeni `enski. zapeljevanje, ugrabitev, nasilje, prevara, kazen Numerous literary representations of temptation, seduction and the abduction of women in world literature from Antiquity to the present are expressed in the form of dialogue conducted according to the logic of deception and violence. The perpetrators of seduction and violence are men of various classes and roles. In the Slovene folk tradition we disclose some literary representations of type of the deceiver and of woman as the victim of an abductor, which we can also find in the folklore tradition and artistic literature throughout the world. Since the motif of Fair Vida comes from the common Mediterranean tradition, Slovene and Mediterranean variants manifest intertextual interactions both in the motifs and symbols of seduction and violence. The abductor appears both in Slovene and Mediterranean folk variants also as a symbol of evil and remains unpunished. While in his ballad Fair Vida (1832), Pre{eren focuses predominantly on the eponymous heroine as a victim of the seducer, Jur~i~, in their literary recreations of this theme Vo{njak and Kranjec place greater emphasis on the figure of the seducer. While in Jur~i~’s novel the deceived Vida’s husband avenges himself on the seducer, in Vo{njak and Kranjec he is punished for his deception by the abused women. seduction, abduction, violence, deception, punishment
11
Simpozij OBDOBJA 33
1 Uvod Namen ~lanka je na podlagi intertekstualnih {tudij o motiviki Lepe Vide, ki pozornost posve~ajo predvsem `enskim `rtvam (Grafenauer 1943, Poga~nik 1988, Avsenik Nabergoj 2010), izpostaviti podobe sku{njavcev in ugrabiteljev v ljudskem izro~ilu ter literarnih predelavah. Motive sku{njave in ugrabitve najdemo v vseh zvrsteh literature, od ohranjenih razli~ic v ustnem izro~ilu do najbolj priznanih umetni{kih stvaritev.1 Nasilje mo{kih nad `enskami je v literaturi pogosto povezano z grozljivimi oblikami pretkanega zapeljevanja in ugrabitev `enskih oseb (Frenzel 1999: 170–185). [tudije o ugrabitvah `ensk, ki jim sledimo predvsem od konca 19. stoletja dalje, so antropolo{ke, sociolo{ke (Westermarck 1891) in zgodovinopisne (Dunn 2013), pomembni so tudi tipolo{ki prikazi ustnega izro~ila (Thompson, Roberts idr. 1960) ter ljudskih pripovedi po svetu (Uther 2004), v slovenski literarni vedi pa je ta tematika manj v ospredju.2 V dosedanjih raziskavah motivike Lepe Vide se avtorji {tudij ne poglabljajo toliko v problematiko zla, ki `ene ugrabitelje, temve~ se bolj ukvarjajo z grozljivimi posledicami, ki prizadenejo `enske. Prevladujejo predvsem {tudije, ki poudarjajo hrepenenje Lepe Vide (Hribar 1983), vendarle pa smo zlasti v zadnjih letih pri~e tudi osvetlitvi motiva Lepe Vide z vidikov sku{njave in ugrabitve (Avsenik Nabergoj 2009; 2010, Bla`i} 2011). Ta prispevek `eli osvetliti predvsem lik mo{kega – sku{njavca in ugrabitelja, kakor ga slikajo izbrani primeri iz slovenskega izro~ila ter literarnih predelav o Lepi Vidi, v intertekstualnih povezavah. Motiv Lepe Vide je na Slovensko pri{el iz obmorskih sredozemskih pokrajin v Italiji, na Siciliji, v Albaniji in na Hrva{kem (Mati~etov 1940, Grafenauer 1943). V {tevilnih variantah slovenske balade o Lepi Vidi mo{ki ugrabi lepo `ensko po naro~ilu, bodisi {panske kraljice bodisi tujega gospoda, v nekaterih variantah balade pa jo ugrabi zase, da v tujini postane njegova `ena, gospa in gospodinja. V vseh slovenskih ljudskih razli~icah zamorec, torej nekristjan, po ljudskem mi{ljenju pogan, nevernik, mlado `eno in mater na neki na~in zvabi na ladjo ter jo odpelje s seboj v daljno tujo de`elo. 2 Podoba ugrabitelja v slovenskem ljudskem izro~ilu o Lepi Vidi in v medbesedilnih interakcijah Potem ko je v slovenskih ljudskih baladah o Lepi Vidi ugrabitelj »~rni zamorec«, ime, s katerim je ljudstvo povezovalo muslimanskega Mavra, arabskega roparja ali trgovca, ki odpelje mlado `eno v mavrsko ujetni{tvo, pa v 15. stoletju, ko je spomin na boje s Saraceni `e umrl, Mavra v slovenskih ljudskih pesmih in pripovedkah nadomesti Turek. Turek kot ugrabitelj se pojavlja na primer v ljudskih pesmih o Ribni{ki 1 2
Med arhetipskimi podobami zapeljevanja je izro~ilo o Faustu, Don Juanu in Casanovi. Milena Mileva Bla`i} ugotavlja, da je literarna zgodovina »zo`ila pomen knji`evne osebe le na motiv hrepenenja«, ki pa »ni vedno vodilni motiv v besedilu« (prim. Bla`i} 2011: 345). Na motiv ugrabitve so bili bolj pozorni etnologi, med njimi `e Ivan Grafenauer (1943) in poznej{i raziskovalci (Zmaga Kumer, Marija Klob~ar, Marjetka Gole` Kau~i~ idr.), saj so v Slovenskih ljudskih pesmih (v nadaljevanju SLP V) prav pod naslovom Zvija~na ugrabitev mlade matere (Lepa Vida) zbrali in komentirali slovenske ljudske balade o Lepi Vidi (prim. SLP V 73–90, 925–926).
12
Simpozij OBDOBJA 33
Alen~ici (Slovenske narodne pesmi: 150–151; v nadaljevanju SNP I), o Brajdiki in Ani~ki (SNP I: 184–185), o Zariki in Son~ici (SNP I: 122–124), o Kralju Matja`u, ki re{i svojo nevesto (SNP I: 3–6), pa tudi v pripovedki in povesti o Miklovi Zali (Kelemina 1997, Sket 2002) oz. Srebrni, »primorski Miklovi Zali« (Rade{~ek 1983: 299–302). V slovenskem ljudskem izro~ilu ima ugrabitelj lahko tudi podobo demonskega bitja. Eno takih je povodni mo`, ki v plesnem vrtincu ugrabi izstopajo~e dekle in ga kot zemeljsko nevesto odpelje v svoje podvodno kraljestvo na dnu reke ali pa ugrabi otroka, kot denimo v pripovedi O povodnem mo`u (Brenkova 1979: 108–115). Podobo povodnega mo`a sre~amo v slovenski ljudski pesmi Povodnji mo` (SNP I: 137–138), pri Valvasorju (1984: 264–265, 307–338), Kelemini (1997: 208) in v Pre{ernovi baladi Povodni mo` (1830), v kateri ta Ur{ko potegne v globino reke Ljubljanice. Demonsko bitje, podobno povodnemu mo`u, naj bi po [mitku v slovenski baladi o Lepi Vidi {ele v poznej{em in prenesenem pomenu zamenjal muslimanski Maver, arabski ropar ali trgovec: [S]lovenska Lepa Vida je, podobno kot »Meererin«, v jetni{tvu blizu morske obale, kjer prebiva njen ugrabitelj »~rn zamorec«. Po tem bi mogli sklepati, da je bil storilec prvotno ~rn htonski demon »izza (svetovnega) morja«. Na to ka`ejo tudi {tevilne slovenske paralele s »povodnim mo`em«, ki si privede v svoj dvor zemeljsko nevesto. [ele v kasnej{em in prenesenem pomenu je demonsko bitje zamenjal muslimanski Maver, arabski ropar ali trgovec (pri ju`nih Slovanih crni Arapin, Arap prekomorac, troglavi Arapin) ([mitek 2004: 166). 3
V literaturi slovenskega in {ir{ega sredozemskega prostora se dejanje ugrabitve povezuje z ropom, osramotitvijo, one~a{~enjem, plenjenjem, nasilnim zajetjem, posilstvom in zasu`njenjem `enske. Mo{ki ugrabljajo posami~ne `enske ali pa otroke, kot denimo v pripovedki Lepa Vida (Hafner 1939), v~asih ob pomo~i prijateljev in sorodnikov (praksa »ugrabitve neveste«, ugrabitev `enske za spolno ali druga~no izkori{~anje), lahko pa gre tudi za mno`i~ne ugrabitve `ensk. »Ugrabitvi neveste« sledimo skozi zgodovino po vsem svetu kot praksi, pri kateri mo{ki ugrabi `ensko, s katero se `eli poro~iti. [e vedno se pojavlja v dr`avah Srednje Azije, na Kavkazu in v delih Afrike ter med razli~nimi narodi v jugovzhodni Aziji, Mehiki, pa tudi med Romi v Evropi (Grant 2009). V ve~ini dr`av imajo ugrabitev neveste za spolni kriminal, ne pa za veljavno obliko zakonske zveze.4 Na drugi strani mno`i~ne ugrabitve `ensk izvaja skupina oz. mno`ica mo{kih ugrabiteljev. Primerom mno`i~nih ugrabitev sledimo v starodavnih kulturah celotnega sredozemskega prostora; zastopane so v mitologiji in zgodovini, npr. v zgodbi o Benjaminovem rodu (Sveto pismo, Sod 21), v legendi o posilstvu Sabink idr. 3
Balade o dekletu, imenovanem »die schöne Meererin«, ki ga iz ujetni{tva re{ita njen brat in mo`, so bile raz{irjene med nem{kimi naseljenci na Ko~evskem, izvirale pa naj bi iz za~etka 14. stoletja (prim. [mitek 2004: 166). 4 Zelo znan primer ugrabitve vsebuje Homerjeva Iliada, v kateri gr{ki junak Paris odvede lepo Heleno iz Troje od njenega mo`a Menelaja, kar je povod za trojansko vojno.
13
Simpozij OBDOBJA 33
V starej{em mitolo{kem izro~ilu `enske zapeljujejo in ugrabljajo bogovi, pogosto prek preobleke ali nadomestitve (Garry, El-Shamy 2005: 283). Ugrabitelji `ensk v miti~nem in ljudskem izro~ilu razli~nih narodov pa niso vedno mo{ke osebe, npr. trgovec, zasledovalec, gusar idr. Ugrabijo jo lahko tudi razli~na nadnaravna bitja, bogovi, demoni, ~arovniki, zmaji ali {krati; lahko jo ugrabi ka~a, krokar, leopard; v~asih pa celo druga `enska.5 3 Retorika ugrabitelja v sredozemskih baladah o ugrabljeni `eni in v slovenskih ljudskih baladah o Lepi Vidi V {tevilnih ljudskih zapisih pomorski plenilec in ugrabitelj Lepe Vide sprva nastopa kot sku{njavec, ki zavaja mlado `eno s hvaljenjem njene lepote, ponujanjem zdravila za njenega bolnega sinka ali obljubami lep{ega `ivljenja na tujem. S spretno retoriko la`i in prevar laska instinktom mlade `ene in te{i njene skrite `elje. Govori ji z namenom in le zaradi koristi, v razumsko obvladani ~uje~nosti dosledno izvr{uje v hladnem premisleku zasnovani na~rt, ki pa se hitro sprevr`e v sadizem. Ugrabitelj Lepe Vide ima tipi~ne psiholo{ke zna~ilnosti arhetipa prevaranta, med katerimi posebej izpostavljamo njegovo dvojno naravo, spremembo identitete, zvija~nost in videz nekak{nega »odre{itelja«, ki naj bi mlado `eno re{il iz stiske (prim. Jung 2011: 135). Podobno kot na Slovenskem so tudi v obmorskih pokrajinah Italije, Albanije, Sicilije in Hrva{ke nastale pesmi o mladi `eni – materi –, ki jo ugrabijo mornarji, pomorski plenilci ali roparji. Skoraj v vseh tovrstnih pesmih je lepa `ena ugrabljena z zvija~o; motiv nasilne ugrabitve sre~amo le v marsalski in borgettski razli~ici pesmi Lepa Scibilija (Scibilia Nobili), ki sta bili raz{irjeni v pokrajinah Sicilije (Grafenauer 1943: 53–60). V ve~ prvotnih sredozemskih baladah ugrabitelji zajeto `eno trpin~ijo, pogosto pa zasmehujejo in poni`ujejo tudi njenega mo`a, ki zaman sku{a prepre~iti njeno ugrabitev. Ve~ina sredozemskih ljudskih balad na za~etku opisuje muslimanske ugrabitelje, najve~krat Turke ali arabske trgovce iz Tunisa, ki pristanejo na obre`ju kot pomorski trgovci; na ladji prodajajo dragoceno blago in ljudi vabijo k nakupu. Kalabrijska balada Gospa Kandija (Donna Candia) opisuje njihov dialog z mlado aristokratsko `eno Kandijo, ki so si jo izbrali za `rtev: »O gospa Kandija, / ~e ho~e{ svile kupiti, / vsake barve je tu« (Grafenauer 1943: 45, 51–52). Da bi pri ljudeh vzbudili zaupanje, se v~asih preoble~ejo v kristjane: »Ko so bili blizu pristana, / so zamenjali kape, / da bi se zdeli kristjani«.6 Nato hladno izvedejo svoj na~rt nasilne ali zvija~ne ugrabitve, kot pri~a balada (Grafenauer 1943: 55): Stopili so k `lahtni Scibiliji. »@lahtna Scibilija, odpri mi, odpri mi.« 5
Prim. ATU indeks, III, 134, gesli »Abducted« in »Abduction«, [mitek (2004: 163), Avsenik Nabergoj (2010), Bla`i} (2011: 43). Motiv, ko se starej{a `enska po naro~ilu nekega princa prilizuje princesi in jo ugrabi, navajata tudi Thompson in Roberts (1960: 77). 6 Prim. Lepa Scibilija (Scibilia Nobili iz Marsale; Grafenauer 1943: 54).
14
Simpozij OBDOBJA 33
»Pa ne, ne, ne morem odpreti, ker moj soprog je na lovu.« Vrgli so vrata na tla, `lahtno Scibilijo so ugrabili, ta za nogo in ta za roko so jo nesli na ladjo.
Ugrabitelji v sredozemskih baladah ve~inoma v su`nost odpeljejo ni~ hudega slute~o lepo mlado `eno in mater aristokratskega rodu, medtem ko na ladji izbira blago. V nekaterih pesmih mo` sku{a odkupiti svojo `eno iz rok ugrabiteljev, a je pri tem neuspe{en. Dialog med njim in tur{kimi ugrabitelji se npr. v kalabrijski baladi Gospa Kandija (Donna Candia) glasi (Grafenauer 1943: 45, 51–52): »O mornarji, dajte mi gospo Kandijo, da vam dam denarja na kupe in zlatov na stotine.« »No~emo denarjev na kupe, ne zlatov na stotine; ho~emo gospo Kandijo, ki je lepa brez primere.«
Zaskrbljeni mo` Turke roti, da njihovo `rtev doma ~aka majhen otrok, ki ga mati {e doji, a ti mu surovo odgovarjajo: »Daj mu kruha in zdroba / in vode iz vodnjaka; / ~e tega ne mara, / pusti ga, da crkne« (Grafenauer 1943: 45, 51–52). Njegova `ena se ob odkritju, da zanjo ni re{itve, upre usodi su`nje in prile`nice. Spleza na jambor, zapre o~i, sko~i v morje in utone: »Ona, ko sme zlesti na jadrnik, / br` zapre o~i / in pade v sredino morja« (Grafenauer 1943: 46–48).7 Tip upora mlade `ene proti tur{kim ugrabiteljem z dejanjem samomora odkrijemo {e v ve~ drugih sredozemskih baladah: v pesmih kalabrijskih Albancev Gospa Irena (Zogna Riin – Donna Irene), Gospa Canfura (Donna Canfura) ter v dveh razli~icah sicilijanske balade Lepa Scibilija (Scibilia Nobili – iz Marsale in Borgetta).8 V Russovi razli~ici sicilijanske pripovedke ugrabitev svoje h~erke naro~i njen o~e, za kazen, ker se je poro~ila brez dovoljenja star{ev, toda ujetnica se po`ene z ladje in priplava na obre`je, ki ni tako oddaljeno (Grafenauer 1943: 61). V pesmi kalabrijskih Albancev Lepa (Ta bucurana – La bella) pa ugrabitelj dekle »Lepo« med njenim jokom po »domovini« in »bratcu« celo umori – »tur{ki pes« jo vr`e »v prepad«.9 Tudi slovensko ljudsko izro~ilo pozna tip zvija~no ugrabljene mlade `ene, ki ob spoznanju, da zanjo ni re{itve, sko~i v vodo v smrt. V slovenski ljudski baladi Mwada Vida10 je ugrabitelj, »~rni zamorec«, na ladjo ne vabi ve~ pod pretvezo kupovanja 7
Ve~ina ljudskih motivov o ugrabljeni `eni navaja neuspe{no prizadevanje mo`a za njeno re{itev, vendar pa obstajajo tudi primeri, ko mo` svojo ugrabljeno `eno, ki se ji je »po ~ude`nem naklju~ju« uspelo re{iti, zavr`e in se drugi~ o`eni (legenda Turki odpeljejo Srebrno, prim. Rade{~ek 1983: 302). 8 Slovensko Plemenita Scibilija (iz Borgetta; Grafenauer 1943: 53–57). 9 Slovensko Lepa, gl. Grafenauer 1943: 48–50.
15
Doslej izdani zborniki Obdobja:
simpozij • symposium
Obdobja 33
Recepcija slovenske književnosti
33
Recepcija slovenske književnosti
The Reception of Slovene Literature
ISBN 978 -961-237- 707-6
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
Simpozij Obdobja
Obdobja 1 – Razsvetljenstvo (1979) Obdobja 2 – Romantika (1981) Obdobja 3 – Realizem (1982) Obdobja 4/1, 4/2 – Simbolizem (1983) Obdobja 5 – Ekspresionizem (1984) Obdobja 6 – 16. stoletje (1986) Obdobja 7 – Socialni realizem (1987) Obdobja 8 – Sodobnost (1988) Obdobja 9 – Barok (1989) Obdobja 10 – Srednji vek (1989) Obdobja 11 – Slovenski narodni preporod (1991) Obdobja 12 – Ramovšev zbornik (1994) Obdobja 13 – Miklošičev zbornik (1992) Obdobja 14 – Individualni in generacijski ustvarjalni ritmi (1994) Obdobja 15 – Kopitarjev zbornik (1996) Obdobja 16 – Sonet in sonetni venec (1997) Obdobja 17 – Vatroslav Oblak (1998) Obdobja 18 – Historizem v raziskovanju slovenskega jezika, literature in kulture (2002) Obdobja 19 – Romantična pesnitev (2002) Obdobja 20 – Slovenski knjižni jezik – aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje (2003) Obdobja 21 – Slovenski roman (2003) Obdobja 22 – Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem – členitev jezikovne resničnosti (2004) Obdobja 23 – Slovenska kratka pripovedna proza (2006) Obdobja 24 – Razvoj slovenskega strokovnega jezika (2007) Obdobja 25 – Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode (2008) Obdobja 26 – Slovenska narečja med sistemom in rabo (2009) Obdobja 27 – Reformacija na Slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva) (2010) Obdobja 28 – Infrastruktura slovenščine in slovenistike (2009) Obdobja 29 – Sodobna slovenska književnost (1980–2010) (2010) Obdobja 30 – Meddisciplinarnost v slovenistiki (2011) Obdobja 31 – Slovenska dramatika (2012) Obdobja 32 – Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve) (2013)
Oddelek za slovenistiko