Issuu on Google+

TINA ILGO

Osrednja teza monografije je oblikovana na podlagi zanikanja v literarno teoretskih krogih razširjenega prepričanja, da Lu Xunova dela sodijo v literarno zvrst kritičnega ali celo socialnega realizma. Tina Ilgo je Lu Xunov opus preučevala skozi prizmo pomena in funkcije simbolike, ki igra v njegovih delih osrednjo vlogo. Avtorica razkriva nov pogled na Lu Xunovo literarno zapuščino, ki ni strogo ideološko, časovno ali prostorsko omejen. Pri tem je vzpostavila za medkulturne literarne študije primeren kategorialni aparat, ki lahko služi kot kriterij za nadaljnje evalvacije specifike kitajskega literarnega izražanja. red. prof. dr. Jana Rošker

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

“我想:希望是本无所谓有,无所谓无的。这正如地上的路;其实地上本 没有路,走的人多了,也便成了路.” 鲁迅

Sodelovala je na različnih slovenskih in mednarodnih simpozijih in konferencah ter objavila več znanstvenih člankov.

»Pomislil sem: upanje ni nekaj, kar obstaja samo po sebi, in tudi ne nekaj, česar sploh ni. Upanje je kot pot. Zdaj je ni, toda prišli bodo ljudje in jo utrli.« Lu Xun

Monografija Tine Ilgo predstavlja prvo celovito obravnavo Lu Xunovega novelističnega opusa skozi simboliko, s pomočjo katere postanejo njegove novele brezčasne. Avtorica na podlagi podrobne sistematične analize Lu Xunovih novel poveže vpliv kitajske tradicionalne literarne dediščine, mitologije in legend na Lu Xunove novele na eni strani ter vpliv zahodnih literarnih tokov, predvsem ruske literature, na drugi. Natančna klasifikacija in interpretacija simbolnih elementov, ki predstavljajo temelj literarne in umetniške razsežnosti Lu Xunovih del, jasno kaže potrebo po umestitvi Lu Xunovega literarnega opusa v simbolni realizem. izr. prof. dr. Maja Lavrač

ISBN 978-961-237-587-4

9 789612 375874

KRITIKA TRADICIONALNE KITAJSKE DRUŽBE SKOZI SIMBOLIKO V LU XUNOVIH NOVELAH

PRETRGAN MOLK

C

Tina Ilgo je diplomirana sinologinja in sociologinja kulture ter doktorica znanosti s področja sociologije. Dodiplomski in podiplomski študij je zaključila na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je bila med letoma 2005 in 2011 zaposlena kot mlada raziskovalka in asistentka za področje sinologije na Oddelku za azijske in afriške študije. V svojem raziskovalnem delu se posveča predvsem preučevanju literarne zgodovine moderne kitajske književnosti ter analizi kitajskih literarnih del, ki so nastala v burnem obdobju kitajske zgodovine, v času med literarno revolucijo (1917) in ustanovitvijo Ljudske republike Kitajske (1949). Znotraj moderne kitajske literature se med drugim ukvarja s preučevanjem literarnega opusa enega najpomembnejših kitajskih pisateljev dvajsetega stoletja, Lu Xuna.

PRETRGAN MOLK

Monografija Pretrgan molk je posvečena kritični analizi novel enega največjih kitajskih pisateljev 20. stoletja, očeta moderne kitajske literature, Lu Xuna. Njegova novela Dnevnik nekega norca, napisana v širšim ljudskim množicam razumljivem pogovornem kitajskem jeziku, je pionirsko delo na področju moderne kitajske literature. Lu Xun je živel in ustvarjal v obdobju velikih pretresov na Kitajskem, ki je zaznamovano s prehodom iz tradicionalne v moderno družbo. Monografija je zanimiva tako za strokovno kot širšo slovensko javnost. Napisana je bila v upanju, da bi se v našem prostoru pobližje seznanili z moderno kitajsko literaturo, ki smo ji doslej, predvsem z literarno-zgodovinskega vidika, nedvomno posvečali premalo pozornosti.


Tina Ilgo

PRETRGAN MOLK Kritika tradicionalne kitajske dru탑be skozi simboliko v Lu Xunovih novelah

Ljubljana 2013


PRETRGAN MOLK Kritika tradicionalne kitajske družbe skozi simboliko v Lu Xunovih novelah Avtorica: Tina Ilgo Recenzentki: Jana Rošker, Maja Lavrač Lektorica: Maja Žorga Dulmin Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau Oblikovanje naslovice: Denis Lončar, Numo Kaligrafija na naslovnici: Wang Huiqin © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2013. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za azijske in afriške študije Za založbo: Andrej Černe, dekan Filozofske fakultete Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2013 Prva izdaja Naklada: 149 izvodov Cena: 19,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.581.09Lu X. 316.32(510):821.581 ILGO, Tina Pretrgan molk : kritika tradicionalne kitajske družbe skozi simboliko v Lu Xunovih novelah / Tina Ilgo. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013 ISBN 978-961-237-587-4 267339008


Kazalo

3

Kazalo

Uvod................................................................................................................................................................ 9 1 Kulturno in zgodovinsko ozadje moderne kitajske literature.............................................15 1.1.Pregled tranzicijskega obdobja – od dinastije Qing do ustanovitve LRK .............................15 1.2 Rušenje tradicije, nacionalizem in oblikovanje kitajske modernosti.............................17 1.3 Literarna revolucija..........................................................................................................................20 1.4 Recepcija romantike in realizma na Kitajskem......................................................................21 1.5 Kitajska in evropska modernost.................................................................................................23 1.6 Moderna literatura in obsedenost s Kitajsko.........................................................................24

2 Lu Xunovo življenje in ustvarjanje.............................................................................................27 2.1 Subjektivizem moderne kitajske literature.............................................................................42 2.2 Vpliv tradicionalne kitajske literature na Lu Xuna................................................................49 2.3 Vpliv ruske literature na Lu Xuna................................................................................................54

3 Simbol in simbolika.............................................................................................................................69 3.1 Posebnosti kitajske simbolike......................................................................................................72 3.2 Pomenska večplastnost Lu Xunovih novel.............................................................................75 3.3 Simbolika v Lu Xunovih novelah................................................................................................77

4 Osrednji simboli.....................................................................................................................................81 4.1 Železna soba/kitajski zid...............................................................................................................81 4.1.1 Primeri iz zbirke Kriki...........................................................................................................83 4.1.2 Primeri iz zbirke Omahovanje..........................................................................................96 4.2 Kanibalizem......................................................................................................................................119 4.2.1 Zakaj kanibalizem?.............................................................................................................119 4.2.2 Lu Xun in kanibalizem.......................................................................................................124 4.2.3 Primeri kanibalizma v novelah......................................................................................125 4.3 Obglavljenje.....................................................................................................................................138 4.3.1 Mit o brezglavi pošasti .....................................................................................................139 4.3.2 Roman Sosedine govorice..............................................................................................140 4.3.3 Primeri obglavljenja v novelah in čredni nagon množic......................................144 4.4 Norost ................................................................................................................................................148 4.4.1 Norec kot individualist in odpadnik............................................................................150


4

Pretrgan molk

4.4.2 Dnevnik nekega norca......................................................................................................152 4.4.3 Primeri norosti v drugih novelah..................................................................................154 4.5 Luna....................................................................................................................................................158 4.5.1 Simbolna podoba meseca v klasični kitajski poeziji..............................................160 4.5.2 Primeri simbola lune v novelah.....................................................................................162

5 Latentna simbolika............................................................................................................................173 5.1 Simbolna govorica telesa............................................................................................................173 5.1.1 Oči............................................................................................................................................173 5.1.2 Usta..........................................................................................................................................180 5.1.3 Obraz.......................................................................................................................................183 5.1.4 Brazgotine, pohabljenost in fizična bolezen............................................................185 5.2 Živalska simbolika..........................................................................................................................189 5.2.1 Volk..........................................................................................................................................192 5.2.2 Vrana.......................................................................................................................................196 5.2.3 Kunci in mačka....................................................................................................................198 5.2.4 Račja komedija....................................................................................................................201 5.3 Simbolika osebnih lastnih imen...............................................................................................203 5.3.1 Starosta Zhao in gospod Arhaik....................................................................................203 5.3.2 Kong Yiji ................................................................................................................................204 5.3.3 Stric Kang..............................................................................................................................205 5.3.4 Hua Laoshuan in Xiaoshuan...........................................................................................206 5.3.5 Baoer in He Xiaoxian.........................................................................................................206 5.3.6 Runtu, Shuisheng in Hong‘er..........................................................................................207 5.3.7 Ah Q.........................................................................................................................................208 5.4 Simbolika barv................................................................................................................................211 5.4.1 Barvna simbolika v Lu Xunovih novelah....................................................................214

6 Sklep............................................................................................................................................................221 Povzetek........................................................................................................................................................227 Summary......................................................................................................................................................229 Preglednica lastnih imen, strokovnih terminov in naslovov literarnih del v kitajskih pismenkah in transkripciji pinyin.................................................................231 Viri in literatura.........................................................................................................................................241 Imensko in stvarno kazalo.................................................................................................................249


Očetu Jožetu v spomin. Njegov svetovljanski duh me vedno znova navdihuje. Vesni, Živi in Jerneju, ki me osrečujejo.


“我也很愿意如人们听说,我只写出了现在以前的或一时期,但我还恐怕我所看 见的并非现代的前身,而是其后 …” (LXQJ III 1956: 283) »Želim si, da bi, tako kot pravijo ljudje, pisal zgolj o preteklosti, vendar se bojim, da tisto, kar sem uzrl, ni bila preteklost, temveč prihodnost …« »Ustvarjalno delo je sposobno tako v vsebinskem kot čustvenem oziru proizvesti tisto, kar manjka času in biti klica prihodnjega razvoja, le zato, ker se v ustvarjalnem delu ne zrcali le individualno, temveč se pojavlja tudi arhetipsko, ki je kot del enotne resničnosti trajno in neminljivo.« (Neumann 2001: 47)


Uvod

9

Uvod

Knjiga Pretrgan molk je posvečena kritični analizi novel enega največjih kitajskih pisateljev 20. stoletja, ki velja za očeta moderne kitajske literature. Lu Xun je živel in ustvarjal v obdobju velikih pretresov na Kitajskem, ki je zaznamovano s prehodom iz tradicionalne v moderno družbo. Tranzicijsko obdobje (1912–1949), ki ga je spremljala globoka družbeno-politična kriza, hkrati predstavlja izjemno plodno obdobje na literarnem področju ter pomemben in svojevrsten preobrat v kitajski družbeni, politični, zgodovinski, kulturni in miselni stvarnosti. Lu Xun je kot vrhunski pisatelj, družbeni kritik, pesnik, prevajalec, pobudnik gibanja za uveljavitev pogovornega kitajskega jezika na področju šolstva in književnosti, priznan predavatelj, ustanovitelj, urednik in sodelavec številnih literarnih revij ter vnet zagovornik družbenih sprememb na Kitajskem pomembno prispeval k izgradnji moderne kitajske identitete. Zavzemal se je predvsem za osvoboditev Kitajske iz okov tradicije, ki je onemogočala napredek, ter za duhovno in miselno svobodo. Prek svojih del je skušal osveščati množice, jih seznanjati s takratno družbeno stvarnostjo in razvijati moč kritičnega mišljenja vsakega posameznika. Namen monografije je predvsem na podlagi analize simbolnih elementov v Lu Xunovih novelah utemeljiti hipotezo, da je Lu Xun simbolni realist. Njen širši namen pa je, da bi se slovenska javnost pobližje seznanila z moderno kitajsko literaturo, ki smo ji v našem prostoru, predvsem z literarno-zgodovinskega vidika, doslej nedvomno posvečali premalo pozornosti. Izhodišče monografije je proučevanje Lu Xunovih novel iz zbirk Kriki in Omahovanje skozi simboliko, ki izvira iz kitajske tradicije in iz evropske literature ter je hkrati pogojena tudi s kolonialnim diskurzom, s katerim je bila Kitajska kot polkolonialna država soočena in obremenjena v tranzicijskem obdobju na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Glavna teza je, da Lu Xun v svojih novelah skozi simboliko izraža kritiko tradicionalne kitajske družbe, ki je temeljila na konfucianistični tradiciji ter iz le-te izvirajočega družbenega, družinskega, političnega in kulturnega sistema. Predpostavke, ki se nanašajo na glavno tezo, so naslednje: Lu Xunove novele moramo nujno brati skozi prizmo simbolnih pomenov, da bi lahko razumeli njihovo kompleksnost; njegovo nagnjenje k simboliki izvira tako iz ruskih literarnih del, ki so ga navdihovala in v katerih prevladujejo simbolistične in romantične vrednote, kot tudi iz tradicionalne kitajske simbolike; izhodišče za nastanek večine Lu Xunovih novel in izhodišče za proučevanje njegovih novel s simbolnega vidika je koncept železne sobe, ki opozarja na zatiranje individualizma in na problem kitajskega kolektivizma ter hkrati simbolizira


10

Pretrgan molk

r­ epresivni sistem, brezizhodnost in pesimistični pogled na prihodnost; pojmi, kot so kanibalizem, obglavljenje, norost in brezbrižnost, so latentno prisotni v celotnem Lu Xunovem literarnem opusu in širše gledano simbolizirajo duhovno razčlovečenje; Lu Xunovo kritiko kitajskega narodnega značaja in ortodoksne konfucianistične tradicije lahko v širšem smislu razumemo tudi kot kritiko človekovega značaja in represivnega sistema nasploh, tj. tistega sistema, ki proizvaja »kanibalizem« in povzroča zaton človečnosti. O Lu Xunu so bile napisane brezštevilne razprave, članki in znanstvene monografije, vendar pričujoča monografija ponuja nov pristop k proučevanju njegovih novel. Temelji namreč na predpostavki, da so Lu Xunova literarna nagnjenja, zlasti v zgodnji fazi, v kateri so nastale tudi novele iz zbirk Kriki in Omahovanje, bolj kot z realizmom združljiva s simbolizmom in simbolnim realizmom. Zasnovo za tovrsten nov pristop k proučevanju Lu Xunovih novel predstavljajo prepričanja številnih priznanih sinologov, kot so Leo Ou-fan Lee1, William Lyell2, Patric Hanan3, Douwe W. Fokkema4, Shu-mei Shih5 in Milena Doleželová-Velingerová6, ki opozarjajo, da Lu Xunove novele presegajo realizem in so prežete s simbolnimi pomeni. Lee je narativno strukturo Lu Xunovih novel označil z izrazom simbolna naracija (Lee 1987: 65). Njegovo opozarjanje na dejstvo, da je Lu Xun z vidika uradne kanonizacije intelektualni predhodnik kitajske komunistične revolucije in da je posledica tega partijsko izoblikovanega kulta izmaličenje njegovih literarnih mojstrovin (Lee 1987: 61), je pomenilo spodbudo k drugačnim pristopom pri proučevanju Lu Xunovih novel. Fokkema je nadalje pokazal, da se ideali realizma in naturalizma, po katerih je avtor na nek način ločen od svojega ustvarjalnega dela in mora zavzeti vlogo ponižnega objektivnega opazovalca, ne ujemajo s tedanjim kitajskim kulturnim in družbenim kontekstom, ki je pozival k dejanjem in spremembi vrednot (Fokkema 1977: 92). Shu-mei Shih s svojim prepričanjem, da je Lu Xunovo literarno ustvarjanje neločljivo povezano z načeli humanizma, individualizma in evolucionizma, potrjuje pisateljev dolg zahodni miselnosti ter hkrati kaže na njegovo protitradicionalistično držo. Shih med drugim navaja, da je v Lu Xunovih novelah avtorjevo eksperimentiranje z obliko v veliki meri podrejeno simbolični vsebini (Shih 2001: 91). Lee, Lyell in Foster poudarjajo Lu Xunovo ­ikonoklastično 1 

Lee 1987.

2 

Lyell 1976.

3 

Hanan 2004: 217–250.

4 

Fokkema 1977: 89–101.

5 

Shih 2001: 49–95.

6 

Doleželová-Velingerová 1977: 221–233.


Uvod

11

držo in njegov kritični odnos do konfucianistične tradicije, ki predstavlja temelj njegove kritike kitajske družbe (Lee 1987: 41; Lyell 1976: 321; Foster 2006: 136). Pogled velike večine kitajskih literarnih kritikov na Lu Xunovo literarno zapuščino se precej razlikuje od zgoraj navedenih trditev. Tang Tao je Lu Xuna označil kot revolucionarnega pisatelja ter njegova dela brez zadržkov umestil v realizem in jih povezal z marksistično ideologijo. Zanj je Lu Xun marksistični revolucionarni pisec in mislec, katerega literarna dela jasno kažejo na njegovo predanost kolektivnemu duhu in internacionalizmu (Tang 1993: 92). Označba Lu Xuna kot zagovornika kolektivizma je napačna in izkrivlja njegova temeljna prepričanja, ki sovpadajo z zagovarjanjem individualizma ter možnostjo svobodnega mišljenja in delovanja vsakega posameznika. Lu Xun velja za očeta moderne kitajske literature in za pionirja na področju moderne kitajske novelistike. Njegove novele iz zbirk Kriki in Omahovanje so nastale v burnem obdobju tranzicije na Kitajskem, na prehodu iz zadnje dinastije Qing v Republiko Kitajsko konec 19. in na začetku 20. stoletja, ko je bila Kitajska razpeta med notranjimi političnimi in družbenimi konflikti ter zunanjo grožnjo zahodnega7 in japonskega imperializma. So produkt zgodovinske krize, ki se je razvila, ko se je kitajska kulturna dediščina ob krutem soočenju s tehnološko in vojaško superiornostjo Zahoda in Japonske pokazala kot vedno bolj zastarela in nesposobna samoobnavljanja. Intelektualci, nosilci te elitne kulturne tradicije, so se bili primorani soočiti s temeljnimi vprašanji o izvoru kulturnega in družbenega propada ter poiskati možne rešitve za pomladitev Kitajske. Proces rušenja tradicionalne kitajske identitete in korak k modernosti se med drugim odraža v literarnih delih moderne kitajske književnosti, ki jo je iz teoretske na praktično raven povzdignil prav Lu Xun s svojo prvo moderno kitajsko novelo Dnevnik nekega norca, prvič objavljeno leta 1918 v osrednjem glasniku moderne kitajske literature, reviji Nova mladina. Kitajski literarni kritiki Lu Xunov literarni opus večinoma umeščajo v realizem, socialni realizem ali celo socialistični realizem, kar je predvsem posledica Mao Zedongovega čaščenja Lu Xuna kot narodnega heroja in pisca revolucionarne literature. Tovrstno izkrivljanje Lu Xunove podobe in njegovih prepričanj je privedlo do številnih enostranskih interpretacij njegovih literarnih del na način, ki sovpada s komunistično ideologijo. Umestitev Lu Xunovega dela v realizem je odvračala literarne kritike od proučevanja njegovih del s simbolnega vidika ter tako njegove literarne dosežke 7  Terminov Zahod in Vzhod, ki se pogosto pojavljata v knjigi, ne uporabljam v smislu strogo politične ali geografsko pogojene kulturne specifikacije (Galtung v Rošker 1996: 8). Z Zahodom mislim na družbe, ki izhajajo iz vrednot grško-rimske tradicije in so se izoblikovale v moderne družbe po uspešno izvedeni industrijski revoluciji ter so na osnovi uspešno izvedene industrijske revolucije postale kolonialne sile. Termin Vzhod pa se nanaša na predindustrijske družbe v tradicionalnih sistemih.


12

Pretrgan molk

prikrajšala za precejšno mero umetniške vrednosti, zgodovino moderne kitajske književnosti pa za utemeljeno razlago literarnega opusa očeta moderne kitajske književnosti z znanstvenega vidika in ne z vidika prisilnega umeščanja nekega literarnega dela v okvire vladajoče ideologije. Simbolni vidiki Lu Xunove novelistike doslej še niso bili ustrezno celostno obravnavani. Cilj pričujoče monografije je natančna klasifikacija simbolov, ki se pojavljajo v Lu Xunovih novelah, njihova analiza in njihova vključitev v družbeni in kulturni kontekst. Lu Xunove novele so nedvomno umeščene v kitajski družbeni in kulturni prostor in so povezane z družbenimi, kulturnimi in političnimi razmerami na Kitajskem konec 19. in na začetku 20. stoletja ter zato deloma nujno realistične, vendar so hkrati prežete z avtorjevim subjektivnim pogledom na svet in stvari, z avtobiografskimi, psihološkimi in mitološkimi elementi, ki izvirajo iz avtorjevega spomina na otroštvo ter osebnega in kolektivnega nezavednega in se v novelah zrcalijo skozi simboliko, ki presega prostor in čas. Tovrstni pristop k proučevanju Lu Xunovih novel med drugim osvetljuje problematiko umeščanja njegovega literarnega opusa zgolj v realistične okvire in skuša umestiti njegove novele v simbolni realizem, kar z drugimi besedami pomeni, da je pravi pomen realističnih elementov v novelah razviden zgolj s pomočjo predhodne analize simbolov. Raziskava bo na ta način na novo osvetlila Lu Xunovo literaturo z vidika rušenja konfucianistične tradicije, ki je Kitajski onemogočala napredek ter represivnega sistema, ki je Kitajce »duhovno razčlovečil«. V prvem poglavju je predstavljeno kulturno in zgodovinsko ozadje moderne kitajske literature. Poglavje vključuje pregled tranzicijskega obdobja na Kitajskem na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ki je pomembno vplivalo na nastanek in razvoj moderne kitajske literature, glavne značilnosti moderne kitajske literature ter razlike med evropsko in kitajsko modernostjo. Sledi oris ključnih političnih, družbenih in kulturnih dogodkov, kot so gibanje četrtega maja 1919, kitajska literarna revolucija (1917) in z njo povezano ustanavljanje literarnih društev. V drugem poglavju je pozornost osredotočena na Lu Xunovo življenje in ustvarjanje, pri čemer je poudarek na subjektivizmu moderne kitajske literature ter vplivu tradicionalne kitajske in ruske literature na Lu Xuna. Vsa tri podpoglavja predstavljajo pomembno izhodišče za analizo Lu Xunovih novel, saj razkrivajo vzroke za njegovo subjektivistično naravnanost, ki ne sovpada z objektivno naravnim realističnim pristopom k pisanju, pomemben vpliv klasične kitajske tradicije na Lu Xuna kot razdvojenega intelektualca, ki pojasni vključevanje simbolnih elementov, izvirajočih iz kitajske tradicije, v novele ter njegovo zanimanje za ruske pisatelje, kot sta na primer Leonid N. Andrejev in Vsevolod M. Garšin, v delih katerih so močno zastopane romantične in simbolistične vrednote, ki nemalokrat negirajo realistične vrednote.


Uvod

13

Tretje poglavje podaja definicije in značilnosti simbola in simbolike po Chevalierju in Gheerbrantu, Rosenbergu, Jungu in Freudu ter izpostavlja specifiko kitajske simbolike, pri čemer se opira na Eberharda in Williamsa, ki sta se na celovit in sistematičen način posvečala preučevanju kitajske simbolike. V nadaljevanju se posveča pomenski večplastnosti Lu Xunovih novel, ki kliče po alegoričnem branju, tega je mogoče pravilno osmisliti šele s prepoznavanjem in razlago določenih simbolov, ki se v Lu Xunovih leposlovnih delih (tukaj mislimo predvsem na njegove novele in eseje) vseskozi pojavljajo in ponavljajo. V podpoglavju Simbolika v Lu Xunovih novelah sledi klasifikacija simbolov, prisotnih v novelah, ki je osnova za podrobno analizo novel. Četrto in peto poglavje, ki predstavljata srž pričujoče monografije, se posvečata poglobljeni kritični analizi simbolov v Lu Xunovih novelah. Simboli so zaradi boljše preglednosti razdeljeni na osrednje simbole, kamor sodijo železna soba, kanibalizem, obglavljenje, norost in luna, ter latentno simboliko v novelah, kamor so umeščeni simbolna govorica telesa, živalska simbolika, simbolika osebnih lastnih imen in simbolika barv. V analizo je vključena večina Lu Xunovih novel iz zbirke Kriki in Omahovanje, pri čemer so nekatere najbolj reprezentativne novele v poglavju Železna soba analizirane posamično, medtem ko so v ostalih poglavjih, ki se tičejo simbolov, analizirane skupaj kot celota, razen v poglavju Norost, kjer je posebej izpostavljena novela Dnevnik nekega norca, in v poglavju Živalska simbolika, kjer sta posebej izpostavljeni noveli Kunci in mačka in Račja komedija. Pri analizi novel izhajam iz predpostavke, da simbolika v novelah, ki je osnovana na sintezah tradicionalnih kitajskih (miti, legende, klasična kitajska poezija, pripovedništvo) in »zahodnih« elementov (predvsem tistih, ki izhajajo iz močno romantično in simbolistično obarvanega ruskega neorealizma) ter kolonialnega diskurza, predstavlja močno orodje za izražanje kritike tradicionalne kitajske družbe, temelječe na konfucianističnih vrednotah in normah, ki zavirajo napredek Kitajske in povzročajo duhovno razčlovečenje kitajskega naroda. Raziskovalno delo je potekalo v več fazah. Prva faza predstavlja zbiranje in vrednotenje gradiva, pri čemer primarno raziskovalno gradivo vključuje Lu Xunove novele iz zbirk Kriki in Omahovanje, predgovor k zbirki novel Kriki, eseje, zbrane v Lu Xunovih zbranih delih I, II, III, IV, in pisma, ki sta si jih izmenjevala Lu Xun in Xu Guangping8. Podrobnemu branju primarnih virov je sledilo sistematično proučevanje zgodovine moderne kitajske literature, različnih Lu Xunovih biografij, študij o njegovih literarnih delih ter primerjava proučenega gradiva in povezovanje le-tega v smiselno celoto. Naslednji korak je vključeval študij evropske 8  Xu Guangping je bila Lu Xunova študentka na Visoki šoli za ženske v Pekingu. Bila je izredno svobodomiselna in vedoželjna ženska ter ena izmed vodij študentskega gibanja, ki je izbruhilo leta 1925. Kasneje je postala Lu Xunova življenjska sopotnica.


14

Pretrgan molk

literature, ki je imela močan vpliv na Lu Xuna (pri čemer je poudarek na ruskih avtorjih), kitajske mitologije in simbolike ter kolonialnih diskurzov. Temu je sledila ponovna klasifikacija raziskovalnega gradiva, ponovno branje primarnih virov, na podlagi katerega je bila določena klasifikacija simbolov, ki se pojavljajo v Lu Xunovih novelah. Zadnja faza je osredotočena na poglobljeno kritično analizo Lu Xunovih novel skozi simboliko in analizo ter interpretacijo simbolov. Kritična analiza Lu Xunovih novel zahteva tako uporabo internega kot eksternega pristopa k obravnavi njegovih del, saj so bili pisatelji moderne kitajske literature zavezani tako umetnosti kot družbi. Zaradi tesne povezave med literaturo in družbenim dogajanjem je pri analizi literature tega obdobja treba uporabiti sintezo literarnih, zgodovinskih in socioloških pristopov. Vsi pomembni kitajski izrazi, z izjemo citatov, ki so zapisani v pismenkah in jih spremlja slovenski prevod, so podani v seznamu lastnih imen in strokovnih terminov. Vsi literarni viri so zapisani v kurzivni obliki. Prevodi izvirnih kitajskih citatov, ki so vključeni v tekst, in prevodi citatov iz angleškega jezika so moji lastni, razen v primeru citatov iz Lu Xunove zbirke novel Kriki in Omahovanje, ki sta bili leta 2008 prevedeni v slovenščino iz kitajskega izvirnika9. V citatih, pri katerih je naveden ta vir, skozi celotno monografijo poleg izvirnih kitajskih citatov dosledno uporabljam ta slovenski prevod. Hermenevtična analiza Lu Xunovih novel skozi simboliko pomeni svež pristop k interpretaciji njegovih del, ki so na ta način na novo ovrednotena, kar pomembno prispeva k razumevanju moderne kitajske književnosti v njeni razvojni fazi in predstavlja temelj za kritično obravnavo in reinterpretacijo številnih drugih literarnih del tega obdobja. Poleg tega pričujoča analiza potrjuje hipotezo, da Lu Xunovih novel ne moremo preprosto umestiti v kritični, socialni ali celo socialistični realizem.

9 

Prevajalci: Jana S. Rošker, Katja Kolšek in Andrej Stopar.


Kulturno in zgodovinsko ozadje moderne kitajske literature

15

1 Kulturno in zgodovinsko ozadje moderne kitajske literature

1.1 Pregled tranzicijskega obdobja – od dinastije Qing do ustanovitve LRK Obdobje prehoda iz dinastije Qing (1644–1911) v Republiko Kitajsko predstavlja svojevrsten preobrat v kitajski družbeni, politični, zgodovinski, kulturološki in miselni stvarnosti. Začetki t. i. moderne kitajske krize segajo v osemnajsto stoletje, ko je povečanje števila prebivalstva, okrepljeno z naravnimi katastrofami, ogrozilo obstoj številnih obubožanih kmetov. Visoki davki in korupcija znotraj državnega birokratskega aparata so dodatno spodbudili nezadovoljstvo ljudskih množic, kar je pripeljalo do številnih kmečkih uporov, med katerimi je najbolj znan in najobsežnejši upor Taipingov (1851–1864). Milijoni kmetov so bili prisiljeni zapustiti podeželje in pobegniti v priobalna mestna središča, kar je pomenilo znatno zmanjšanje davkov, ki so polnili državno blagajno. Mandžurski vladarji so bili za pomoč pri zatiranju vstaj in vzpostavljanju relativnega miru v državi primorani prositi kitajske »vojne mogotce«10, ki so izkoristili šibkost dvora dinastije Qing in se vojaško okrepili ter razširili svojo moč in vpliv. Konzervativna vladajoča elita je, da bi kljub maloštevilnosti ohranila svojo oblast, nasprotovala naprednim idejam, zatirala svobodo govora in delovanja kitajskih intelektualcev ter strogo nasprotovala izpostavljanju družbenih problemov. Intelektualce, označene kot nasprotnike obstoječega sistema, so preganjanja vlade prisilila k izolaciji in jih potisnila na rob družbe. Odklonilen odnos dvora do tujih vplivov je Kitajsko še dodatno oslabilo v njenem odzivu na naraščajočo grožnjo tujega imperializma. Rezultat vedno bolj zaostrenih sporov z Zahodom so bile opijske vojne (1840–1842 in 1859–1860), vojna s Francijo (1884–1885) in kitajsko-japonska vojna (1894–1895). Ob hkratnem soočanju z domačimi problemi, med katerimi še posebej izstopa boksarska vstaja (1900), se je dinastija Qing vojaško in moralno izčrpana znašla na robu propada. Kitajski je bil tako onemogočen hiter razvoj, ki je bil nujno potreben, da bi se lahko postavila ob bok naprednemu Zahodu in Japonski, ki se je z reformističnim gibanjem, 10  Vojni mogotec je vojaški poveljnik s svojimi lastnimi oboroženimi silami, ki samostojno izvršuje administrativno oblast nad neko regijo. Po Yuan Shikaijevi zmagi nad revolucionarji, ki so nasprotovali tedanji začasni vladi, so njegovi generali prevzeli nadzor tudi v osvojenih provincah na jugu in zamenjali nekdanje vojaške guvernerje, ki jih je Yuan Shikai odstavil s položaja. »Dokler je vladal Yuan Shikai, je vlada v Pekingu z okrepljeno civilno upravo vsaj delno omejevala njihovo moč, kasneje pa so postali provincijski diktatorji ali tako imenovani vojaški mogotci oziroma gospodarji vojne, kakor v slovenski literaturi pogosto prevajajo angleško besedo warlord, v kitajščini pa se za njih največkrat uporablja nekoliko prezirjiv naziv jun fa.« (Saje 2004: 99)


TINA ILGO

Osrednja teza monografije je oblikovana na podlagi zanikanja v literarno teoretskih krogih razširjenega prepričanja, da Lu Xunova dela sodijo v literarno zvrst kritičnega ali celo socialnega realizma. Tina Ilgo je Lu Xunov opus preučevala skozi prizmo pomena in funkcije simbolike, ki igra v njegovih delih osrednjo vlogo. Avtorica razkriva nov pogled na Lu Xunovo literarno zapuščino, ki ni strogo ideološko, časovno ali prostorsko omejen. Pri tem je vzpostavila za medkulturne literarne študije primeren kategorialni aparat, ki lahko služi kot kriterij za nadaljnje evalvacije specifike kitajskega literarnega izražanja. red. prof. dr. Jana Rošker

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

“我想:希望是本无所谓有,无所谓无的。这正如地上的路;其实地上本 没有路,走的人多了,也便成了路.” 鲁迅

Sodelovala je na različnih slovenskih in mednarodnih simpozijih in konferencah ter objavila več znanstvenih člankov.

»Pomislil sem: upanje ni nekaj, kar obstaja samo po sebi, in tudi ne nekaj, česar sploh ni. Upanje je kot pot. Zdaj je ni, toda prišli bodo ljudje in jo utrli.« Lu Xun

Monografija Tine Ilgo predstavlja prvo celovito obravnavo Lu Xunovega novelističnega opusa skozi simboliko, s pomočjo katere postanejo njegove novele brezčasne. Avtorica na podlagi podrobne sistematične analize Lu Xunovih novel poveže vpliv kitajske tradicionalne literarne dediščine, mitologije in legend na Lu Xunove novele na eni strani ter vpliv zahodnih literarnih tokov, predvsem ruske literature, na drugi. Natančna klasifikacija in interpretacija simbolnih elementov, ki predstavljajo temelj literarne in umetniške razsežnosti Lu Xunovih del, jasno kaže potrebo po umestitvi Lu Xunovega literarnega opusa v simbolni realizem. izr. prof. dr. Maja Lavrač

ISBN 978-961-237-587-4

9 789612 375874

KRITIKA TRADICIONALNE KITAJSKE DRUŽBE SKOZI SIMBOLIKO V LU XUNOVIH NOVELAH

PRETRGAN MOLK

C

Tina Ilgo je diplomirana sinologinja in sociologinja kulture ter doktorica znanosti s področja sociologije. Dodiplomski in podiplomski študij je zaključila na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je bila med letoma 2005 in 2011 zaposlena kot mlada raziskovalka in asistentka za področje sinologije na Oddelku za azijske in afriške študije. V svojem raziskovalnem delu se posveča predvsem preučevanju literarne zgodovine moderne kitajske književnosti ter analizi kitajskih literarnih del, ki so nastala v burnem obdobju kitajske zgodovine, v času med literarno revolucijo (1917) in ustanovitvijo Ljudske republike Kitajske (1949). Znotraj moderne kitajske literature se med drugim ukvarja s preučevanjem literarnega opusa enega najpomembnejših kitajskih pisateljev dvajsetega stoletja, Lu Xuna.

PRETRGAN MOLK

Monografija Pretrgan molk je posvečena kritični analizi novel enega največjih kitajskih pisateljev 20. stoletja, očeta moderne kitajske literature, Lu Xuna. Njegova novela Dnevnik nekega norca, napisana v širšim ljudskim množicam razumljivem pogovornem kitajskem jeziku, je pionirsko delo na področju moderne kitajske literature. Lu Xun je živel in ustvarjal v obdobju velikih pretresov na Kitajskem, ki je zaznamovano s prehodom iz tradicionalne v moderno družbo. Monografija je zanimiva tako za strokovno kot širšo slovensko javnost. Napisana je bila v upanju, da bi se v našem prostoru pobližje seznanili z moderno kitajsko literaturo, ki smo ji doslej, predvsem z literarno-zgodovinskega vidika, nedvomno posvečali premalo pozornosti.


Pretrgan molk