S. Klinar: Cmirove police, Planinski vestnik 13/8 (1957), 447–451
Mija Bon
Maruša Bračič Jurij Božič
Darko Čuden
Dušan Gabrovšek Käthe Nina Grah Gašper Ilc
Monika Kavalir Laura Mrhar Tomaž Onič Eva Sicherl
Nada Šabec
Dušan Škodič Silvo Torkar
ISBN 978-961-06-0126-5
ISBN 978-961-06-0126-5
Andreja Žele 9 789610 601265
Stanko_naslovka_FINAL.indd 1
V DRUŽBI Z JEZIKOM IN GORAMI: Zbornik ob jubileju Stanka Klinarja
Ves domač se vidi svet od zgoraj, ves kristalen kot starodavna povest, vreden velike ljubezni.
V DRUŽBI Z JEZIKOM IN GORAMI Zbornik ob jubileju Stanka Klinarja uredila Eva Sicherl
Stanko Klinar (roj. 1933) je slovenski germanist, jezikoslovec, predavatelj, prevajalec, alpinist, gornik, turni smučar in še bi lahko našteli. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je pustil globoko sled kot dolgoletni lektor, predavatelj in kasneje docent na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko. Je avtor vrste znanstvenih in strokovnih jezikoslovnih razprav, ki segajo preko strogo anglističnega okvirja tudi na področja slovenistike, prevodoslovja, nemcistike, pravopisa in etimologije (zemljepisnih imen). Istočasno ne gre prezreti njegovega delovanja v planinski publicistiki, kjer se je uveljavil kot pisec vzornih gorniških besedil. Od nadvse natančno pisanih planinskih vodnikov, do zapisov o gorah, ki že mejijo na leposlovje. Tako jezikoslovni kot planinski prispevki izpod njegovega peresa pričajo o avtorjevi neizmerni razgledanosti in domoljubju – to nikakor ni suhoparno branje, pač pa pogosto igriv preplet komentarjev, citatov iz svetovne ali slovenske književnosti, anekdot in drugega. Pričujoči zbornik je nastal ob njegovi 85. obletnici.
13.11.2018 12:49:24
V DRUŽBI Z JEZIKOM IN GORAMI Zbornik ob jubileju Stanka Klinarja
uredila Eva Sicherl
Klinar_FINAL.indd 1
13.11.2018 13:26:56
V DRUŽBI Z JEZIKOM IN GORAMI
Zbornik ob jubileju Stanka Klinarja Urednica/Editor: Eva Sicherl
Recenzenti/Reviewers: Stojan Bračič, Margaret Davis, Miran Hladnik, Vesna Lazović, Luka Repanšek, Eva Sicherl, Andrej Stopar, Frančiška Trobevšek Drobnak, Andreja Žele Jezikovni pregled prispevkov v slovenščini/Proofreading for Slovene: Miran Hladnik Jezikovni pregled prispevkov v angleščini/Proofreading for English: Margaret Davis Jezikovni pregled prispevka v nemščini/Proofreading for German: Lars Felgner
Tehnično urejanje, oblikovanje in prelom/Technical editing, design and layout: Jure Preglau
Fotografija na naslovnici/Cover Photo: Stanko Klinar na Vodiški planini (foto: Miran Hladnik) Bibliografija/Bibliography: Kristina Pegan Vičič
Založila/Published by: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani/ Ljubljana University Press, Faculty of Arts Izdal/Issued by: Oddelek za anglistiko in amerikanistiko/Department of English
Za založbo/ For the publisher: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani/Dean of the Faculty of Arts, University of Ljubljana Tisk/Printed by: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2018
Prva izdaja/First edition
Naklada/Print run: 150 izvodov Cena/Price: 19,90 EUR
To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Raziskovalni program št. P6-0218 je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. / The authors acknowledge the financial support from the Slovenian Research Agency (research core funding No. P6-0218). CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 81'1(082) V družbi z jezikom in gorami : zbornik ob jubileju Stanka Klinarja / uredila Eva Sicherl ; [fotografije Miran Hladnik ... [et al.] ; bibliografija Kristina Pegan Vičič]. - 1. izd. = 1st ed. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018 ISBN 978-961-06-0126-5
1. Sicherl, Eva 2. Klinar, Stanko 297036032
Klinar_FINAL.indd 2
13.11.2018 13:26:56
Kazalo Stanko Klinar............................................................................................................ 5 Bibliografija..............................................................................................................13 Tabula gratulatoria....................................................................................................31 Spremni komentar....................................................................................................33 Gašper Ilc Some Notes on Negative Prefixation and Derived Adjectives in English.................37 Eva Sicherl, Andreja Žele Novotvorjenke v slovenščini in vpliv angleščine nanje..............................................51 Nada Šabec The Integration of English Words in Slovene: Orthographic Aspects.....................65 Tomaž Onič, Maruša Bračič Nomen est omen: prevajanje aptonimov v fantazijski literaturi................................79 Darko Čuden O (pre)nekaterih lepotah, a tudi zadregah pri rabi zemljepisnih imen pri slovenskih učencih nemščine, da o nemških učencih slovenščine raje ne govorimo.......................................................................................................91 Monika Kavalir Redistributing Meaning: Translating English Existential Sentences into Slovene....109 Jurij Božič The Distribution of the English Comparative: A PF Legibility Condition...........123
Klinar_FINAL.indd 3
13.11.2018 13:26:56
4
V družbi z jezikom in gorami
Dušan Gabrovšek Usage, Usage Dictionaries and Usage Notes...........................................................137 Laura Mrhar Smernice terminologizacije in determinologizacije glagolov v zelenoenergetski terminologiji.............................................................................157 Silvo Torkar Krajevni imeni Dovje in Mojstrana ........................................................................169 Mija Bon Strukturni tipi ledinskih imen v Bovški kotlini......................................................181 Käthe Nina Grah Schilderwahn: Straßennamen und andere in den Jahren der Transition.................191 Dušan Škodič Nevidna pot na Ribežne.........................................................................................199 Imensko kazalo.......................................................................................................205
Klinar_FINAL.indd 4
13.11.2018 13:26:56
Stanko Klinar Ko se spraviš k računalniku, da bi napisal kaj o Stanku Klinarju, si nehote v zadregi. Kaj napisati? Ne zato, ker bi bilo treba nekaj malega podatkov razpresti na dolgo in široko, da bi bil jubilant v zadostni meri počaščen. Ravno obratno. Stanko je v svojem življenju in pri svojem delu tako vsestranski, da se bojiš, kaj vse pomembnega boš, nevede in nehote, izpustil. Pa začnimo s tistim najbolj tradicionalnim: Stanko je bil rojen kot najmlajši od šestih otrok 29. aprila 1933 na Hrušici pri Jesenicah v družini železničarskega uslužbenca, mati pa je bila doma iz Mojstrane. Po maturi leta 1951 na Jesenicah je študiral angleščino in nemščino na ljubljanski Filozofski fakulteti, po diplomi leta 1956 in odsluženi vojaščini pa začel s poučevanjem angleščine. Osem let je z veseljem in zagnanostjo učil generacije jeseniških dijakov, in z mnogimi ostaja še po vseh teh letih v stikih. Leta 1968 ga je zvabila Ljubljana: na tedanjem Oddelku za germanske jezike in književnosti je postal najprej lektor, kasneje višji predavatelj in nazadnje docent do upokojitve leta 1998. Magistriral je leta 1989 s temo Slovenska zemljepisna imena v angleških besedilih, doktoriral pa leta 1996 s temo Načelni vidiki prevajanja iz slovenščine v angleščino. Skozi njegove roke so šle generacije slovenskih anglistov, ki se najverjetneje strinjajo v eni ugotovit vi: brez Klinarja študij angleščine ne bi bil takšen, kot je bil. Najsi te je učil na lektorskih vajah, prevajanje, kontrastivno analizo ali besedotvorje: Klinar te je naučil! Ko smo si študentje izbirali mentorja za diplomsko nalogo, je veljalo: h Klinarju gredo lahko le najboljši. Še danes na oddelku poučujejo ljudje, ki pravijo: »Tudi ko sem že naredila izpit, sem še eno leto znova hodila k njemu, ker sem toliko odnesla.« Večjega priznanja učitelju verjetno ni mogoče dati. Ampak stvar je v tem, da Stanko ni bil samo učitelj. Družinski mož in oče štirih otrok, kar bi že samo po sebi zadostovalo za polne roke dela in skrbi, je vedno našel čas tudi za gore. Tem je zapisan z dušo in srcem že od otroštva, vsadil pa je to strast vanj njegov oče. Ampak najbolje to pove Stanko sam:
Klinar_FINAL.indd 5
13.11.2018 13:26:56
6
V družbi z jezikom in gorami
Na Golici sem bil prvič že pred vojno, to pa zato, ker je bila ena od dveh planinskih »božjih poti« našega očeta. Ves čas od doma, to je s Hrušice, smo šli peš in molče, kot se za »božjo pot« spodobi. Spotoma se je oglašala samo njegova »krevlja«, ki je tolkla ob kamenje in dajala takt. Na Kopiš čarjevi gostilni pri Sv. Križu je takrat tako vabljivo pisalo: »Ne hod' naprej, prijatelj moj, pri vinski kaplji tu postoj, da duša k truplu se priveže in kruha kos odreže.« Mi duše nismo kaj dosti privezovali, ker so bili pri nas dinarji na tesno šteti, ampak tam so bili veseli ljudje, harmonika, rože za trakom, vesele besede – noga je kar poskočila in ves dan je bil en sam blagoslov. (S. Klinar, Sto slovenskih vrhov)
V svojih mladih letih je bil Stanko alpinist in gorski vodnik, povzpel se je na najvišje evropske vrhove (Eiger, Matterhorn, Mont Blanc). Kot zagnanega gornika ga pravzaprav pozna vsak, ki tudi sam zahaja v gore. Stanko je namreč ljubezen do gora povezal z obsežnim jezikoslovnim znanjem in izrazitim čutom za praktično: od leta 1971 so nastajali njegovi legendarni planinski vodniki po Karavankah in Julijskih Alpah, mnogi so izšli v ponatisih in dopolnjenih izdajah, tako da v slovenskih gorah sploh ne naletiš na oskrbnika koče ali reševalca GRS, ki ne bi poznal »Klinarja«. Desetletja dolgo so izhajali njegovi, pogosto polemični jezikoslovni razmisleki v Planinskem vestniku, pa tudi drugod, s katerimi se je približal širši v gore odhajajoči publiki; izjemno dragoceni so tudi njegovi strokovni članki, v katerih je povezal imenoslovje, pravopis in terminologijo, in ki so izhajali v strokovnih in znanstvenih revijah za prevajalce in jezikoslovce. Naj pri tem omenim le še njegove članke in predavanja, namenjene že poklicnim prevajalcem, kjer je tenkočutno obdeloval praktične probleme »s terena«, kot je temu sam rekel. Vse z izjemnim jezikovnim občutkom in globoko ljubeznijo do domače slovenske besede. Da je Stanko nadvse delaven in dejaven mož, smo torej vedeli. Ko je v oddelčni knjižnici Kristina začela sestavljati Stankovo bibliografijo, ki je sestavni del tega zbornika, smo bili vseeno osupli, ko je število enot krepko preseglo tristo. Še bolj smo bili v zadregi, kako vse te zapise razvrstiti: toliko vsebinske širine in povezovanja raznih področij! In vedno skupni imenovalec: izbrušen slog, jasna misel in neposredna beseda. Vse do sedaj napisano pa vseeno še premalo pove o Stanku kot človeku. O tem klenem Gorenjcu, poštenjaku od glave do peta, ki mimogrede v Mojstrani nadvse gostoljubno pogosti tebe in tvojo družino med kolesarjenjem do Belopeških jezer.
Klinar_FINAL.indd 6
13.11.2018 13:26:56
Stanko Klinar
7
Te spotoma predstavi kopici sosedov in prijateljev ter na hitro organizira še izlet pod Borovje nad Dovjem, kjer sta maša in piknik. In kjer na koncu vsi podpišejo razglednico prijatelju Dinku Bertonclju, alpinistu v Argentini. Tako kot povezuje domačine v Mojstrani, tako je znal povezati tudi ljudi na fakulteti. Veliko se jih še spomni nekdanjih fakultetnih izletov v gore, ki so se jih udeleževali tako študentje kot zaposleni: Miran je vodil spredaj, Stanko je hodil zadaj, rekoč, da bo pobiral »mrtve in ranjene«. Veliko smeha in šal, krohot pa navadno najglasnejši nekje v Stankovi bližini. Ko se je ob upokojitvi poslavljal od oddelka, smo mu sodelavci podarili simbolično darilo: prusik z dvema karabinoma in nekaj filmov. Oddolžil se je s povabilom na večer z diapozitivi, kamor nismo prišli samo anglisti, temveč vrsta germanistov, romanistov, splošnih jezikoslovcev in slovenistov. Da smo se naužili čudovitih gorskih podob in se skupaj z Margaret Davis nasmejali ob njeni rosno mladi podobi, ko igra badminton z enim od Stankovih otrok. Letos je Stanko dopolnil 85. leto. Ob tej priliki si nismo mogli kaj, da se ne bi cenjenemu sodelavcu zahvalili z jubilejnim zbornikom, v katerega smo prispevali nekdanji študentje, kasneje sodelavci, oplemeniteni tudi z nekaterimi mladimi močmi na fakulteti (naši in mariborski), pa dolgoletni prijatelji in sodelavci, njegovi sopotniki na gorskih in drugih poteh. Vsem sodelujočim se za prispevke in drugo pomoč ter nasvete iskreno zahvaljujem, Stanku pa v imenu vseh voščim vse najboljše! Eva Sicherl
Klinar_FINAL.indd 7
13.11.2018 13:26:56
Stanko Klinar (foto: Blaž Lesnik).
»Draga Margareta ...« Ob praznovanju Margaret Davis 29. 11. 2011 (foto M. Hladnik).
Klinar_FINAL.indd 8
13.11.2018 13:26:58
Ob promociji s prof. OreĹĄnikom in Ĺženo Majdo (foto: Margaret Davis).
Doktor znanosti (foto: Margaret Davis).
Klinar_FINAL.indd 9
13.11.2018 13:27:00
Slov. smuÄ?ati, nem. skifahren, angl. to ski, frc. faire du ski, hrv. skijati, ital. sciare. Peitlernock 12. 11. 2000 (foto M. Hladnik).
Na Velikem Kleku (Grossglockner).
Klinar_FINAL.indd 10
13.11.2018 13:27:00
Doma v gorah (foto: osebni arhiv).
Klinar_FINAL.indd 11
13.11.2018 13:27:00
Pred odhodom na reĹĄevalno vajo (foto: osebni arhiv).
Klinar_FINAL.indd 12
13.11.2018 13:27:01
Bibliografija Monografije in učbeniki 1. Jezikoslovje Aspects of English word-formation. Ljubljana: Univerza, 1974. V, 181 str. A guide to irregular verbs in modern English. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za germanske jezike in književnost, 1975. 115 str. Aspects of English word-formation : with exercises. 2. izd. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1977. III, 277 str. (Avtorica vaj: Margaret Davis) A practical introduction to English derivation : with exercises. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1979. III, 112 str. (Soavtorica: Margaret Davis). Ponatis 1985. Slovenski toponimi v nemških besedilih. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1982. VII, 146 str. (Soavtorica: Käthe Grah) Popravki k Velikemu slovensko-angleškemu slovarju. Ljubljana: Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, 1984. 73 str. (Soavtorja: Margaret Davis, Marjan Golobič) Slovenska zemljepisna imena v angleških besedilih. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za germanske jezike in književnosti in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1988. VII, 130 str. English word-formation : with exercises. 3. izd. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za germanske jezike in književnosti, 1989. (Soavtorica: Margaret Davis). Izšlo v dveh delih: Part One. 3., popravljena in dopolnjena izd. - II, 277 str. ; Part Two (Derivation). 3., delno dopolnjena izd. - II, 112 str. Slovenska zemljepisna imena v angleških besedilih. Radovljica: Didakta, 1994. 185 str.
Klinar_FINAL.indd 13
13.11.2018 13:27:01
S. Klinar: Cmirove police, Planinski vestnik 13/8 (1957), 447–451
Mija Bon
Maruša Bračič Jurij Božič
Darko Čuden
Dušan Gabrovšek Käthe Nina Grah Gašper Ilc
Monika Kavalir Laura Mrhar Tomaž Onič Eva Sicherl
Nada Šabec
Dušan Škodič Silvo Torkar
ISBN 978-961-06-0126-5
ISBN 978-961-06-0126-5
Andreja Žele 9 789610 601265
Stanko_naslovka_FINAL.indd 1
V DRUŽBI Z JEZIKOM IN GORAMI: Zbornik ob jubileju Stanka Klinarja
Ves domač se vidi svet od zgoraj, ves kristalen kot starodavna povest, vreden velike ljubezni.
V DRUŽBI Z JEZIKOM IN GORAMI Zbornik ob jubileju Stanka Klinarja uredila Eva Sicherl
Stanko Klinar (roj. 1933) je slovenski germanist, jezikoslovec, predavatelj, prevajalec, alpinist, gornik, turni smučar in še bi lahko našteli. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je pustil globoko sled kot dolgoletni lektor, predavatelj in kasneje docent na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko. Je avtor vrste znanstvenih in strokovnih jezikoslovnih razprav, ki segajo preko strogo anglističnega okvirja tudi na področja slovenistike, prevodoslovja, nemcistike, pravopisa in etimologije (zemljepisnih imen). Istočasno ne gre prezreti njegovega delovanja v planinski publicistiki, kjer se je uveljavil kot pisec vzornih gorniških besedil. Od nadvse natančno pisanih planinskih vodnikov, do zapisov o gorah, ki že mejijo na leposlovje. Tako jezikoslovni kot planinski prispevki izpod njegovega peresa pričajo o avtorjevi neizmerni razgledanosti in domoljubju – to nikakor ni suhoparno branje, pač pa pogosto igriv preplet komentarjev, citatov iz svetovne ali slovenske književnosti, anekdot in drugega. Pričujoči zbornik je nastal ob njegovi 85. obletnici.
13.11.2018 12:49:24