Issuu

LEAR COMM ISBN 978-961-237-722-9

This publication is the result of a collaboration among researchers of Jagiellonian University in Kraków and the University of Ljubljana. The contributions published in this book direct attention to the great significance of community adult education and learning and the importance of the cooperation of schools with the local environment. The role of public space as an open venue of various daily activities of different groups of adults is examined, and the relation between “public” and “private” and the role of social and educational processes in the public space are analysed. The cooperation among different social groups within the space mentioned, as well as the processes which will enable the establishment and maintenance of democratic communities are emphasised.

Monografija je rezultat sodelovanja med raziskovalci Jagelonske univerze v Krakovu in Univerze v Ljubljani. Prispevki v knjigi po eni strani opozarjajo na izreden pomen skupnostnega izobraževanja in učenja odraslih za njihov osebni razvoj ter razvoj lokalne identitete in demokratičnih odnosov v družbi, po drugi strani pa na pomembno vlogo sodelovanja šole z lokalnim okoljem. Opredeljuje se vloga javnega prostora kot odprtega prostora, kjer potekajo vsakodnevne dejavnosti različnih skupin odraslih (npr. starejši odrasli, ženske na podeželju), ter analizira razmerje med »javnim« in »zasebnim« in vlogo družbenih in učnih procesov v javnem prostoru. Izpostavlja se pomen sodelovanja različnih družbenih skupin v tem prostoru ter procesov, ki bodo omogočili vzpostavitev in ohranjanje demokratičnih skupnosti.

MARKO RADOVAN, MAREK KOS´CIELNIAK (ED.): LEARNING AND EDUCATION IN COMMUNITY/UČENJE IN IZOBRAŽEVANJE V SKUPNOSTI

9 789612 377229

MARKO RADOVAN, MAREK KOS´CIELNIAK (ED./UR.)

LEARNING AND EDUCATION IN COMMUNITY

THE ROLE OF SCHOOLS AND COMMUNITY ORGANISATIONS

UČENJE IN IZOBRAŽEVANJE V SKUPNOSTI VLOGA ŠOLE IN SKUPNOSTNIH ORGANIZACIJ

Learning and education in community

The role of schools and community organisations

Učenje in izobraževanje v skupnosti

Vloga šole in skupnostnih organizacij Marko Radovan, Marek Kościelniak (ed./ur.)

Learning and education in community The role of schools and community organisations Učenje in izobraževanje v skupnosti Vloga šole in skupnostnih organizacij Editors/Urednika: Marko Radovan, Marek Kościelniak Reviewers/Recenzentki: Sonja Kump, Natalija Vrečer Proofreading of english papers/Lektura angleških tekstov: Mary Catherine Lawler Proofreading of slovenian papers/Lektura slovenskih tekstov: Nina Vožič Makuc Translation of Summary/Prevajalec povzetka: Matic Večko Technical editing and layout/Tehnični urednik: Jure Preglau Cover photo/Fotografija na naslovnici: iStockphoto © University of Ljubljana, Faculty of Arts/Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2015 All rights reserved./Vse pravice pridržane. Published by/Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts) For the publisher/Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, the dean of the Faculty of Arts/Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Printed by/Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2015 First Edition/Prva izdaja Number of copies printed/Naklada: 149 Price/Cena: 12 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37.01(082) LEARNING and education in community : the role of schools and community organisations = Učenje in izobraževanje v skupnosti : vloga šole in skupnostnih organizacij / Marko Radovan, Marek Kościelniak (ed., ur.) ; [translation of Summary Matic Večko]. - 1st ed. = 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete = University Press, Faculty of Arts, 2015 ISBN 978-961-237-722-9 1. Vzp. stv. nasl. 2. Radovan, Marko 277657856

Kazalo vsebine The meaning of community learning and education . . . . . . . . . . . . . . 5 Pomen skupnostnega učenja in izobraževanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 1 Učenje starejših ljudi v javnih odprtih prostorih . . . . . . . . . . . . . . 15 Sabina Jelenc Krašovec 2 Local Community Development as an Expression of Involvement in Various Forms of Active Citizenship . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Dorota Gierszewski 3 Komunikativna akcija kot pogoj skupnostnega izobraževanja in demokratizacije družbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Borut Mikulec 4 Social-Cultural Animation as an Area of Community Development . . . 61 Beata Cyboran 5 Sodelovanje šole s skupnostjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 Petra Gregorčič Mrvar in Jana Kalin 6 Students as Partners in the Educational Process and in Creating Professional Learning Communities . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 Barbara Šteh and Jana Kalin 7 Interculturality as a principle and the cooperation of school with the local environment . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115 Marijanca Ajša Vižintin 8 The Major Barriers to Teacher-Parents’ Integration and Mutual Learning in Favour of Student Achievement . . . . . . . . . . . . . . . 137 Krzysztof Polak 9 The Family and the School as Health Education Communities . . . 149 Anna Gaweł 10 The role of adult education in the development of local identity and the significance of small local communities in Slovenian history . 165 Monika Govekar Okoliš 11 Učni projekti žensk na podeželju: spregledano znanje . . . . . . . . 177 Nives Ličen Summary . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 195 Contributors . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 197

Name Index . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 199 Subject Index . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201

The meaning of community learning and education The publication "Learning and education in the community – The Role of Schools and Community Organizations" is the result of a collaboration among researchers of Jagiellonian University in Kraków and the University of Ljubljana. It was created as a continuation of a cooperation between the two universities, which had already begun with the book "Lifelong Learning Today: New Areas, Contexts, and Practices" (edited by: Marko Radovan Marek Kościelniak, Jagiellonian University Press 2013). This book focuses on the community and the role of learning and education in developing an inclusive community. Such a community presupposes the existence of policies and practices intended to bolster the individual lifelong improvement and evolution of families, neighbourhoods, communities, and institutions. In this regard, children’s, youth, and adult education is one of the key social institutions in the broader structural communal network that can promote and maintain the social involvement of individuals and, by doing so, contribute to increased social justice and an availability of equal opportunities for everyone to develop their potential and realise their choices. The book attempts to outline a concept of community for all generations, representing a network of social relations and formal and informal activities and services, based on changing the modes of thinking and activities of individuals and organisations in their neighbourhoods and communities. A starting point for enabling the successful implementation of the principles mentioned here lies in education in all of its communal manifest forms, from formal and informal institutions, to other (informal) communal organisations, to intergenerational learning. Education and learning in a community facilitate positive social change, the personal growth of individual community members, and more ethical and democratic interpersonal relations. Furthermore, they also influence the cohesiveness of a local community, as educational activities, along with learning and educating, also promote socialising, cooperation, as well as the exchange of knowledge, experience, and information among various individuals, cultures, social groups, and generations, all of this contributing to an increase in solidarity within the community. The presentation of texts in the book is divided into three parts. The first part concerns a more theoretical basis for understanding community learning, the second deals with the problem of the school as an institution and its role in the community, and the third gives some practical examples of community learning in Slovenia and in Poland. In the first chapter, Sabina Jelenc Krašovec analyses the role of public space as open space, an instance of which occurs during the different age groups’ 5

daily activities, during which participants share experiences beyond their circle of friends, family, and their age group. In her paper, she analyses the meaning of “public” and “private” in a public space and explains, by means of a theoretical analysis, the role of social and learning processes that take place in public spaces. Dorota Gierszewski’s paper is a contribution to the discussion on the development of local communities and local policies. According to the author, the grassroots level of local community development in villages, and districts stems from the rule of learning through practice. She focuses on a local community as a certain microcosm in which educational practices are implemented. Borut Mikulec starts his paper from an understanding of community education as the entirety of all educational activities that support the functions of the organisations, groups, and individuals in a given local community. From the perspective of critical theory, he defines the theory of communicative action and its relevance for community education, adult education, and the democratisation of society. Beata Cyboran’s paper presents the contemporary Polish concept of socio-cultural animation via an original perspective on community-based adult learning; the author outlines strategies of adult community learning based on different forms of socio-cultural animation. In the second part of the book, the authors examine the roles that educational institutions play in dialogue with the community. Petra Gregorčič Mrvar and Jana Kalin emphasise that the establishment of cooperation between the school and the community is an important task of the school, as they see in educational institutions a growing concern and responsibility to meet the needs and expectations of pupils and families. Barbara Šteh and Jana Kalin discuss the basic characteristics of universities as professional learning communities. They describe opportunities and limitations faced by both university teachers and students in their mutual cooperation, as well as students' active inclusion in the processes of study planning, performance, and evaluation. In her paper, Marijana Ajša Vižintin presents a model of intercultural education geared towards the successful integration of immigrant children. She focuses in particular on the two fields of altogether seven fields, namely, on interculturality as a principle and the cooperation of schools with organisations in the local community. The most frequent mistakes made in introducing intercultural education are mentioned, as is an apparent tolerance of and prejudice towards the largest group of immigrants in Slovenia. Krzysztof Polak authored the last paper in this section, and his paper identifies barriers to teacher-parent cooperation and mutual learning in favour of student achievement. Based on the results of an analysis of delusive representations of school reality developed by teachers and parents, the author argues that these different phantasmagorias rely on divergent normative systems.

The book’s third section thematises practical examples of community learning, and begins with Anna Gaweł’s analysis of the importance of health education in school and learning communities. She describes an example of systemically coordinated actions based on a variety of compatible forms of communal learning. Monika Govekar Okoliš presents a historical retrospective on the development of community learning and its influence on the development of local identity. As an example, she describes the development of local communities in the Gorizia region and Trieste and the environs in the second half of the 19th century. Finally, in her paper, Nives Ličen outlines the results of qualitative research on learning in everyday life in rural areas of Western Slovenia (Vipava, Kras); this study included middle-aged women (45 or older) living on farms. Marek Kościelniak and Marko Radovan

Pomen skupnostnega učenja in izobraževanja Monografija Učenje in izobraževanje v skupnosti – vloga šole in skupnostnih organizacij je rezultat sodelovanja med raziskovalci Jagelonske univerze v Krakovu in Univerze v Ljubljani. Nastala je kot nadaljevanje sodelovanja med univerzami, ki se je začelo s knjigo »Vseživljenjsko učenje danes: nova področja, konteksti, prakse« (urednika: Marko Radovan in Marek Kościelniak, Jagiellonian University Press 2013). Avtorji prispevkov v pričujoči knjigi se osredotočajo na skupnost ter vlogo učenja in izobraževanja pri razvoju inkluzivne skupnosti. Taka skupnost predpostavlja politike in prakse, ki naj bi krepile tako individualni vseživljenjski razvoj kot tudi razvoj družin, sosesk, skupnosti in institucij. Pri tem je izobraževanje otrok, mladine in odraslih ena od družbenih institucij v širši strukturni mreži v skupnosti, ki lahko spodbuja oz. ohranja družbeno vključenost članov ter s tem prispeva k večji socialni pravičnosti in možnosti za vse, da razvijejo svoje sposobnosti in uresničujejo svoje izbire. V knjigi želimo poudariti koncept skupnosti za vse starosti, ki predstavlja omrežje socialnih odnosov ter formalnih in neformalnih dejavnosti in storitev, kar predpostavlja spreminjanje načina mišljenja in delovanja posameznikov in organizacij v njihovih soseskah in skupnostih. Izhodišče za uspešno implementacijo teh načel predstavlja učenje in izobraževanje v vseh svojih pojavnih oblikah v skupnosti, od izobraževanja v formalnih in neformalnih institucijah kot tudi (priložnostno) učenje v drugih skupnostnih, organizacijah ter medgeneracijsko učenje. Izobraževanje in učenje v skupnosti omogočata pozitivne družbene spremembe, osebnostno rast članov skupnosti ter bolj etične in demokratične medčloveške odnose, vplivata pa tudi na kohezivnosti v lokalni skupnosti, saj se z vzgojno-izobraževalnimi dejavnostmi poleg učenja in izobraževanja spodbuja druženje, sodelovanje, izmenjava znanja, izkušenj in informacij med različnimi posamezniki, kulturami, družbenimi skupinami in generacijami, kar spodbuja ohranjanje solidarnosti v skupnosti. Predstavitev besedil v knjigi je razdeljena na tri dele. Prvi del se nanaša na bolj teoretične osnove za razumevanje učenja skupnosti, drugi del se ukvarja s problematiko šole in njene vlogo v skupnosti, tretji del pa prikazuje nekatere praktične primere učenja skupnosti v Sloveniji in na Poljskem. Monografijo začenjamo s prispevkom Sabine Jelenc Krašovec, ki v prvem poglavju analizira vlogo javnega prostora kot odprtega prostora, kjer potekajo vsakodnevne dejavnosti različnih starostnih skupin in kjer udeleženci le-teh izmenjujejo izkušnje izza meja kroga svojih prijateljev, družine in svoje starostne skupine. V prispevku analiza javno in zasebno v javnem prostoru in s teoretsko analizo pojasnjuje vlogo družbenih in učnih procesov, ki potekajo v javnem 9

prostoru. Doroteja Gierszewski v svojem prispevku razpravlja o razvoju lokalnih skupnosti in lokalnih politik. Po mnenju avtorice v temelju razvoja lokalnih skupnosti na podeželju in okoliših leži učenje iz prakse. V članku se osredotoča na lokalno skupnost kot nekakšen mikrokozmos izobraževalnih praks. Borut Mikulec v svojem prispevku izhaja iz razumevanja skupnostnega izobraževanja kot celote vseh izobraževalnih aktivnosti, ki podpirajo delovanje organizacij, skupin in posameznikov v neki lokalni skupnosti. Avtor z vidika perspektive kritične teorije opredeli teorijo komunikativne akcije in njen pomen za skupnostno izobraževanje, izobraževanje odraslih in demokratizacijo družbe. Članek Beate Cyboran predstavlja sodobni poljski koncept sociokulturne animacije, ki zajema tudi koncept skupnostnega učenja. Avtorica opisuje strategije skupnostnega učenja, ki temeljijo na izhodiščih sociokulturne animaciji. V drugem delu knjige so predstavljeni prispevki, v katerih avtorji proučujejo vlogo in značilnosti sodelovanja izobraževalnih institucij v skupnosti. Drugi del začneta Petra Gregorčič Mrvar in Jana Kalin, ki poudarjata, da je vzpostavljanje sodelovanja med šolo in skupnostjo pomembna naloga šole, saj se slednji pripisujeta vedno veči skrb in odgovornost za zadovoljevanje potreb in pričakovanj učencev ter družin, ki stopajo v šolski prostor. V prispevku poleg teoretičnih vidikov sodelovanja med šolo in skupnostjo prikažeta tudi rezultate raziskave o sodelovanju med šolo ter posamezniki in institucijami v skupnosti, katere namen je bil proučiti stanje in ovrednotiti prizadevanja za večjo povezanost med šolo in skupnostjo. Barbara Šteh in Jana Kalin razpravljata o osnovnih značilnostih univerz kot učečih se skupnosti. Opisujeta možnosti in omejitve univerzitetnih učiteljev in študentov, s katerimi se le-ti soočajo pri njihovem medsebojnem sodelovanju, kakor tudi njihovo aktivno vključevanje v procese načrtovanja študija, uspešnosti in vrednotenja. Marijanca Ajša Vižintin v svojem prispevku predstavlja model medkulturne vzgoje in izobraževanja, katerega cilj je uspešnejše vključevanje otrok priseljencev. Osredotoča se na dve področji od sedmih, in sicer na medkulturnost kot načelo in na sodelovanje šole z organizacijami v lokalnem okolju. Pri tem izpostavlja najpogostejše napake pri vpeljevanju medkulturne vzgoje in izobraževanja, navidezno strpnost in predsodke do najštevilčnejše skupine priseljencev v Sloveniji. Zadnji članek v tem delu je delo Krzysztofa Polaka. V svojem prispevku opredeljuje ovire za sodelovanje med učitelji in starši ter vzajemno učenje v korist učne uspešnosti učencev. Avtor v članku interpretira analizo »varljivih reprezentacij« šolske realnosti, ki jo sooblikujejo učitelji in starši. Tretji, zadnji del knjige se osredotoča na nekatere praktične primere skupnostnega učenja na Poljskem in v Sloveniji. Ta del začenjamo z analizo Ane Gaweł o pomenu

zdravstvene vzgoje v šolah in učnih skupnostih. Avtorica opisuje primer sistemsko usklajenih ukrepov, ki temeljijo na različnih oblikah skupnostnega učenja. Monika Govekar Okoliš predstavi zgodovinski pogled na razvoj skupnostnega učenja ter njegov vpliv pri razvijanju lokalne identitete. Kot primer opiše razvoj lokalnih skupnosti na Goriškem in v Trstu z okolico v drugi polovici 19. stoletja. Nives Ličen v svojem prispevku predstavlja raziskavo o učenju v vsakdanjem življenju v ruralnem okolju Zahodne Slovenije (Vipavska dolina, Kras). V raziskavo so bile vključene ženske poznih srednjih let (starejše od 45 let), ki živijo na kmetijah. Marek Kościelniak in Marko Radovan

Part 1 Community learning in theory

Učenje starejših ljudi v javnih odprtih prostorih Sabina Jelenc Krašovec

1.1

Uvod

V prispevku obravnavam javni prostor kot odprti prostor, kot areno za druženje ter vsakdanjo izmenjavo izkušenj starejših ljudi, in sicer preko meja kroga prijateljev, družine ali starostne skupine. Za razumevanje družbenega vključevanja starejših ljudi v skupnostne prostore po načelu ‚od spodaj navzgor‘ je nujno prepoznati in opredeliti javne in zasebne prostore, načine delovanja in komunikacije ter procese izmenjave in učenja v teh prostorih. Za starejše je izjemnega pomena, da ostajajo del javnih prostorov v skupnostnih, kjer živijo, kajti to vpliva na kakovost njihovega življenja in njihovo blaginjo. Izhajam iz predpostavke, da je učenje v javnih prostorih za starejše ljudi celo pomembnejše kot za mlajše, vzrok za to pa so − poleg subjektivnih in objektivnih dejavnikov − značilnosti starejših ljudi, ki vplivajo na njihovo večjo vpetost v prostor in njihove potrebe, povezane z življenjskim okoljem. Za raziskovanje učenja v javnem prostoru je potreben interdisciplinarni pristop; spoznanja s področja javne sociologije1, javne pedagogike2, kritične izobraževalne teorije in gerontologije, fenomenologije, javne geografije, sociologije prostora3, če jih naštejemo le nekaj, se prepletajo.

1.2

Prostor, čas in kraj

Za pojasnjevanje vzajemnega odnosa med prostorom, časom in krajem ni mogoče najti enotne razlage. Obstaja mnoštvo različnih izrazov, ki so povezani s prostorom in krajem, kot npr. javna sfera (Habermas), javno področje (public domain) (Marquant), javni prostor (Arendt, Kohn), javni kraj (Biesta), medprostor (‘interspace’) (Arendt), socialni prostor (Lefebvre, Kohn), tretji prostor (Oldenburg), deljeni prostor, navidezni javni prostor (quasy-public space), mikro prostor (Mean in Tims), vsakdanji prostor, samonikla prizorišča, urbane brazde itd. Te izraze uporabljajo zlasti strokovnjaki, ki niso geografi; slednji se bolj ukvarjajo z različnimi 1

2 3

Javno sociologijo (Burawoy 2013, 2005) lahko razumemo kot dialog med sociologijo in javnostjo, dialog, ki je odvisen od razumevanja javnih vprašanj s strani sociologov in javnosti. V nasprotju z akademsko sociologijo se poskuša javna sociologija izogibati sklicevanju na samo sebe in zanikanju vključevanja javnosti; uporablja kritično komunikativno metodologijo, s katero daje glas marginaliziranim skupinam, ki so blizu družbenim gibanjem, diskusijam o razmerjih moči in aktivizmu. Javno pedagogiko Biesta (2012) definira kot 'pedagogiko javnosti' (‘pedagogy of the public’), ki vpliva na kakovost človeške skupnosti. Sociologija prostora proučuje družbene prakse in materialno celovitost interakcije človeka in prostora.