Letno poročilo 2016/17 by Peter Polc

2016/2017

Janez Potočnik SDB

Sv. Frančišek Saleški in don Bosko Nagovor inšpektorja

Letos mineva 450 let od rojstva sv. Frančiška Saleškega, velikega svetnika, cerkvenega učitelja, zavetnika novinarjev, katoliškega tiska … Po njem je don Bosko imenoval prvi oratorij, po njem se don Boskovi sinovi imenujemo salezijanci in po njem se imenuje tudi naša želimeljska ustanova. Sv. Frančišek Saleški se je rodil 21. avgusta 1567 v gradu Sales (Thorens) v francoski Savoji. Leta 1593 je bil posvečen v duhovnika. Kot mlad duhovnik se je posvečal predvsem pridiganju in spovedovanju. Leta 1599 je bil (star le 32 let!) posvečen v škofa. Že po treh letih je postal škof ordinarij in si vztrajno ter z veliko mero ljubezni prizadeval za pravovernost kristjanov in duhovni napredek svoje škofije. Kot duhovni voditelj je bil poln ljubezni, znanja in modrosti. Njegovi najbolj znani deli sta Filoteja (o krščanski askezi) in Teotim (o popolni ljubezni). Umrl je 28. decembra 1622 v Lyonu v Franciji, pokopan pa je bil 24. januarja 1623 v Annecyju in na ta dan v Cerkvi obhajamo njegov praznik. Sv. Frančiška Saleškega je vodilo prepričanje, da se Bog ne razodeva zgolj izbrancem, ampak vsakemu človeku, ne glede na njegov stan, poklic in druge danosti, če se le hoče odpreti njegovi milosti. V knjigi Filoteja je zapisal: »Bog je zapovedal kristjanom, naj prinašajo sad pobožnosti vsak po svoji zmožnosti in poklicu. Drugače mora biti

pobožen izobraženec kakor delavec, drugače služabnik kakor knez, drugače vdova kakor dekle ali zakonska žena. Pa ne samo to. Pobožne vaje se morajo prilagoditi tudi močem, zaposlenosti in dolžnostim vsakega posameznika. Prava pobožnost vse okrasi in ozaljša. Skrb za družino se po njej umiri, ljubezen med možem in ženo postane prisrčnejša, služba gospodarjem zvestejša, vse vrste opravila prijetnejša in milejša. Zmota je, če hoče kdo pobožno življenje odpraviti iz vojaštva, iz delavnice obrtnikov, s knežjih dvorov, iz zakonskih družin. V katerem koli poklicu smo, povsod moremo in moramo hrepeneti po popolnem življenju.« (Filoteja 1,3) Frančišek Saleški in don Bosko Don Bosko je v času svojega življenja, vse od zgodnje mladosti, navdih iskal ravno pri sv. Frančišku Saleškem, svetniku blagohotne dobrote, kar se kaže v več dogodkih. * V času študija sta bila v razredu dva fanta s priimkom Bosko. Razpravljala sta o tem, kako naj bi ju klicali, da bi ju razlikovali. Prvi je dejal: »Jaz sem Bosco Nespolales.« S tem je hotel povedati, da je tudi on kot nešpljev les, trd in neupogljiv. Naš don Bosko pa je odgovoril (verjetno tudi zato, ker je poznal Frančiška Saleškega): »Jaz se bom imenoval Bosco di Sales.« Želel je sporočiti, da hoče biti mehek in upogljiv kot vrba.

* Sv. Frančišek Saleški je bil eden od dveh glavnih zavetnikov konvikta, kjer je don Bosko študiral. Da ga je don Bosko hotel imeti tudi za svojega zaščitnika že vse od začetkov svoje duhovniške poti, pa razodeva tudi eden od sklepov, ki ga je naredil na duhovnih vajah pred duhovniškim posvečenjem maja 1841: »Ljubezen in ljubeznivost sv. Frančiška Saleškega naj me vedno vodita v vsem.« * Na praznik Brezmadežne leta 1844 je v dobrodelni ustanovi grofice Barollo blagoslovil prvo kapelo in za zavetnika postavil sv. Frančiška Saleškega. * Ko so se aprila 1846 za stalno preselili v torinski Valdocco (Pinardijeva lopa), so to ustanovo poimenovali Oratorij sv. Frančiška Saleškega. Don Bosko je menil, da je duh sv. Frančiška Saleškega najprimernejši za vzgojo in pouk preprostega ljudstva. V tedanji Pravilnik za oratorij je med drugim zapisal: »Ta oratorij je postavljen pod okrilje sv. Frančiška Saleškega zato, da tisti, ki želijo delovati v tej obliki apostolata, postavijo za svojega vzornika tega svetnika, ki je zgled ljubezni, prijaznega vedenja in dobrote.« * Število mladih okrog don Boska se je povečevalo in l. 1852 je zgradil prvo cerkev ‒ cerkev sv. Frančiška Saleškega; cerkev, v kateri sta molila tudi don Boskova mati Marjeta in sv. Dominik Savio in v kateri se je rodila nova redovna družba.

* Don Bosko si je želel, da bi se po privlačni podobi sv. Frančiška Saleškega imenovali tudi njegovi duhovni sinovi, da bi si nadeli ime salezijanci. V Biografskih spominih sv. Janeza Boska beremo zapis bl. Mihaela Rua: »Zvečer 26. januarja 1854 smo se zbrali v don Boskovi sobi (ob don Bosku še štirje fantje, med njimi tudi Rua). Predloženo nam je bilo, da bi s pomočjo Gospoda in sv. Frančiška Saleškega praktično pokazali ljubezen do bližnjega. Potem bi naredili obljubo Bogu. Od tistega večera so se imenovali salezijanci tisti, ki so si zadali ali si še bodo zadali to vajo.« * 18. decembra 1859 pa je don Bosko končno tudi formalno ustanovil Družbo sv. Frančiška Saleškega. »Ker je naša služba zahtevala veliko umirjenost in krotkost, smo se postavili pod varstvo sv. Frančiška Saleškega, da bi nam od Boga izprosil milost, da bi ga mogli posnemati v njegovi izredni krotkosti in v pridobivanju duš.« Sv. Frančišek Saleški nas vse, tudi tebe, nagovarja še danes: * Božja dobrota te ne bi nikdar poklicala na pot, po kateri hodiš, če ti ne bi dala moči.

zbiraj in oskrbuj z eno roko dobrine tega sveta, toda z drugo se vedno krepko drži svojega nebeškega Očeta. Upri zdaj svoj pogled vanj, da spoznaš, ali mu je tvoje delovanje všeč. In skrbno pazi, da ne izpustiš njegove roke in njegovega varstva, misleč, da bi tako več storil in več nabral. * Mirno in vdano prenašaj tiste neznatne težave, žalitve in neudobnosti, ki jih moraš vsak dan prenašati. * Malokdaj je prilika služiti Bogu z velikimi deli, z malimi pa lahko služimo vedno. Zveličar sam te bodri, rekoč: »Kdor je v malem zvest, ga bom čez veliko postavil!« * Uspeh je spodbuda, da se lotiš česa večjega. Neuspeh pa je povabilo, da z zaupanjem znova začneš svoje poskuse. * Tvoje srce naj si vsak dan določi in poišče prostor pri Gospodu, kamor lahko vsak hip pribeži, da se sredi dela odpočije in razvedri kakor v trdnjavi, varni pred vsemi skušnjavami. Presrečna duša, ki more svojemu Gospodu govoriti iz srca. »Ti si moje zavetje, moja varna trdnjava, streha v dežju in senca v vročini.«

* Izpolnjuj vse svoje dolžnosti skrbno in marljivo. Bog, ki ti jih je zaupal, hoče, da si zanje zelo prizadevaš. Toda ‒ delaj kot otrok, ki se z eno roko drži svojega očeta, z drugo pa nabira jagode ob ograji. Tudi ti

Klara Pavlinič soavtorica veznega besedila in soustvarjalka spremljevalnega umetniškega programa

stRASTemo Praznovanje ob 25-letnici Gimnazije Želimlje in Doma Janeza Boska

23. oktobra 2017 smo praznovali srebrni jubilej naše ustanove. Veselje, ponos, predvsem pa hvaležnost so prevevali zbrane želimeljčane – tiste, ki so bili zaslužni za samo ustanovitev Gimnazije Želimlje in Doma Janeza Boska, nekdanje in zdajšnje dijake, starše in prijatelje ustanove ... Strast in želja po rasti sta prevevala spomine na pretekla leta in budila željo po novih pet krat pet let soustvarjanja ustanove, ki vzgaja, izobražuje in oblikuje nove generacije.

Načrtovanje Niti ne vem več, kdaj smo prvič sedli za mizo, se spogledali in začeli načrtovati praznovanje. Naše srečanje (precej mesecev pred velikim dnem, se razume) se je začelo z nabiranjem idej. Sprva sramežljivo, nato pa kmalu nič kaj zadržano so padale na plodna tla naše domišljije. In smo izbirali, prebirali, mleli in črtali … Tako se je počasi izluščila tista prava zamisel, za katero smo nekje globoko v sebi čutili, da je prava. A sama ideja pač še ne pomeni ničesar, dokler se iz zamisli ne začne spreminjati v otipljivo podobo. In tako so minevali tedni, mi pa smo iz ideje oblikovali besede, rime, note, poezijo … Mnogo srca je bilo v ustvarjenem, mnogo iskrenosti. Ne da bi načrtovali, pa so se v rojevajoče se motive začeli zapletati naši spomini in doživetja iz tistih let, ko smo bili še sami želimeljski dijaki, vpeti v najstniške dogodivščine želimeljske hiše. Prav to dejstvo je ustvarjenemu delu dajalo poseben pečat pristnosti.

Nenavaden je občutek, ko na srečanja pripravljalnega odbora prinašaš osnutke na novo napisanega besedila. V domačem zavetju besede zvenijo prepričljivo in pravilno, ko pa jih glasno prebiraš pred sodelavci, včasih podvomiš ... Takrat je največ vredna iskrena beseda tistih, ki ustvarjajo s teboj. Komentarji, kritike, pomisleki in pohvale – vse to nam je dajalo novega zagona in konec poletja se je na srečanju pojavilo natiskano besedilo z naslovom končna verzija. Od tu do odra pa je bila še dolga pot. Igralci so vaji posvetili ure in ure – najprej glasno branje, nato igranje, vaje pred ogledalom in pred prijatelji, raziskovanje gibov in glasu … Pa pevci na vajah pevskega zbora, ki so morali predelati zajeten kup še svežega notnega gradiva. Umetniki so ustvarjali sceno, pridne roke izbirale stare fotografije, tehniki so premlevali, kako izvesti naše zahteve … Delo je bilo odlično razporejeno, a ga vendar ni in ni zmanjkalo! Ko so v poštne nabiralnike širom Slovenije odromala uradna vabila in so prvi gostje začeli potrjevati svoj prihod, pa so se pojavili tudi prvi občutki treme. Zdaj je šlo zares. Dijaki so praznovanju posvečali skoraj vse proste ure, njihovi mentorji pa prav tako. In zadnji konec tedna pred

slovesno nedeljo smo preživeli kar v Želimljem – tehnične vaje, generalke in pogovori o prihajajočem dogodku so v nas ohranjali ravno pravšnjo mero adrenalina, da smo priprave zaključili v miru in s prepričanjem, da bo vse skupaj odlično uspelo! Nedeljska maša je bila zares nekaj posebnega – vsi nastopajoči, pevci, instrumentalisti ter ostali smo bili nagneteni v želimeljski kapeli, na oltar pa smo skoraj enoglasno polagali prošnjo: blagoslovi naš trud tolikih mesecev in ga okronaj z uprizoritvijo, kakršno smo si zamislili! Morda so k temu pripomogle molitve, zagotovo so bile krive neštete ure dela, vaj in truda, nič manj nista bila vredna zagon in energija vsakega posameznika, vpetega v načrtovanje in izvedbo … A dejstvo je, da nam je uspelo! Na odru se je odvila točno taka zgodba, kakršno smo sanjali mesece poprej! In poleg ponosa in ganjenosti se je v nas mešala tudi hvaležnost za toliko ljudi, ki so bili pripravljeni velikodušno žrtvovati svoje bogate talente, čas in trud – za 25 bogatih let!

ljubljanski nadškof in metropolit

dr. Stanislav Zore »Zahvaljujem se ustanovi, da izobražuje in vzgaja. Tako po eni strani raste spoznanje, po drugi raste znanje in istočasno raste tudi srce. Samo znanje, ki ga vodi in usmerja srce, more v polnosti graditi družbo.«

član snovalcev Gimnazije Želimlje in Doma Janeza Boska

dr. Janez Vodičar »Želja in skrb, ki jo izžarevajo ti, ki danes namesto mene hodijo po želimeljskih hodnikih, da bi vsak mlad človek, ki prestopi prag te ustanove v duhu sv. Janeza Boska, začutil, da je tu doma, kjer si bo lahko s trdim delom in v prijateljskih odnosih usidral svojo življenjsko pot, daleč presega vse, kar sem si drznil sanjati na nedeljsko popoldne pred prvim šolskim dnem pred 25 leti.«

direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega in ravnatelj Gimnazije Želimlje

Peter Polc »Nasmejane mladosti na tem obrobju Ljubljanskega barja ne bi bilo brez vas, nekdanji in sedanji dijaki. Ko človek spozna vas, ustvarjalne in življenja polne nadebudneže, kar ne more, da vas ne bi imel rad. Marsikdaj si mi, pedagoški delavci, razbijamo glavo, kako bi vas kaj naučili, a moramo priznati, da se velikokrat od vas učimo tudi mi.« 9

Blaž Podobnik

avtor glasbe in besedil umetniškega dela prireditve

Naučil si me živeti Najprej si kot seme, nebogljen otrok, svet stoji pred tabo, prosta ti je pot, z materinih prsi piješ sok neba, a to se konča ... Naučil si me živeti in biti mlad; in v zaupanju drhteti vsakokrat, ko resnica me objame; takrat, vem, je čas, da vstanem! Naj se ti zahvalim, bil si moj vodnik, boter in učitelj, modri Heraklit, čas mladosti veje, ti me razsvetliš, vdano učiš ... Naučil si me moliti, Emanuel, in se z angeli boriti kot Izrael, ko si kazal proti nebu in si senca bil galebu!

Doživl janje d ijakov

Jerca Polc Na 25-letnico me veže topel, domač in nostalgičen spomin. Končala se je, še preden sem se zavedla, da se je zgodila, pa vendar je bila v mojem srcu tako močno in pristno doživeta. Kljub neštetim vajam sem program na odru, med gozdnato sceno in ob nežni glasbi močnih pomenov videla skozi čisto drugačne oči. V tistem hipu, ko smo vsi nastopajoči z rokami segali visoko proti nebu, kot veje drevesa, ki raste že pet krat pet let, sem čutila ponos in srečo, da sem tu doma, hvaležnost za ta kraj in ljudi, ki me učijo živeti, pa tudi precejšnja mera nostalgije se je prebudila v mojem srcu. In seveda tisti najlepši in najmočnejši občutek, ki se lahko zbudi v želimeljčanu – STRAST!

Jan Ocepek Trud, napor, energija ... vse, kar smo nastopajoči skoraj dva meseca vlagali v počastitev Zavoda, je bilo poplačano ob navdušenju obiskovalcev. Zadovoljni smo bili in ponosni. Veseli me, da sem prispeval kamenček v mozaik praznovanja častitljivega jubileja in s tem poplačal požrtvovalnost, ki mi jo izkazuje naš Zavod s svojimi zaposlenimi. 10

Programski list Naša ustanova raste počasi; kot drevo, ki se iz drobnega semena s pomočjo mnogih pridnih rok spreminja v trdno oporo in varno zavetje. Na začetku morda še ni bilo povsem gotovo, kakšna bo usoda posajenih semen, a po petindvajsetih letih že lahko ponosni gledamo nazaj in smo hvaležni za močno deblo, ob katerem danes stojimo. In v srcih tiho prosimo, da bi drevo rastlo še dolgo – visoko proti nebu in globoko v tla s svojimi koreninami …

1. PRIZOR

2. PRIZOR

3. PRIZOR

Posadimo semena!

To je torej novo drevo?

Drevo namesto opere

Vsaka zgodba ima svoj začetek; tudi naše drevo je moral nekdo posaditi. Nekdo, ki je upal in ki si je upal. Takrat, pred petindvajsetimi leti, se pač še ni natanko vedelo, ali bodo semena vzklila, ali se bodo korenine dobro prijele ... Potrebna je bila vera, potrebna je bila strast. In verjeli so, da bo drevo rastlo. In upali.

Semena so vzklila! Drobne vejice so začele kazati prve obrise drevesa. Majcenega, krhkega drevesa sicer, toda v njem so bili položeni upi bodoče mogočnosti! Mnogi bodo v prihodnjih letih skrbeli zanj, ga obrezovali, zalivali, molili … In sanjali o tem, da bo v njegovi krošnji nekoč visela velika gugalnica!

Sedaj je jasno – drevo se je prijelo. Okoli njega se zbirajo mladi, pod njegovo krošnjo spoznavajo svet in sebe. Včasih morda koga zamika ideja, da bi namesto drevesa na tem mestu lahko stalo marsikaj … A drevesne korenine so močne, morda celo bolj, kot so v začetku pričakovali. In postalo je naše, to drevo.

4. PRIZOR

5. PRIZOR

Kraj, kjer lahko samo sem

Strast, oba sva rekla

In vendar življenje ni vedno blagozvočno in mirno tekoče. Sploh v dni mladega človeka se tolikokrat prikradejo nemir, strah, mračnost misli, vprašanja, na katera ni odgovorov … Vse postane naporno in vsakdan postane – krut. A pod drevesom je zavetje! Tiho šelestenje njegove krošnje enakomerno kljubuje nemirnemu ozračju, mogočnost vej daje zavetje nemirnim mislim. Kajti tu stoji dom, ki je več kot hiša. V njem ne prebivajo le prijatelji; v njem prebiva tudi večni Oče.

Toliko srečanj, mimobežnih dotikov rok, globokih spominov … In drevo je rastlo, zrastlo visoko – preprosto smo spregledali, kako visoko že segajo njegove veje! Mnogi so želeli in upali. In ker jih je gnala strast … Dolgo že rastemo, že pet krat pet let. Rastemo, ker želimo dlje. »Strastemo« v tisti vasici, ki se imenuje Želimlje. Da, poglejte: to je to drevo.

Gimnazija Ĺ˝elimlje

Peter Polc, ravnatelj

Hvala!

Konec šolskega leta me vedno navda z mešanimi občutki. To je čas, ko četrtina dijakov z maturitetnimi spričevali odhiti novim izzivom naproti. Četrtina obrazov, ki sem jih vedno znova srečeval na želimeljskih hodnikih, se razprši po slovenskih fakultetah. V Želimlje se bodo vračali poredko, nekateri nikoli. In v takih trenutkih nekoliko bolje razumem stisko staršev izpred štirih let, ko so se sedanji maturanti, takrat devetošolci, odločali za šolanje v Želimljem. Življenje se jim je spremenilo. Predvsem starši tistih dijakov, ki so domače postelje menjali za domske, so hitro spoznali, da otroci zapuščajo domače gnezdo. Še tisti dnevi, ko so se vračali domov ob koncu tedna, so bili marsikdaj tako polni dejavnosti, da so doma zgolj prespali. Z odraščanjem pride tudi osamosvajanje. In ko nekdo zapušča gnezdo, pa čeprav je to edino pravilno, marsikdaj ni preveč prijetno. Ob koncu štirih let, ki smo jih preživeli skupaj, dragi maturanti, nočem nekritično pozabiti vseh težav tega skupnega časa. Niste bili idealni, kot nismo bili idealni mi. A če pogledam na vsa štiri leta, se mi zdi, da ne vaš ne naš trud nista bila zaman. Matura je bila pozitivno presenečenje, tudi veliko drugih težav, s katerimi ste se v teh letih spopadali, se je dobro reševalo. Vem, da je še marsikaj odprtega, da bodo vaše poti skozi življenje zelo raznolike in marsikdaj tudi težke. Kljub temu pa z zadovoljstvom gledam na pretekla leta in vam tudi v prihodnje želim, da bi bila vaša pot čim uspešnejša, da bi bilo na njej 15

čim manj (težkih) padcev. Hvala, ker ste bili z nami. Ko se v mislih sprehodim skozi šolsko leto, ki smo ga zaključili, vidim, da se moram zahvaliti tudi dijakom prvih treh letnikov. V tem letu smo ustvarili zelo pisan mozaik življenja. Veliko je bilo smeha, pa tudi solz in jeze, ko ure učenja niso obrodile sadov. A ocene še zdaleč niso vse. Kdo bi zmogel našteti vse, kar se je dogajalo v tem letu?! Praznovanje srebrnega jubileja ustanove, potovanja, dnevi komunikacije, tekmovanja in mnogo tistih čisto »majhnih« trenutkov, ki kakor začimba, ki je skoraj ne opazimo, da značilen okus celotni jedi, celotnemu letu. Hvala vam, ustvarjalci letošnjega želimeljskega mozaika. Pomemben del našega vsakdanjika so seveda tudi vsi zaposleni. V dneh, ko pišem ta uvodnik, je zbornica prazna,

tudi kuharice, čistilke, računovodkinja, svetovalna delavka, tajnica … so bog si ga vedi kje. Ko prebiram ankete, ki ste jih ob koncu leta pisali dijaki, vidim, da tudi vi opazite, koliko truda vložijo v svoje delo. Seveda ni povsod tako, kot bi si želeli vi, pa tudi ne jaz. A vseeno vsi opažamo, da zelo veliko naših zaposlenih v svoje delo vlaga mnogo več, kot se od njih pričakuje. In marsikoga med vami, dragi sodelavci, moram kar malo spodbujati, da ta šola ni niti edini niti najpomembnejši del vašega življenja. Hvala za vso ustvarjalnost, za vse dobro opravljeno delo. In še Nekoga ne smemo pozabiti. Naj se človek še tako trudi, če On ne da svojega blagoslova, je vse zaman. Tudi v tem letu sem – pa verjetno ne le jaz – čutil, da je njegova roka bdela nad nami. Zato se zahvaljujem tudi Njemu in hkrati zahvali pridružujem še prošnjo: Gospod, še naprej blagoslavljaj našo ustanovo!

Kronika 2016/2017 29. 29.

1. 6. 7. 7.–8. 11.–13. 14.–22. 23. 27. 27. 28. 29. 29. 30.9.–1.10

Avgust 2016

srečanje razrednikov pripravljalna konferenca

September 2016

prvi šolski dan srečanje z bronasto geografsko olimpijko Ano Medja ekskurzije za dijake (1.–3. letnik) ekskurzija za maturante v Prekmurje intenzivne pevske vaje v Ankaranu študijsko potovanje v Španijo (4. letnik) roditeljski sestanek (1. letnik) ekskurzija za odličnjake (avstrijske Alpe) tečaj prve pomoči za 3. letnik (1. skupina) pedagoška konferenca logika – šolsko tekmovanje tečaj prve pomoči za 3. letnik (1. skupina) kemijski konec tedna

Oktober 2016 3.

sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled (3. a)

4. 5. 6. 6. 6. 7. 8. 9.–13. 10. 11. in 13. 17. 18. 19. 23. 25.

tečaj prve pomoči za 3. letnik (2. skupina) odprtje razstave (Janez Kotar) razvedrilna matematika – šolsko tekmovanje ogled RTV tečaj prve pomoči za 3. letnik (2. skupina) ogled predstave Fantom iz opere geografska ekskurzija za maturante dnevi komunikacije v Veržeju (1. letnik) sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled (3. b) tečaj prve pomoči za 3. letnik (3. skupina) sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled (3. c) medrazredni turnir trojk izpit iz prve pomoči za 3. letnik prireditev ob 25-letnici Gimnazije Želimlje in Doma Janeza Boska potopisno predavanje (Andreja Rustja Moškotevc)

November 2016 10.

računalništvo in informatika – šolsko tekmovanje

8. 10. 11. 11. 12. 15.–17. 21. 25. 26. 26. 28.

2. 4. 5. 8. 9. 12. 15. 11.

podelitev diplom DSD pedagoška konferenca ogled predstave Evangelij po Čušinu roditeljski sestanek logika – državno tekmovanje poklicni maraton šolski ples pričevanje Anie Goledzinowske razvedrilna matematika – državno tekmovanje študijski dan za zaposlene v salezijanskih ustanovah v Želimljem sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled (1. a)

December 2016

ogled predstave Julija in Romeo Miklavžev obisk otrok zaposlenih v naši ustanovi sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled (1. b) astronomija – šolsko tekmovanje slovenščina – šolsko tekmovanje sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled (1. c) ogled predstave Sugar – nekateri so za vroče v MGL Pushluschtae – koncert

16. 22. 23.

božičnica za zaposlene izbor najlepših razrednih jaslic božično-domovinska prireditev

Januar 2017 5. 5. 4.–12. 12. 13. 13. 14. 14. 17. 17. 18. 18. 19. 21. 23.–24. 23. 24. 25. 26.

kraljevski koncert vokalnih in instrumentalnih skupin nemščina – šolsko tekmovanje tečaj CPP (3. letnik) ocenjevalna konferenca ogled predstave Iluzija kolokvij iz kemije za olimpijado na Tajskem računalništvo in informatika – državno tekmovanje astronomija – državno tekmovanje geografija – šolsko tekmovanje roditeljski sestanek Gymnasium.eu – 1. krog angleščina – šolsko tekmovanje zimski športni dan dan odprtih vrat geografska popoldneva kemijsko popoldne državno tekmovanje v odpiranju fizikalnih sefov v Želimljem slovenščina – področno tekmovanje biologija – šolsko tekmovanje

27. 27. 31. 31. 1.–3. 2.

3.–4. 3.–5. 7. 9. 10., 11. 13. 13.–17. 14.–17. 21.

6. 7. 8. 8. 8. 9. 9. 9.

9. 11. 13. 14. 15. 16. 17. 18. Februar 2017 20. matematični konec tedna za maturante 21., 22. latinski konec tedna 21., 22. ogled predstave Samorastniki v MGL 22. nemščina – državno tekmovanje 28. informativna dneva 28., 29. angleščina – področno tekmovanje dnevi komunikacije na Pohorju 29. (2. letnik) 30. dnevi komunikacije v Veržeju (3. letnik) nogomet – medrazredni turnir 30. 31. Marec 2017 31. 3.–8. 4. kemija – šolsko tekmovanje namizni tenis – medrazredni turnir Epi reading badge 3.–6. fizika – šolsko tekmovanje 5. Kvatropirci – koncert pisni izpiti DSD 7. geografija – področno tekmovanje 8. odprtje razstave (Lili Garbajs) srečanje razrednikov pedagoška konferenca praznovanje sv. Janeza Boska v Mariboru dnevi komunikacije na Pohorju (4. letnik)

pedagoška konferenca slovenščina – državno tekmovanje projekt tekmovanje Epi Lesepreis Gymnasium.eu – 2. krog matematika – šolsko tekmovanje fizika – področno tekmovanje biologija – državno tekmovanje angleščina – državno tekmovanje geografska popoldneva ustni izpiti DSD Dan z Radiem Ognjišče ogled predstave Antigona v SNG Drama tekmovanje v odpiranju fizikalnih sefov v Izraelu Gymnasium.eu – polfinale regijsko tekmovanje mladih raziskovalcev v Litiji kantavtorski večer Strgana struna govorilne ure študijsko potovanje v Italijo (1. letnik)

April 2017 dijaki na obisku v Weichsu športno srečanje katoliških gimnazij v Vipavi geografija – državno tekmovanje fizika – državno tekmovanje

8. 11. 12. 14. 18. 22. 22. 24., 25. 25. 4.–3. 5.

4.–13. 6. 12. 15. 15. 19. 24. 29.

geografske terenske vaje za maturante letni koncert vseh vokalnih skupin v Antonovem domu v Ljubljani Gymnasium.eu – finale pouka prosto – prosta izbira OIV pedagoška konferenca matematika – državno tekmovanje maturantski ples (hotel Four Points by Sheraton v Ljubljani) ekskurzija v Pomurje (3. letnik) študijsko potovanje na Poljsko (2. letnik)

Maj 2017

študijsko potovanje v Francijo (3. letnik) kemija – državno tekmovanje roditeljski sestanek (4. letnik) roditeljski sestanek (1.–3. letnik) državno tekmovanje mladih raziskovalcev v Murski Soboti zaključek pouka in ocenjevalna konferenca za dijake 4. letnika predmetni izpiti za dijake 4. letnika obisk predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja

Junij 2017 1. 6. 8. 13. 21. 22. 24. 26. 6.–5. 7.

odprtje razstave (Tjaša Kučič) predstavitev gibanja Opus Dei (Nežka Hribernik) Trinidad na obisku športni dan ocenjevalna konferenca (1.–3. letnik) športne igre dijaške organizacije Želimlje zaključna sv. maša ekskurzija za starše na Norveško

Julij 2017 3.–7. 10. 10. 10.–18.

izpiti ocenjevalna konferenca objava rezultatov mature 2017, podelitev spričeval izbirno študijsko potovanje v Grčijo za dijake

Avgust 2017 16.–25. 23. 25. 29.

izpiti študijsko srečanje vseh zaposlenih srečanje vseh zaposlenih na Kureščku ocenjevalna konferenca

Profesorski zbor 1. a Peter POLC

ravnatelj

Štefan ARH

športna vzgoja

Klemen BALAŽIČ

vera in kultura

Lidija BAVEC FLOTTA

1. c

mag. Tjaša CELESTINA likovna umetnost

Minka ČADEŽ Mija VODENIK

Oliva ČERNEHA

športna vzgoja glasba

2. a

2. b

3. a

3. b

3. c

4. a 4. b x

mag. Julijana Mary DOLENŠEK VODE

angleščina

mag. Jurij Pavel EMERŠIČ

zgodovina

Tomaž KOGOVŠEK

športna vzgoja

Peter KONČAN

vera in kultura

nemščina

latinščina

Marjeta KRANJEC Eva LAJEVEC

slovenščina

Tjaša NOVAK LAVRIŠA

matematika

Urška OGRINC

matematika

Estera PAPOTNIK ŠTOKAR

psihologija

Jana POLJŠAK

slovenščina

Ciril SLAPŠAK

vera in kultura

mag. Nataša SVETINA

kemija

biologija

Peter ŠLAJPAH

fizika

Tina ŠLAJPAH

geografija

Ana ŠPAN ČESEN

angleščina

Vida ŠINKOVEC

Benjamin TOMAŽIČ dr. Janez VODIČAR

španščina

1. b

matematika informatika

slovenščina

Petra ŽIVEC Barbara NOVAK

nemščina

x x

filozofija

Aleš VRBOVŠEK

x x

3. vrsta (od leve proti desni): Klemen Balažič, Ana Špan Česen, Tjaša Novak Lavriša, Oliva Černeha, Stanislav Zupančič, Tjaša Celestina, Ciril Slapšak, Vida Šinkovec, Peter Končan, Eva Lajevec, Marjeta Kranjec, Peter Šlajpah, Špela Potočnik. 2. vrsta: Tomaž Kogovšek, Barbara Novak, Urška Ogrinc, Urban Šlajpah, Janez Vodičar, Tina Šlajpah, Peter Polc. 1. vrsta: Jana Poljšak, Štefan Arh, Karolina Repar, Nataša Svetina, Helena Caserman, Benjamin Tomažič, Jurij P. Emeršič, Mija Vodenik, Aleš Vrbovšek, Julijana M. Dolenšek Vode.

1. a (od leve proti desni) 3. vrsta: Alja Kos, Nastja Ovniček, Klara Markelj, Tina Brvar, Janja Lenič, Neža Jarc, Ema Meglaj, Tjaša Brulc, Andraž Krnc, Peter Rovtar, Mark Braniselj, Jan Remic, Gabrijel Okorn, razredničarka Urška Ogrinc. 2. vrsta: Danijela Bec, Natalija Oblak, Loti Špes, Neža Pavlinič, Maja Meden, Aleksandra Peterka, Matej Strehar, Peter Ribič, Matej Bokal, Andrej Jelenc. 1. vrsta: Tea Dovič, Maja Jurca, Anamarija Verlič, Judita Kerin, Ana Marinko, Rebeka Kerin, Marija Debeljak, Dora Krišelj, Andraž Lajevec.

1. a

* občina

) a* 1. 8. 2017 ec, Sevnic B la e ij ani (izpis: 3 n lj a b D ju L i r p 1. al, Dol Matej Bok a 2. lj, Škofljic rk Branise a M to 3. Novo mes 017) ša Brulc, ja is: 10. 7. 2 T zp (i le a ž 4. m r, Do Tina Brva i Potok 5. ljak, Lošk e b e D a ij r Ma 6. like Lašče Dovič, Ve a e T 7. ukovica njskem ža Jarc, L e N e na Gore lj k r e C 8. , c len Andrej Je Ljubljani 9. a, Dol pri rc u J ja a M 10. , Moravče beka Kerin e R 11. , Moravče dita Kerin u J vi 12. orje ob Sa a Kos, Zag lj A 13. Kranj ra Krišelj, o D a 14. , Ljubljan draž Krnc n A lj b ana 15. jevec, Lju a L ž Krki a r d n A jevica na n ta s 16. o K , ič Janja Len a 17. , Ljubljan in r a Ma ko n A i 18. , Železnik 8. 2017) ra Markelj la K (izpis: 31. a ic v o k u 19. L en, Maja Med esto 20. j, Novo m la g e M a Em 21. k, Kranj talija Obla a N 22 . rn, Kranj brijel Oko a G 23. ek, Kranj stja Ovnič a N 24. , Kamnik jubljani ža Pavlinič e N , Dol pri L a k r te 25. e P ra Aleksand 26. Šenčur ic n Rem , a J 27. Šenčur ter Ribič, e P ana 28. tar, Ljublj v o R r te e P 29. r, Kamnik tej Streha a M sto 30. , Novo me s e p Š ti o L ljana 31. erlič, Ljub V a ij r a m Ana 32.

inc, Urška Ograrka ič razredn

1. b (od leve proti desni) 3. vrsta: Manca Kolić, Florentina Mihelič, Sara Lapanja, Katarina Ahčin, Lara Blatnik, Tadeja Pugelj, Ana Babič, Maruša Rejc, Klara Potočnik, Pavlina Košir, Meta Ažbe. 2. vrsta: Matej Matos, Martin Žust, Zala Kojek, Zoja Lovšin, Kristina Sajovec, Marta Bevc, Špela Čotić, Neža Graj, Ivana Kikelj, Meta Repe, razrednik Aleš Vrbovšek, Sebastijan Trojer. 1. vrsta: Andrej Čop, Gabriel Klančar, Martin Ješe Sulcer, Lovro Rakar, Peter Brodnik, Nejc Tomšič, Bor Gazvoda, Maša Menegatti, Urh Ušeničnik.

1. b

jica hčin, Škofl A ne a in r ta a K vas - Polja ja n 1. re o G , e Meta Ažb 2. obrepolje ič b a Ba , D n A 3. dik, Tržič tijan Bene a M j 4. Šentjerne rta Bevc, a M 5. , Škofljica ra Blatnik a L polje 6. ik, Dobre ter Brodn e P 7. Gorje drej Čop, n A 8. Škofljica ela Čotić, p Š 9. , Kranj r Gazvoda o B 10. Domžale eža Graj, N Kranj . 1 1 še Sulcer, e J n ti r a M 12. lj, Gorje v Gradec Ivana Kike va - Polho ro b o D r, 13. lanča Gabriel K 14. Ribnica la Kojek, a Z 15. ec Brežice lhov Grad nca Kolić, o a P M a v ro 16. šir, Dob Pavlina Ko 17. , Idrija ra Lapanja a S 18. Sodražica ja Lovšin, o Z a 19. , Ljubljan tej Matos a M 20. atti, Idrija ša Meneg a M nica 21. ihelič, Rib rentina M lo F Loka 22 . nik, Škofja č to o P a r trica Kla Ilirska Bis 23. , lj e g u P Tadeja 24. Domžale vro Rakar, o L 25. ejc, Idrija Maruša R . 6 2 orje 8. 2017) (izpis: 31. ta Repe, G e a c M ji fl o k 27. ajovec, Š Kristina S Bistrica . 8 2 šič, Ilirska m o T jc e N in 29. rojer, Tolm radec bastijan T e - Polhov G S a v ro b o . D 0 , 3 nik Urh Ušenič 31. Logatec rtin Žust, a M 32.

všek, Aleš Vrbo ik razredn

1. c (od leve proti desni) 3. vrsta: Lovro Kokalj, Domen Novak, Tamara Lužar, Nika Golob, Katarina Maršič, Maja Vidmar, Tjaša Omahen, razrednik Jurij P. Emeršič. 2. vrsta: Živa Končan, Natalija Cerar, Špela Primožič, Sara Talić, Eva Krebl, Mia Oberstar, Marija Pograjc, Ingrid Marija Kozamernik, Staš Hysz, Janez Marinčič, Žiga Žličar, Jan Reven, Gregor Kavčič, Danijel Kokalj, Gregor Kunc, Jernej Simončič, David Kastelic. 1. vrsta: Katjuša Nuč, Ana Vidic, Hana Androić, Urša Mišmaš, Matic Janežič, David Črtalič, David Trontelj, Luka Polc.

1. c

mesto roić, Novo 8. 2017) d n A a n a (izpis: 31. H a ic v o k 1. erar, Lu sto Natalija C 2. , Novo me vid Črtalič 6. 2017) a D (izpis: 6. j n 3. a r K , b Nika Golo 4. ntrupert š Hysz, Še ta S 5. , Škofljica tic Janežič a esto M 6. c, Novo m vid Kasteli a D ana 7. čič, Ljublj v a K r o g Gre r 8. , Preddvo vro Kokalj o L 9. lj, Vodice nijel Koka a D r 10. , Preddvo agomer a Končan , Log - Dr iv ik Ž n r e m a . z 1 1 rija Ko Ingrid Ma 12. Mislinja Eva Krebl, ana 13. nc, Ljublj u K r lice o g re G ješke Top r a m Š 14. r, a už Tamara L fljica 15. rinčič, Ško a M z e n a J ljana 16. ršič, Ljub a M a in r Kata 17. š, Bohinj ša Mišma r U na 18. k, Ljublja a v o N n e Dom 19. , Šentjur tjuša Nuč a K Ribnica 20. Oberstar, ia M lje 21. n, Grosup . 9. 2016) ša Omahe a (izpis: 28 ja ij T b r S , iš . N 22 grajc, avi Marija Po 23. gorje ob S a Z , lc o P Luka nica 24. ožič, Cerk im radec r P la e Šp - Polhov G a v ro b 25. o D , Jan Reven tjernej 26. ončič, Šen im S j e n r Je 27. esenice ra Talić, J a S suplje 28. ntelj, Gro ro T id v a D ora 29. ranjska G a Vidic, K n A a n 30. ar, Ljublja m id V ja a M 31. jubljana a Žličar, L ig Ž 32.

Pavel mag. Jurijrazrednik , Emeršič 28

2. a (od leve proti desni) 3. in 4. vrsta: Špela Čater, Jan Ocepek, Klara Hrovat, Krištof Kepic, Jakob Merše, Primož Rajšp, Niko Lahajner, razredničarka Tjaša Novak Lavriša, Žiga Fujan, Luka Goličnik, Patrik Gregorič, Andrej Nartnik. 2. vrsta: Aljoša Breskvar, Marija Krnc, Klara Močenik, Ana Kušar, Urška Eržen, Neža Lajevec, Ana Marinko, Katja Peternelj, Tina Peterman. 1. vrsta: Neža Jakelj, Manca Slatnar, Anja Javornik, Neža Snoj, Marjeta Jesenko, Ajda Jensko, Nika Zupan, Doroteja Fajdiga, Marija Lucija Kavčič, Petra Cimerman, Ema Bešter.

2. a

Kranj a Bešter, m E 1. var, Kranj jubljani oša Bresk lj A , Dol pri L 2. n a m r e im Petra C 3. Škofljica ne ela Čater, p Š vas - Polja ja n re 4. o G en, Urška Erž ava 5. jdiga, Vip a F ja te ro orenjskem Do 6. rklje na G e C , n ja u Žiga F plje 7. nik, Grosu č li o G a k Lu ca 8. rič, Škoflji trik Grego a P esto 9. at, Novo m ra v ro H a r o Kla 10. Kranjska G ža Jakelj, e N a 11. , Ljubljan ela Jakob p Š a 12. , Ljubljan ) 1. 8. 2017 ja Javornik n A zp inj (i is: 3 h o 13. B , o k s na Ajda Jen ko, Ljublja 14. n e s e J ta c Marje čič, Logate v a 15. K a ij c u njskem Marija L e na Gore lj k r e 16. C , ic p Krištof Ke ert 17. c, Šentrup n r K rija a M 18. jubljana a Kušar, L n A a 19. r, Ljubljan o Lahajne ik N a 20. , Ljubljan ža Lajevec e N ik 21. o, Kamn na Marink A . 22 e, Vodice kob Merš ri Jelšah a J 8. 2017) , Šmarje p 23. (izpis: 31. ik . n G e v č o o lh M Klara rova - Po 24. tnik, Dob r a N j re d Savi An agorje ob 25. Z , k e p e c Jan O 26. n, Gorje a Peterma in ica T 27. lj, Radovlj e n r te e P Katja ana 28. jšp, Ljublj a njskem R ž o im r P lje na Gore k r e C 29. r, a tn Manca Sla 30. jubljana j, o ža Sn L e N 31. Žirovnica a Zupan, ik N 32.

ak Lavriš Tjaša Novarka razrednič 30

2. b (od leve proti desni) 4. vrsta: Ciril Cerovšek, Petra Kastelec, Katja Brlek, Maja Plut, Mihaela Žnidaršič, Lucija Pavlinič, Manca Prošek, Urška Rupar, Luka Osredkar, Tadej Nered, Tomaž Vitez, Eva Boc, Maša Grm. 3. vrsta: Bine Markelj, Tilen Tehovnik, Zala Pia Pirc, Lana Jagodic, razredničarka Julijana M. Dolenšek Vode, Matevž Semprimožnik, Anja Nose, Gal Vid Verlič, Lucija Kunavar, Žiga Kosi. 2. vrsta: Nika Bevc, Neža Slak, Elizabeta Kokalj, Zala Podobnik, Karin Bojc, Marija Okršlar, Barbara Rodič, Nika Pirc. 1. vrsta: Rok Pičman, Izidor Valič.

2. b

ofljica a Bevc, Šk ik N 1. polje Boc, Dobre a v E 2. ibnica rin Bojc, R a K orica 3. Ivančna G , k le r B a Katj esto 4. k, Novo m il Cerovše ir C 5. obrepolje ša Grm, D a M e 6. , Grosuplj na Jagodic a L n a a 7. lec, Ljublj te s a K a tr Pe ana 8. kalj, Ljublj zabeta Ko li E 9. bljana a Kosi, Lju ig Ž če 10. ar, Morav cija Kunav u L ica 11. lj, Radovlj e k r a M e Bin 12. Škofljica ej Nered, d a T lje 13. , Dobrepo e s o N ja n r A 14. r, Preddvo rija Okršla a M n a lj a 15. dkar, Ljub re s O a k u L da 16. ič, Komen n li v a P a ij Luc 17. Kranj k Pičman, o R 18. fljica 6. 2017) a Pirc, Ško ik N (izpis: 22. e č v a r o 19. M irc, Zala Pia P bljana 20. ja Plut, Lju a šče M , Velike La 21. ik n b o d o Zala P ana 22 . ek, Ljublj š ro P a c n Ma na 23. ič, Ljublja oljane rbara Rod a B nja vas - P re o 24. G r, a p da Urška Ru ik, Komen n ž o im 25. r p m Matevž Se Gorica 26. , Ivančna k la S a ž e N o 27. ik, Vransk en Tehovn il T Gorica 28. č, Ivančna li a V r o id Iz a 29. č, Škofljic l Vid Verli a G a 30. , Postojn maž Vitez o T knica 31. aršič, Cer id n Ž la e a Mih 32.

jana Mary mag. Juli Vode, Dolenšek arka razrednič 32

3. a (od leve proti desni) 3. vrsta: Jernej Jereb, Lenart Rupnik, Jaka Čop, Klara Jamnik, Marcel Kepic, Tina Dovič, razredničarka Eva Lajevec, Urh Cotman. 2. vrsta: Peter Vončina, Maša Golob, Klara Tomažič, Lovrenc Ponikvar, Martin Drobnič. 1. vrsta: Eva Kopač, Katja Lenarčič, Zala Juvan, Nika Černač, Katja Rozman, Špela Krnc, Nikolaj Mavrek, Klemen Levstik.

3. a

a , Ljubljan h Cotman r U lj p 1. Grosu e a Černač, ik N b Savi 2. Zagorje o , p o Č a k Ja e 3. elike Lašč a Dovič, V in T 4. ič, Bloke rtin Drobn a M 5. Lukovica ša Golob, a M plje 6. nik, Grosu m a J oljane a r la K nja vas - P re o 7. G , b Jernej Jere ofljica 8. n, Šk njskem Zala Juva lje na Gore k r e 9. C , ic p Marcel Ke 10. Kranj a Kopač, v E . 11 Sevnica ela Krnc, p Š a 12. ič, Vrhnik tja Lenarč a K nica 13. vstik, Rib e L n e m Kle 14. k, Krško olaj Mavre ik N ke 15. nikvar, Blo o P c n re v Lo 16. n, Žalec kem tja Rozma a a Gorenjs K n e lj k r e . C 7 1 pnik, Lenart Ru 18. , Škofljica ra Tomažič la K 19. a, Bohinj ter Vončin e P 20.

ec, Eva Lajev arka ič n razred

3. b (od leve proti desni) 3. vrsta: Ajda Šenk, Veronika Maršič, Sara Lavriša, Klara Kavčnik, Eva Jurančič, Lucija Žumer, Tjaša Kučič, Anže Lajevec, Neža Pollak, Marjeta Malovrh, Jure Marc, Matej Bolta, Ana Knific. 2. vrsta: Lea Šavs, Benjamina Češarek, Miha Gale, Aljaž Antloga, Filip Štepec, Irenej Bukor. 1. vrsta: Rebeka Strehar, Tinkara Koračin, Klara Simčič, Urša Kosmač, Boris Kokalj, Jerca Polc, Ajda Račič, Irena Bačar, razredničarka Tina Šlajpah.

3. b

a, Bled až Antlog lj A to 1. Novo mes na Bačar, e Ir 2. Domžale tej Bolta, a M 3. Lukovica ica nej Bukor, e Ir k, Radovlj re 4. a š e Č a Benjamin 5. rosuplje a Gale, G ih M 6. , Šenčur a Jurančič v ko E 7. ar, Jezers ič n r a K n a Kristj ljana 8. čnik, Ljub v a K a r la K 9. nkaran a Knific, A n A 10. Domžale ris Kokalj, o B mesto 11. čin, Novo a r o K a r a Tink 12. č, Gorje ša Kosma r U 13. ič, Gorje Tjaša Kuč a 14. , Ljubljan že Lajevec n A a dec 15. , Ljubljan olhov Gra P ra Lavriša a a v S ro b 16. lovrh, Do arjeta Ma M . 17 jubljana re Marc, L u J ljana 18. ršič, Ljub ronika Ma e V ob Savi 19. , Zagorje lc o P a rc Je 20. Železniki ža Pollak, e N 21. jubljana a Račič, L jd A 22 . , Postojna ra Simčič la K mžale 23. trehar, Do S a k e b e R 24. ddvor njskem a Šavs, Pre e L lje na Gore k 25. r e C , k n Ajda Še 26. , Kranj ip Štepec il F 27. r, Gorje cija Žume u L 28.

ah, Tina Šlajparka razrednič

3. c (od leve proti desni) 3. vrsta: Urška Šmajs, Nina Benčina, razredničarka Ana Špan Česen, Iza Terbovšek, Hana Bajec, Pia Gerbec, Marjeta Radešček, Ana Kramar, Tadeja Videc, Rebeka Mihelič, Jona Novljan, Luka Kovač, Leon Zajc. 2. vrsta: Gregor Osredkar, Anja Ziherl, Elizabeta Žust, Urša Indihar, Petra Zupan, Tadeja Vrenko, Klara Sadar, Eva Monika Starc. 1. vrsta: Franci Dolenšek, Klemen Bajt, Nika Zabukovec, Zala Prijatelj, Matevž Klinc, Eva Bernik, Ana Rogelj, Domen Jeram, Eva Cemič, Filip Lah, Gaja Špes.

3. c

Domžale na Bajec, a H 1. Ljubljana men Bajt, le K a 2. , Sodražic a Benčina in N 3. Železniki a Bernik, v E 4. , Krško Toplice Eva Cemič marješke Š , 5. k e š n le a Franci Do 6. oška dolin Gerbec, L ia P š La če 7. ar, Velike ih d In a š r U 8. m, Kranj men Jera o D polje 9. nc, Dobre li K ž v te a M 10. Škocjan ka Kovač, u L 11. Škofljica a Kramar, n A 12. menda ip Lah, Ko il F žica 13. lič, Sodra beka Mihe e R na 14. n, Ljublja na Novlja o ana J 15. kar, Ljublj gor Osred re G a 16. , Sodražic la Prijatelj a Z tjernej n e Š 17. šček, e d a R ta Marje 18. Kranj a Rogelj, n A e 19. Dobrepolj ra Sadar, la K ražica 20. Starc, Sod a ik n o M a Ev 21. , Polzela ška Šmajs r U 22 . ovo mesto ja Špes, N a G rad 23. , Gornji G k e š v o b r e Iza T 24. c, Štore deja Vide a T r 25. ko, Šentju deja Vren a T e k 26. kovec, Blo u b a Z a ik N 27. odražica on Zajc, S e L rt 28. Šentrupe ja Ziherl, n A č 29. , Mirna Pe tra Zupan e P c te 30. st, Loga zabeta Žu li E 31.

Česen, Ana Špan arka razrednič 38

4. a (od leve proti desni) 3. vrsta: Matija Jesenko, Miha Čater, Martin Pintar, Jan Kosmač, Žan Boc, Rok Gornik, Janez Rupar, Fabijan Štrubelj, Peter Oražem, Tadej Boncelj. 2. vrsta: Neža Jakob, Ida Rigler, Hana Gačnik, Manca Miklič, Lara Lavrič, Teodora Bizjak, Kristina Grandovec, Nika Koder, Petra Oprešnik, Manca Petak, Ana Šenk, Kristina Krnc. 1. vrsta: Ana Lipovšek, Urška Jakič, Aleša Šajna, Eva Pavlin, David Tomažin, Matej Kavčnik, Jernej Zajec, Zala Košir, Sara Marinko, Zala Kogoj, razrednik Štefan Arh.

4. a

je jak, Velen odora Biz e T e 1. obrepolj an Boc, D Ž . 2 lj, Kranj dej Bonce a T 3. kofljica a Čater, Š ih M polje 4. ik, Dobre n č a G a n Ha 5. Ribnica polje k Gornik, o R vec, Dobre 6. o d n a r G Kristina 7. ič, Ig Urška Jak 8. Ljubljana ža Jakob, e N na 9. ko, Ljublja n e s e J ja Mati ljana 10. čnik, Ljub v a K j te a M 11. erkno a Koder, C ik N 12. Škofljica la Kogoj, a Z 13. , Škofljica dec n Kosmač a J olhov Gra P a v ro 14. b , Do Zala Košir a 15. c, Brezovic istina Krn r K če š a 16. Velike L vi ra Lavrič, a L orje ob Sa g a Z 17. , k e š Ana Lipov 18. o, Kamnik ra Marink a S polje 19. lič, Dobre ik M a c n a M 20. nik, Kozje tra Opreš e P a 21. m, Ribnic ter Oraže e P a n 22 . , Ljublja Eva Pavlin plje . 3 2 tak, Grosu e P a c n a a M Škofja Lok 24. r, ta in P n Marti če 25. Velike Laš r, le oljane ig R a Id nja vas - P re o 26. G r, a Janez Rup 27. Škofljica ša Šajna, le A 28. zersko a Šenk, Je n A jica 29. belj, Škofl bijan Štru a F plje 30. žin, Grosu a m o T id v Da a 31. , Ljubljan rnej Zajec e J 32.

h, Štefan Ar ik n d razre

4. b (od leve proti desni) 4. vrsta: Peter Piber, Franc B. Demšar, Primož Hrovat, Urška Rigler, Tina Ključevšek, Eva Rigler, Katja Markelj, Anja Kogovšek, Mojca Zaviršek. 3. vrsta: Tilen Čuk, Nika Topole, Barbara Lapanja, Tjaša Lahne, Patricija Žižek, Nika Šušteršič, Živa Pirnat, Andreja Kaiser, Ines Vidović, Tjaša Gašperič. 2. vrsta: Ema Zupan, Lidija Hladnik, Anja Bon, Karmen Krnc, Tadej Polajžer. 1. vrsta: Karmen Dolenšek, razredničarka Jana Poljšak, Sarah Rink, Maruša Šuštar, Maja Kalan, Polona Rodič, Tamara Merjasec, Nace Ajtnik.

4. b

Kamnik ce Ajtnik, a N 1. bljana ja Bon, Lju n A 2. , Logatec lezniki Tilen Čuk emšar, Že D 3. in m ja n Toplice Franc Be marješke Š , k e 4. š n le o Karmen D suplje 5. perič, Gro š a G a š ja T 6. , Logatec ija Hladnik id L ana 7. vat, Ljublj ro H ž o im r P na 8. er, Ljublja is a K ja re And 9. Železniki ja Kalan, a M ljana 10. všek, Ljub e . 2016) č u lj K a Tin c (vpis: 1. 9 te a g o L , 11. k vše Anja Kogo Potok 12. nc, Loški r K n e m r Ka 13. Škocjan ša Lahne, ja T a 14. anja, Idrij rbara Lap a B i ik n z 15. lj, Žele tja Marke a K bljana 16. rjasec, Lju e M a r a m Ta 17. Gorje eter Piber, P . 8 1 t, Ig Živa Pirna lje 19. er, Grosup . 2016) dej Polajž a (vpis: 1. 9 T a k o L a . fj 0 o 2 k, Šk Sarah Rin 21. ibnica a Rigler, R v E 22 . Ribnica ška Rigler, r U a 23. , Ljubljan lona Rodič o a P a lj 24. r, Ljub n ruša Šušta a M , Domžale 25. a Šušteršič ik N 26. Sevnica a Topole, ik N 27. Ljubljana s Vidović, e In plje 28. ek, Grosu jca Zavirš o M 29. Žirovnica a Zupan, m a E 30. k, Brezovic tricija Žiže a P 31.

ak, Jana Poljšarka ič n d razre

STATISTIČNI PREGLED

Dijaki 2016/2017* STANJE NA DAN 15. 9. 2016

Občina stalnega bivališča Ankaran

Vsi

1. letnik

Lukovica

Občina stalnega bivališča

Bled

Mirna Peč

Bloke

Mislinja

Bohinj

Brezovica

Brežice

Cerklje na Gorenjskem

Cerknica

Moravče

Novo mesto

Postojna

Preddvor

Radovljica

Cerkno

Ribnica

Dobrepolje

Sevnica

Dobrova - Polhov Gradec

Sodražica

Dol pri Ljubljani

Šenčur

Domžale

Šentjernej

Gorenja vas - Poljane

Šentjur

Gorje

Gornji Grad

Grosuplje

Idrija

Ilirska Bistrica

Ivančna Gorica

Jesenice

Jezersko

Kamnik

Komenda

Kostanjevica na Krki

Kozje

Kranj

2 1 2 1

Šentrupert

Škocjan

Škofja Loka

1 7

Škofljica

Šmarje pri Jelšah

Šmarješke Toplice

Štore

Tolmin

Tržič

Velenje

Velike Lašče

Vipava

Vodice

Vransko

Vrhnika

Zagorje ob Savi

1 1

Kranjska Gora

Krško

Ljubljana

Žalec

Logatec

Železniki

Log - Dragomer

Žirovnica

Loška dolina

SRBIJA

302

Loški Potok 2 1 Skupaj * V statistiki ni upoštevan dijak s podaljšanim statusom v 4. letniku.

2 1

DJB

DRUGOD

1. a

1. b

1. c

2. a

Dijaki po prebivališču in spolu

ŠT. DIJAKOV

2. b

3. a

3. b

3. c

4. a

4. b

SKUPAJ

302

219

105

197

SKUPAJ vsi

1997 1998

2000 2001 2002 SKUPAJ

2. letnik

3. letnik

4. letnik 3

ženske

vsi

ženske

vsi

ženske

vsi

ženske vsi

43 3

ženske

vsi

ženske

vsi

302

ženske

197

Dijaki po letu rojstva

1999

1. letnik

1. b

1. c

2. a

2. b

3. a

3. b

3. c

4. a

4. b

SKUPAJ

prav dobri

157

dobri

zadostni

nezadostni

SKUPAJ

299

Uspeh ob koncu šolskega leta 2016/2017**

1. a odlični

**Navedeni učni uspeh so dijaki dosegli ob koncu šolskega leta.

šolsko leto 2016/2017

ODLIČNI DIJAKI

Pohvale za dejavnosti dijakov 1. a

1. b

1. c

2. a

2. b

Danijela Bec Maja Jurca Judita Kerin Andraž Krnc Natalija Oblak Peter Ribič Peter Rovtar

Meta Ažbe Lara Blatnik Špela Čotić Bor Gazvoda Zala Kojek Manca Kolić Zoja Lovšin Tadeja Pugelj Maruša Rejc Nejc Tomšič Martin Žust

Živa Končan Janez Marinčič Katarina Maršič Tjaša Omahen Jernej Simončič

Špela Jakob Jan Ocepek Katja Peternelj

Nika Bevc Elizabeta Kokalj Marija Okršlar Urška Rupar

3. a Nika Černač Martin Drobnič Klara Jamnik Zala Juvan Eva Kopač Katja Rozman Klara Tomažič

3. b Matej Bolta Tinkara Koračin

Dijaki, ki niso nikoli manjkali

Pohvale za pomoč v razredni skupnosti

1. a

1. b

Judita Kerin Bor Gazvoda Andraž Krnc Gabriel Klančar Natalija Oblak Manca Kolić Aleksandra Peterka Pavlina Košir Peter Rovtar Florentina Mihelič

4. a

Miha Čater Kristina Grandovec Matevž Klinc Urška Jakič Zala Prijatelj Neža Jakob Marjeta Radešček Nika Koder Eva Monika Starc Zala Kogoj Jan Kosmač Sara Marinko Janez Rupar 3. c

4. b Franc Benjamin Demšar Tjaša Gašperič Karmen Krnc Živa Pirnat Polona Rodič

1. c

2. a

2. b

Katarina Maršič Domen Novak Tjaša Omahen Jernej Simončič David Trontelj

Jan Ocepek Katja Peternelj

Marija Okršlar Zala Podobnik Nika Pirc Mihaela Žnidaršič

3. a

3. b

3. c

Martin Drobnič Katja Lenarčič Lenart Rupnik Klara Tomažič

Boris Kokalj Jerca Polc Neža Pollak Rebeka Strehar Filip Štepec

Hana Bajec Gregor Osredkar Petra Zupan

4. a Žan Boc Miha Čater Neža Jakob Zala Kogoj Sara Marinko Eva Pavlin

4. b Tilen Čuk Tina Ključevšek Živa Pirnat Nika Topole Mojca Zaviršek

1. c

2. a

2. b

3. a

3.b

3. c

Janez Marinčič

Katja Peternelj

Tadej Nered

Martin Drobnič Eva Kopač

Benjamina Češarek Jerca Polc

Ana Kramar

Zlato priznanje

Srebrno priznanje

Klara Tomažič, 3. a

Martin Drobnič, 3. a

Katarina Maršič, 1. c

Klara Tomažič, 3. a Jerca Polc, 3. b Bronasto priznanje Danijela Bec, 1. a Ana Marinko, 1. a Nejc Tomšič, 1. b Luka Polc, 1. c Klara Tomažič, 3. a Nika Černač, 3. a Zala Juvan, 3. a Jerca Polc, 3. b

Lenart Rupnik, 3. a Peter Rovtar, 1. a Sara Lapanja, 1. c Kristjan Karničar, 3. b Matej Bokal, 1. a Špela Jakob, 2. a Jakob Merše, 2. a Klara Kavčnik, 3. b Andraž Krnc, 1. a Jona Novljan, 3. c Žiga Fujan, 2. a Dora Krišelj, 1. a Zala Kogoj, 4. a Neža Snoj, 2. a Mark Braniselj, 1. a Kristina Grandovec, 4. a Manca Prošek, 2. b Neža Jarc, 1. a Urška Jakič, 4. a Lucija Pavlinič, 2. b Bor Gazvoda, 1. b Zala Kogoj, 4. a Maruša Rejc, 1. b Matevž Semprimožnik, 2. b Martin Drobnič, 3. a Teodora Bizjak, 4. a Peter Brodnik, 1. b Primož Hrovat, 4. b Nikolaj Mavrek, 3. a Meta Ažbe, 1. b Eva Kopač, 3. a Karmen Krnc, 4. b Andrej Čop, 1. b Katarina Maršič, 1. c Lovrenc Ponikvar, 3. a

Srebrno priznanje

Martin Drobnič, 3. a

Katarina Maršič, 1. c

Peter Rovtar, 1. a Martin Drobnič, 3. a Bor Gazvoda, 1. b Nikolaj Mavrek, 3. a Rok Gornik, 4. a Zala Kojek, 1. b Zala Kogoj, 4. a Ana Vidic, 1. c Ana Kušar, 2. a

Bor Gazvoda, 1. b Ana Kušar, 2. a Zala Kogoj, 4. a Bronasto priznanje Peter Rovtar, 1. a Bor Gazvoda, 1. b Zala Kojek, 1. b Domen Novak, 1. c Ana Kušar, 2. a Ciril Cerovšek, 2. b Manca Prošek, 2. b Martin Drobnič, 3. a Nikolaj Mavrek, 3. a Matej Bolta, 3. b Miha Čater, 4. a Urška Jakič, 4. a Zala Kogoj, 4. a Janez Rupar, 4. a

Matematično tekmovanje kenguru ter izbirno in državno tekmovanje v znanju matematike

Zlato priznanje

Srebrno priznanje

Razvedrilna matematika

Bronasto priznanje

Zlato priznanje

Bober

Cankarjevo priznanje

Srebrno priznanje

Izbirno in državno tekmovanje iz logike

Zlato priznanje

Bronasto priznanje Andraž Krnc, 1. a Peter Ribič, 1. a Peter Rovtar, 1. a Peter Brodnik, 1. b Bor Gazvoda, 1. b Zala Kojek, 1. b Tadeja Pugelj, 1. b Urh Ušeničnik, 1. b

Katarina Maršič, 1. c Ana Vidic, 1. c Žiga Fujan, 2. a Ana Kušar, 2. a Manca Prošek, 2. b Martin Drobnič, 3. a Eva Kopač, 3. a Nikolaj Mavrek, 3. a

Lovrenc Ponikvar, 3. a Klara Tomažič, 3. a Jona Novljan, 3. c Marjeta Radešček, 3. c Rok Gornik, 4. a Urška Jakič, 4. a Peter Piber, 4. b Živa Pirnat, 4. b

Zlato priznanje

Bronasto priznanje

Bor Gazvoda, 1. b

Mark Braniselj, 1. a David Črtalič, 1. c Andraž Krnc, 1. a Katarina Maršič, 1. c Peter Rovtar, 1. a Mia Oberstar, 1. c Jan Reven, 1. c Peter Brodnik, 1. b Bor Gazvoda, 1. b David Trontelj, 1. c Gabriel Klančar, 1. b

Srebrno priznanje Katarina Ahčin, 1. b Bine Markelj, 2. b Tadeja Pugelj, 1. b Elizabeta Kokalj, 2. b Zala Juvan, 3. a Urška Eržen, 2. a Katja Lenarčič, 3. a Tomaž Vitez, 2. b Urška Rupar, 2. b Gregor Osredkar, 3. c

EPI reading badge (nemški jezik)

Jan Remic, 1. a Lara Blatnik, 1. b Maruša Rejc, 1. b Janez Marinčič, 1. c

Zlato priznanje

Nemščina

EPI reading badge (angleški jezik)

Zlato priznanje

Katja Peternelj, 2. a Srebrno priznanje Jan Remic, 1. a Tjaša Brulc, 1. a Janez Marinčič, 1. c Niko Lahajner, 2. a Tina Peterman, 2. a

Nika Zupan, 2. a Bine Markelj, 2. b Klara Jamnik, 3. a Leon Zajc, 3. c

Zlato priznanje Leon Zajc, 3. c

Srebrna Preglova plaketa

Kemija

Jernej Simončič, 1. c Bronasta Preglova plaketa Danijela Bec, 1. a Bor Gazvoda, 1. b Nejc Tomšič, 1. b Martin Žust, 1. b

David Kastelic, 1. c Jernej Simončič, 1. c Jan Ocepek, 2. a Nika Černač, 3. a Zlato Proteusovo priznanje Danijela Bec, 1. a Srebrno Proteusovo priznanje Marjeta Radešček, 3. c Neža Jakob, 4. a

Biologija

Bronasto Proteusovo priznanje

Srebrno priznanje

Fizika

Bor Gazvoda, 1. b Gregor Osredkar, 3. c Bronasto priznanje Neža Jarc, 1. a Peter Rovtar, 1. a Andrej Čop, 1. b

Bor Gazvoda, 1. b Jernej Simončič, 1. c Gregor Osredkar, 3. c

Danijela Bec, 1. a Mark Braniselj, 1. a Dora Krišelj, 1. a Maruša Rejc, 1. b Zala Kojek, 1. b Nejc Tomšič, 1. b Lovro Kokalj, 1. c Jan Ocepek, 2. a Špela Jakob, 2. a Jakob Merše, 2. a Katja Lenarčič, 3. a Eva Kopač, 3. a

Tina Dovič, 3. a Matej Bolta, 3. b Leon Zajc, 3. c Marjeta Radešček, 3. c Neža Jakob, 4. a Zala Kogoj, 4. a Ana Lipovšek, 4. a Maruša Šuštar, 4. b Živa Pirnat, 4. b Peter Piber, 4. b Polona Rodič, 4. b Aleša Šajna, 4. b

Tekmovanje iz astronomije

Martin Drobnič Maša Golob Zala Juvan Špela Krnc Katja Lenarčič Klara Tomažič

Ana Knific Anže Lajevec Jure Marc 3. c Ana Kramar Rebeka Mihelič

Tekmovanje v odpiranju fizikalnih sefov

3. b

Bor Gazvoda, 1. b Bronasto priznanje Bor Gazvoda, 1. b

1. mesto na mednarodnem tekmovanju v Izraelu ISCT

Urh Cotman, 3. a Martin Drobnič, 3. a Filip Lah, 3. c

Gregor Osredkar, 3. c Fabijan Štrubelj, 4. a

Bronasto priznanje

danijel kokalj, 1. c jaka čop, 3. a lenart rupnik, 3. a peter vončina, 3. a matej bolta, 3. b jure marc, 3. b

franci dolenšek, 3. c matevž klinc, 3. c zala košir, 4. a ana šenk, 4. a nika šušteršič, 4. b

Geografija

Priznanje za sodelovanje na literarnem natečaju BODI PISATELJ (ang. j.)

3. a

Srebrno priznanje

Andraž Krnc, 1. a Marcel Kepic, 3. a Niko Lahajner, 2. a Eva Kopač, 3. a Primož Rajšp, 2. a Miha Čater, 4. a Nika Černač, 3. a Kristina Grandovec, 4. a Urh Cotman, 3. a Martin Pintar, 4. a Martin Drobnič, 3. a Janez Rupar, 4. a Jernej Jereb, 3. a Karmen Dolenšek, 4. b Zala Juvan, 3. a Gymnasium.eu (1. mesto v RS)

Pohvala za aktivno sodelovanje in posebne dosežke na športnem področju

4. b Najboljši razred na športnem področju 2016/17

Katja Lenarčič, 3. a Zala Kogoj, 4. a Žan Boc, 4. a Gregor Osredkar, 3. c

Zala Kogoj, 4. a

Pohvala profesorskega zbora

Priznanje za izredne dosežke

19. februar 2017

Športni dan smučanje (Flachau smučanje (Krvavec ) drsanje (Kranj) ) plavanje (ljublja pohod (Krvavec) na)

Športni dan

13. junij 2017

rafting (Soča) pustolovski park (Krvavec) kajak (Krka) supanje in jahanj (Novo mesto) e pohod (Begunjšči ca) atletika

jesenski atletski miting jesenski kros spomladanski atletski miting spomladanski kros

ODBOJKA tekmovanje ljubljanskih srednjih šol za dijakinje in dijake v odbojki in odbojki na mivki

BADMINTON prvenstvo ljubljanskih srednjih šol državno prvenstvo v dvojicah

NAMIZNI TENIS

nogomet

tekmovanja srednjih šol Ljubljane v nogometu (dve ekipi)

KOŠARKA

tekmovanje srednjih šol Ljubljane v košarki

SMUČANJE prvenstvo srednjih šol v veleslalomu

Športna tekmovanja

prvenstvo ljubljanskih srednjih šol v dvojicah in posamezno

Šport na Gimn aziji Želimlje Tekmovanje dijako v in dijakinj v: malem odbojki nogometu namiznem košarki tenisu

22. marec 2017

Športno srečan je katoliški Antona Martin h gimnazij na Gimnaziji a Slomška Mar ibor

Veter v laseh

Turnir ekip v: malem nogometu odbojki

Medrazredni turnirji

Tekmovanje ekip v:

nogometu odbojki namiznem tenisu plesni koreografiji 50

Kulturne prireditve 51

Gledališče

Glasba

T. Pintar (A. L. Webber): Fantom iz opere (izvedba: Čudoviti um)

Pushluschtae – koncert

G. Čušin: Evangelij po Čušinu (izvedba: G. Čušin) po W. Shakespearu: Juliet & Romeo (izvedba: Teatro Blu) A. Lorger: Iluzija (izvedba: KPD Ivan Cankar Šentjošt) Sofokles: Antigona (SNG Drama)

Kvatropirci – koncert muzikal Sugar – Nekateri so za vroče (MGL) Koncert šolskih vokalnih in instrumentalnih skupin ob prazniku Svetih treh kraljev zaključni koncert glasbenih zasedb Gimnazije Želimlje

Razstave

Drugo

Janez Kotar – fotografska razstava

srečanje z bronasto geografsko olimpijko Ano Medja

Lili Garbajs – slikarska razstava Tjaša Kučič – fotografska razstava razstava naslovnic Prebliska (glasila dijakov Gimnazije Želimlje) razstava jaslic dijakov Gimnazije Želimlje

prireditev ob 25-letnici Gimnazije Želimlje predavanje Andreje Rustja Moškotevc: Inuiti, verstva pričevanje Anie Goledzinowske: Rešena iz pekla božično-domovinska prireditev s Pavletom Ravnohribom obisk misijonske glasbene skupine iz Trinidada in Tobaga

Nace Ajtnik

Teodora Bizjak

Žan Boc

Anja Bon

Tadej Boncelj

Miha Čater

Tilen Čuk

Franc B. Demšar

Karmen Dolenšek

Hana Gačnik

Tjaša Gašperič

Rok Gornik

Kristina Grandovec

Lidija Hladnik

Primož Hrovat

Urška Jakič

Neža Jakob

Matija Jesenko

Andreja Kaiser

Maja Kalan

Matej Kavčnik

Tina Ključevšek

Nika Koder

Zala Kogoj

Anja Kogovšek

Jan Kosmač

Zala Košir

Karmen Krnc

Kristina Krnc

Tjaša Lahne

Barbara Lapanja

Lara Lavrič

Ana Lipovšek

Sara Marinko

Katja Markelj

Manca Miklič

Petra Oprešnik

Peter Oražem

Eva Pavlin

Peter Piber

Martin Pintar

Živa Pirnat

Tadej Polajžer

Eva Rigler

Ida Rigler

Urška Rigler

Sarah Rink

Polona Rodič

Janez Rupar

Aleša Šajna

Ana Šenk

Fabijan Štrubelj

Maruša Šuštar

Ines Vidović

Jernej Zajec

Tamara Merjasec

Manca Petak

Nika Šušteršič

David Tomažin

Nika Topole

Mojca Zaviršek

Ema Zupan

Patricija Žižek

Maturanti 2017

Matura 2017 Statistični pregled Gimnazija Želimlje

Republika Slovenija

Uspešnost maturantov

100,0 %

93,45 %

Povprečno število točk

22,49

20,10

Zlati maturanti

2 (3,6 %)

260 (4,6 %)

Maturanti s 34 točkami

1 (1,8 %)

15 (0,3 %)

5699

Št. vseh maturantov

Vpis 2013 (56)

Vpis 2012 (84)

Vpis 2011 (56)

Število vpisanih dijakov

Točke na 56. oz. 84. mestu

153

144

155

Točke na 64. oz. 96. mestu

148

131

140

Mesto v RS glede na spodnje meje 1. kroga izbirnega postopka

Povprečno število zbranih točk vpisanih kandidatov

163,88

163,24

165,38

Leta 2013 smo imeli na Gimnaziji Želimlje po podatkih, objavljenih na strani ministrstva za šolstvo, glede na spodnjo mejo točk v 1. krogu vpisa 6. najvišjo omejitev. Na 56. mestu je bil kandidat s 153 točkami. Skupaj se je v prvi letnik tega leta vpisalo 64 dijakov, ki so povprečno zbrali 163,24 od 175 možnih točk. Meseca maja 2017 je 55 (od 63) dijakov 4. letnika uspešno zaključilo 4. letnik in

se prijavilo na spomladanski rok mature. Vsi kandidati, ki so pristopili k opravljanju mature v spomladanskem roku, so jo uspešno opravili. Zbrali so od 17 do 34 točk (povprečno 22,49 točk). Tudi kandidati, ki so pristopili k opravljanju mature v jesenskem roku (7), so bili vsi uspešni. Zbrali so od 14 do 18 točk (povprečno 16,14 točk).

Eksterni del GŽ (%)

Interni del RS (%)

Interni del GŽ (%)

Povprečna ocena RS

Povprečna ocena GŽ

73,49

71,56

85,55

85,91

3,56

3,41

Angleščina (V)

1767

78,13

74,28

95,96

95,61

4,19

3,88

Biologija

1019

71,42

77,88

94,21

95,75

3,81

Geografija

1587

64,91

76,36

94,21

95,60

Fizika

1015

67,38

72,68

92,17

Kemija

1404

76,09

78,02

Matematika

3446

68,28

Matematika (V)

1374

Nemščina

459

Nemščina (V)

Razlika v točkah

Eksterni del RS (%)

Povprečje točk GŽ

Število maturantov na GŽ

2834

Povprečje točk RS

Število maturantov v RS

Angleščina

4,47

4,55

0,08

4,30

3,81

4,30

0,49

3,44

4,21

3,44

4,21

0,77

83,57

3,63

6,86

3,63

3,86

0,23

94,28

90,10

3,81

3,75

3,81

3,75

–0,06

76,68

81,88

89,66

3,39

3,90

74,91

69,61

92,67

91,99

4,07

3,73

4,05

4,44

0,39

74,44

72,31

89,05

86,67

3,85

3,67

116

81,80

83,18

97,63

97,50

4,48

4,50

4,40

4,50

0,10

Psihologija

1404

72,06

80,81

90,50

97,41

3,74

4,44

3,74

4,44

0,70

Slovenščina

4797

58,04

66,25

87,93

92,09

3,24

3,95

4,09

5,31

1,22

Španščina

179

79,64

80,19

89,44

84,00

4,17

4,00

Španščina (V)

82,44

0,00

94,66

0,00

4,49

0,00

4,94

4,00

–0,94

Zgodovina

893

69,14

70,62

91,37

93,75

3,52

3,67

3,52

3,67

0,15

Podatki za Gimnazijo Želimlje in Republiko Slovenijo so vzeti za programe splošne in klasične gimnazije, in sicer za dijake, ki so prvič opravljali maturo v spomladanskem roku 2017. Število točk 34 Število kandidatov

33 32

30 29 28 27 25 24 23 22

podatki o vpisu

Vpis maturantov na fakultete* Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Ekonomska fakulteta Fakulteta za elektrotehniko Fakulteta za farmacijo Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Fakulteta za matematiko in fiziko Fakulteta za računalništvo Fakulteta za šport Medicinska fakulteta Pedagoška fakulteta Fakulteta za strojništvo Filozofska fakulteta Upravna fakulteta Zdravstvena fakulteta Javni in zasebni visokošolski zavodi Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Drugo Tujina SKUPAJ

Št. dijakov 4 6 3 2 2 3 1 2 1 8 4 13 1 1 1

Delež 82 % 9% 5,4 % 3,6 % 100 %

82 % dijakov je bilo sprejetih na študijski program, ki so ga ob prijavi izbrali kot svojo prvo željo

9% dijakov je bilo sprejetih na študijski program, ki so ga ob prijavi izbrali kot svojo drugo željo

1 2 55

*Podatki veljajo za dijake, ki so se na študijske programe prijavili v 1. prijavnem roku.

1. želja 2 . želja 3. želja Tujina Skupaj

Št. dijakov 45 5 3 2 55

5,4 % dijakov je bilo sprejetih na študijski program, ki so ga ob prijavi izbrali kot svojo Tretjo željo

Jernej Zajec

Štiri leta, neskončno spominov, ena čudovita zgodba nagovor maturanta

Čakanje na ustni maturitetni izpit iz slovenščine, po glavi se podi na stotine podatkov ... Mimo pride profesorica z naročilom, naj se, ko opravim, oglasim v zbornici. Na podlagi izkušenj iz preteklih let takoj vem, da diši po članku za letno poročilo. Kot kaže, me je ujela karma, ker nisem nikoli poslal pisma ob vpisu. Že na poti domov razmišljam, kaj naj napišem o preteklih štirih letih. Pridem do Pijave Gorice, avto stoka, da ima goriva dovolj le še za 26 kilometrov. Pomislim, kakšna so bila štiri leta v »vozaških« številkah. 45000 kilometrov, 800 € za mesečne vozovnice, 800 ur na avtobusu za Želimlje (en dober mesec!), nekaj čez 50 sedežev in še nekaj več ljudi, en šofer … Nekaterim številkam težko verjamem, a mislim, da bodo kar prave. Vse te ure, evri, kilometri so se namreč začeli nabirati že pred štirimi leti.

»Vozači« so dijaki, ki v dolino pod

svobodnim soncem in iz nje letajo s povsem nepristriženimi perutmi, le za eno nogo jih vrvica vleče na isto mesto. A kljub veliki svobodi želimeljska izkušnja ni prav nič slabša. Le bolj se je treba potruditi zanjo, če želiš, da je res pristna, in morda jo tako še bolj ceniš. Pred štirimi leti smo na pot stopili neizkušeni, nekoliko prestrašeni in puhastih fazanskih peruti, a radovedni in vedoželjni. Začetne treme se v takšnem okolju, kot ga nudi naša gimnazija, hitro otreseš, ostanejo pa odlični temelji za rast in razvoj naših kril. Kril, ki se do zapustitve gnezda naučijo jadranja na odgovornosti, zdravih medsebojnih odnosih, znanju, duhovni zrelosti … Dotakniti se je treba tudi izobraževalne plati, nenazadnje v Želimljah obiskujemo gimnazijo. O kvaliteti še najbolje in objektivno spregovori statistika, čeprav lahko skrije tudi marsikatero prednost ali pomanjkljivost. Lažje

se osredotočim na svoje doživljanje štirih let vpijanja znanja. Vesel sem, da sem se učil od profesorjev, ki so znali odgovarjati na večino naših vprašanj in so bili za nas pripravljeni v svoje delo vložiti veliko več truda, kot bi ga kak drug naključni profesor. Vesel sem, da so bili ljudje, da so znali razumeti našo stisko, a zaradi tega niso bili popustljivi. Vesel sem, da jih naše potegavščine in včasih manj primeren odnos niso zagrenile in nam niso vračali v enaki meri. Vesel sem, da kljub vsemu pozitivnemu niso bili idealni. Tudi oni so delali napake in nas (verjetno nenamerno) pripravili, da je treba v življenju pričakovati tudi manj mehka tla, ki jih v Želimljah sicer ni bilo treba velikokrat prehoditi. Štiri leta so prinesla veliko dobrega, nekaj tudi slabega, a verjamem, da tudi to z razlogom. Slabo pozabimo, v nas pa se bo vse življenje iskrilo neskončno spominov, pod katerimi bo tlela čudovita želimeljska zgodba.

ntke nagovor matura

alenkosti Hvaležna za m eta v nepopolnega s

ji dve Španiji in se mo v nu ze ba ob hitro ko sedim jam o tem, kako l iš m Pišem, medtem az R . di vo škropita v i dnevi, pred štirinajstim varovanki veselo že lo ta is pr tu letalo je vendar – ko čas beži. Moje šele sedem. Pa o il in m je h ji da ponovno a se mi zdi, kot dne posebej, se a eg ak vs e nj ja na doga sti. se osredotočim , obrazov in noro od ig pr eh vs m spomni inila . Štiri leta so m je l lim Že na lim zopet pomis hkrati Prav tako je, ko lnosti zavedla, a po v h ji se m eden se v tej deželi, kot blisk, še pr letje preživljam po ko j, a Zd . no m ekskurzijo so mi dala ogro vljam špansko ži do po e, šk ru jezika, vlogi va lone, čudovitega ce čeprav (tudi) v ar B te po le et odkrivam Hkrati z ravnateljem. Sp e jedi in pijače. ln na io ic ad tr okušam ko obiščem odprte kulture, dajam še nove – do om in om sp ajti brez pa vsem znanim na avtobusih zn am or m se , bo Tibida zabaviščni park i ipd. ko kot domačin ta m vi ži a, lc Po Petra o jih uspeli ekskurzije, ki sm e ug dr na di tu o zala, pa še Misli mi skačej racija zelo pove ne ge ša na je eh se či (in opravi), doživeti. Na vs sto drugačni lu či v li na oz sp s drug za profesorje smo Vzeli smo si ča a. dr te ka ed pr r. s ali iz emo. Tako sva np kot smo jih pozn am vz ne č pa med letom tserrat, drugega, ki si ga vrhom gore Mon d po k ti la ra ti let deba av sva se tekom prof. Vrbovškom pr če j, je n po i ugi plezal medtem ko so dr lskih hodnikih. videvala le na šo sem jih v so bila leta, ki da , m ve po o lahk čas, ko sem se Iz svoje izkušnje deljka do petka, ne po od a el , Bogom in iv Želimljem prež odnos z vrstniki en er im pr i it av post najbolj trudila vz

hkrati s seboj. V čisto vseh obdob jih so bili vzponi A imela sem sreč in padci. o, da mi je pri m ojem izoblikovan veliko ljudi. Eni ju pomagalo tako, da so mi sv etovali in me po pa tako, da so m slušali, drugi e jezili in sem za radi njih svet za drugače. čela dojemati Na koncu se je pokazalo, da so bili vsi potrebni pripeljali do oseb zato, da so me e, kakršna sem sedaj. Še zdaleč kot tudi nihče dr nisem popolna, ug v Želimljem ni . A naučila sem nepopolno Kristi se živeti z no, nepopolnimi sostanovalkami, Sprejela sem takš pr of esorji ... no življenje in se naučila biti hval malenkosti nepo ežna za vse polnega sveta. Hv aležna sem za vs mano stopali po e, ki so z tej poti, hkrati pa sem navdušena nekateri to pot še ob misli, da le začenjajo in jo bodo doživeli vs v svoji edinstveno ak po svoje, sti. Vsem, tudi tistim , ki jim je preost al le še delček da bi bili občutk poti, želim, i ob koncu želim el jske zgodbe vsaj podobni mojim. D približno a bi občutili zado voljstvo, hvaležno ob zaključenem st in veselje poglavju srednje šole ter vznemirj pričakovanju nasl en je ob ednje dogodivščin e. Za konec pa še to. Ko se kam od pravljate, pričak želimeljčane vedn ujte o in povsod. Tudi če se z GoOpti do Trevisa na le odpravite tališče, to ne po meni, da tam ne geografije, ki gre bo profesorice čisto po naključj u še na isto leta lo kot vi.

Kristina Krnc 60

v e t u b o a k s j l Želime njamina Češarek

Rebeka Strehar in Be

»Tevice«

Ženski čevelj s peto Ko obujemo te čevlje, se podplati sprva upirajo neudobni višini in tesnemu oprijemu. Toda prav kmalu pozabijo na težave in začnejo brezmejno uživati na božičnem praznovanju v domu, na slovesnem maturantskem plesu, ob predstavah v gledališču …

»Allstarke« Platno, pritrjeno na gumijast podplat, si je svoj obstoj zagotovilo tudi v naši dolinici, kjer je raznobarvnost teh čevljev doživela podoben razmah kot vinogradništvo na Štajerskem v času zatona monarhije.

Svojo priljubljenost so sandali dosegli predvsem pri skavtskem delu populacije, ki komaj čaka, da si jih nadene in se skupaj z njimi poda novim pustolovščinam naproti.

jveč tom, segajoče na proti la dp po m ši ej o s trdn ponese i, da je to obuval j je tisto, kar te kaške Čevelj. SSKJ prav manjkljiva opredelitev! Čevel h evropskih mest, nabiraš te kih po niki ah želimeljs čez gleženj. Kako eh vrst – v njih skačeš po ploč snice in cvetni pr Vsaka vrsta za re pe vs ke ls am in šo šč iz pustolov i radirke čevljev. se lovijo ostank in še mnogo več kilometre, v njih jakov – prav toliko parov nog di travnikov. Tristo . go lo svojo na

»Teniske«

Rolerji Ko se zima prične nagibati v pomlad, želimeljčani iz zaprašenih predalov in polic rade volje potegnemo rolerje, ki so odličen razlog, da se odpravimo na nekoliko daljši potep ter raziščemo najbolj skrite kotičke naše zelene dolinice.

»Nogavičke« Gre za obuvalo, katerega odstotek uporabnosti je vedno visok ‒ ne glede na podnebne razmere. Ta domiselna obutev našim stopalom namreč omogoča boljše zračenje, ki odpravlja neprijetne vonjave, hkrati pa nam ponuja tudi veliko možnosti za izražanje naše kreativnosti.

Poleg sedenja za knjigami se radi odpravimo tudi ven, kjer preganjamo »lenoritis« z razgibavanjem svojih od sedenja nekoliko otrdelih sklepov in okončin. »Teniske« so odlične pri tekanju, igranju roverčka, odbojke, nogometa …

Kam naj grem naprej? Kako naj se odločim? Kakšne so omejitve?

? ?

Dragi dijak, ko se odločaš za študij, ni ene, prave in gotove poti. Trg dela se dnevno spreminja, krčijo se delovna mesta, analitiki opozarjajo, da 75 % služb, v katerih boste mladi zaposleni v prihodnosti, še sploh ni znanih. Narašča število diplomantov, ki nimajo izobrazbi primerne službe.

Ne zveni obetavno, kaj? Kot pa da to ne bi bilo dovolj, se vam ob tem zastavljajo vprašanja, kot so ...

Kako naj se odločim pravilno, če je vse tako kaotično?

, sv

ik čn

l va to

i n c i l k o P ela

o ot

Šp

Ali bo študij res kmalu začel potekati kar v angleščini? 63

se , da si š e v o Kak čil prav? odlo

Kaj, če vpišeš dve želji, a nisi nikamor sprejet?

n o t a r a m

vk ela

Ali je kakšen študij, kjer boš »skoraj 100 %« dobil zaposlitev?

Kaj pa, če ne veš, kaj je tvoja prva želja?

Bo leta 2018 mogoče vpisati logopedijo?

Ne poznam različnih fakultet oz. ne vem, kam bi se vpisala ...

Obremenjujem se s tem, ker ne vem, kaj me v resnici zanima ...

Kako naj ugotovim, kam naj se vpišem?

ANGLISTIKA

MIKROBIOLOGIJA

ARHITEKTURA

PRAVO

BABIŠTVO

PREVAJALSTVO

BIOTEHNOLOGIJA

PSIHOLOGIJA

DENTALNA MEDICINA

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

EKONOMIJA

RAZREDNI POUK

ELETKTROTEHNIKA

SLOVENISTIKA

FARMACIJA

SOCIALNA PEDAGOGIKA

FIZIOTERAPIJA – ALMA MATER EUROPEA

SOCIALNO DELO

FIZIOTERAPIJA – LJUBLJANA

SPECIALNA IN REHABILITACIJSKA PEDAGOGIKA

GEOGRAFIJA

ŠPANŠČINA

INFORMACIJSKA IN GRAFIČNA TEHNOLOGIJA

ŠPORTNA VZGOJA

LABORATORIJSKA BIOMEDICINA

TEOLOŠKE IN RELIGIJSKE ŠTUDIJE, ZAKONSKE IN DRUŽINSKE ŠTUDIJE

LIKOVNA PEDAGOGIKA LOGOPEDIJA MATEMATIKA in FINANČNA MATEMATIKA

TURIZEM – DISLOKACIJA BREŽICE VETERINA ZDRAVSTVENA NEGA – LJUBLJANA

MEDICINA

ZGODOVINA

Odgovor na zastavljena vprašanja ste lahko dijaki dobili na t. i. Poklicnem maratonu, saj je bilo na njem predstavljenih več kot 30 študijskih programov (*tabela). V vlogo kariernih svetovalcev so se postavili bivši dijaki Gimnazije Želimlje; le-ti so najboljši poznavalci notranjega boja in odločanja, ko gre za prihodnost. Sami so bili nedolgo tega v podobnem položaju, kot ste v tem trenutku vi. Le kateri študijski programi bodo na poklicnem meniju v prihodnjem šolskem letu?

Zanima me ime internetne strani, na kateri smo lani gledali seznam fakultet in pogoje za vpis ... 64

Prošnje za vpis bodočih dijakov

K vam me vleče mnogo sil, Newton ni jih še odkril. Na informativnem dnevu sem spoznala, da odločitev ta bo zame prava.

Katja Primožič

Borut Jordan

Sara Mihalič

Kadar koli sem stopila skozi želimeljska vrata na duhovnih vajah, dnevu odprtih vrat ali pa sem le odprla letno poročilo, sem vedno začutila utrip, ki bi ga naslednja štiri leta želela deliti z želimeljskimi sošolci.

Za Gimnazijo Želimlje in Dom Janeza Boska so me navdušili dogodki, aktivnosti in organizacija izletov. Na dnevu odprtih vrat sem prisostvoval pri nekaterih urah pouka. Profesorji, ki sem jih spoznal, so se mi zdeli dobri in visoko motivirani za svoje delo. Dobil sem vtis, da profesorji sodelujejo z učenci, učenci pa si med seboj pomagajo in se spodbujajo. /... / Upam, da bom s svojim delom prispeval k ugledu gimnazije in dijaškega doma. Energija vaše šole me je zajela v svoje mreže. Pomislila sem, da preprosto moram priti sem. /... / To spoznanje se je prilepilo na moje misli z velikansko spominsko pištolo. Še mnogo večerov po obisku sem razmišljala, kako bi bilo, če bi bila na želimeljski gimnaziji, če bi se učila latinščino, če bi tudi jaz veselo hodila po hodnikih, če bi zjutraj skupaj z drugimi »zalepljena« stala v vrsti za zajtrk, če bi ...

Julija Žgur

Barbara Bučar

In nekega dne sem »če bi« zamenjala s »ko bom«. Prvič sem za to šolo slišala pred nekaj leti, ko se je nanjo želela vpisati moja prijateljica. Takrat sicer še nisem razmišljala o tem, da bi se vpisala na Gimnazijo Želimlje. Kdo pa sploh razmišlja o vpisu na srednjo šolo že v šestem razredu?! Sem si pa že takrat želela, da bi mi starši dovolili iti na tisto srednjo šolo, ki si jo bom izbrala. /... / Lani sem se udeležila vaših duhovnih vaj in sem bila zelo navdušena. Klemen Balažič je res »faca«. Takrat sem si zaželela, da bi postal moj profesor, ta želja pa se mi lahko uresniči le, če se bom vpisala na Gimnazijo Želimlje.

Eva Monika Starc, Gregor Osredkar in dr. Matjaž Vencelj

Naravoslovna »smrečica« Letos nas je mag. Nataša Svetina spodbudila, da za božič hodnik naše gimnazije popestrimo na drugačen način: namesto da bi postavili tradicionalno božično drevo, smo Gregor Osredkar, Urh Cotman in Filip Lah ideje črpali iz kemije in fizike ter »smrečico« naredili sami. Osnova je bila abstraktna kovinska konstrukcija v obliki spirale, ki je predstavljala smreko, okraske pa smo naredili kot kemijske elemente. Razporedili smo jih tako, da je vsaka spirala predstavljala periodo, vsak stolpec pa skupino periodnega sistema. V notranjosti spirale je bilo pripetih osem fluorescenčnih luči. Vsaka je bila postavljena za stolpcem elementov na spirali, ki so spadali v posamično skupino. V sredini »smrečice« je bila Teslova tuljava. Ta je ustvarjala visoko napetost in močno elektromagnetno polje.

višjo orbitalo), nato pa se relaksirajo nazaj v osnovno stanje in pri tem izsevajo foton ultravijolične svetlobe (fluorescenca atomov živega srebra). Tak ultravijolični foton potuje do premaza na notranji strani cevi luči, ki mu pravimo »fosfor«, čeprav navadno ne gre za element fosfor. V preteklosti so uporabili Zn2SiO4, nato so prišli v rabo halofosfatni fosforni premazi, dandanes pa so to komplicirani kovinskooksidni fosforji, aktivirani z redkozemeljskimi kovinami. Foton ultravijolične svetlobe vzbudi fosfor v vzbujeno stanje, ki se nato relaksira z izsevom fotona vidne svetlobe (zopet fluorescenca!). Če je fosforni premaz kakovosten, je tak izsevani foton včasih moder, včasih zelen in včasih rdeč, kar da iluzijo lepe bele svetlobe.

Močno električno polje je pospešilo elektrone in ione naključno ioniziranih atomov argona in živega srebra v cevi luči do takšnih hitrosti, da so s trki lahko ionizirali še lep del ostalih atomov. Pri nekaterih trkih se atomi živega srebra vzbudijo (posamičen elektron zasede

Kemijski konec tedna

Marija Lucija Kavčič in Jan Ocepek

Na začetku oktobra se nas je 16 dijakov zbralo na kemijskem koncu tedna pod mentorstvom profesoric Nataše Svetina in Barbare Vencelj ter laborantke Helene Caserman. Po uvodnem nagovoru smo se odpravili na FKKT (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo), kjer smo s pomočjo laborantke Irene Povalej in absolventa Krištofa Kranjca izolirali eterično olje klinčkov. Evgenol, svetlorumeno oljnato spojino, ki je glavna sestavina tega eteričnega olja, smo izolirali s parno destilacijo, dobljeno emulzijo pa zmešali z etrom ter jo tako ločili od vode. S pomočjo rotavaporja smo dobili končni produkt: malo manj kot gram evgenola. Po prihodu nazaj na gimnazijo smo s pomočjo tekočega dušika naredili čokoladni sladoled, pozneje pa smo z istim utekočinjenim plinom uničevali vrtnice, ga

Karmen Dolenšek

Matematični konec tedna

uporabljali za bombe, ga zlivali po rokah in ga nekaj tudi inhalirali. Iz škroba, lepila in barvila smo naredili odlično delujoče skokice ter si zasmodili kocine na rokah z zdaj že kultnimi »gorečimi rokami«. V sobotnem dopoldnevu smo pod mentorstvom nekdanjega dijaka Aljaža Goleža spoznavali pufre (snovi, ki preprečujejo, da bi se koncentracija vodikovih ionov v raztopini zaradi dodatka kisline ali baze bistveno povečala); obarvali smo še mleko in se pozabavali z natrijevim poliakrilatom (tj. čudo v plenicah). »Zadeti« od močnih vonjav klinčkov, visoke koncentracije dušika v zraku in sladoleda dvomljivega slovesa smo se imeli lepo in upamo na še veliko kemijskih popoldnevov in koncev tedna.

Dejstva so taka, kot so. Letošnji maturantje pač nismo ravno matematični geniji. (No, razen nekaj svetlih izjem, ki so sposobni ustvariti celo kakšno raziskovalno nalogo.) Smo pa zato toliko bolj vztrajni. Tako smo se, odločeni, da nas matura že ne bo pokopala, zbrali na letošnjem matematičnem koncu tedna. Njegov namen je bil poglobiti znanje odvodov in integralov. In ta namen je bil dovolj dober za kar 43 maturantov, ki smo del konca tedna namenili matematiki. Najpogumnejši so začeli takoj, ko smo prihiteli s Pohorja. Malo manj zagnani smo kakšno urico zamudili, nato pa še kakšno minutko, da smo našli pravo učilnico. V petek in soboto smo se borili z integrali in odvodi. Snov je bila tako grozna, da ni bil dovolj le profesor Benjamin Tomažič, ampak sta na pomoč priskočili še profesorici Tjaša Novak Lavriša in Urška Ogrinc. Po dolgih urah študija smo si večer polepšali s filmom, nato pa večer utrujeni končali v svojih posteljah. Pa vendar smo, po nekakšnem čudežu, v soboto dobrovoljno nadaljevali učenje in naše glave so bile prav kmalu tako polne znanja, da smo program končali kar par uric prej, kot je bilo sprva predvideno, in se odpravili vsak na svojo pot. In najboljši del? Vsi pridni matematiki smo za nagrado dobili štiri pluske. Zato imam jaz danes oceno zaključeno navzgor. Kar sploh ni mačji kašelj.

l e a r Iz n i f e s i n l a Fizik Martin Drobnič

Vse se je začelo neko septembrsko popoldne (in nadaljevalo še mnogo popoldnevov kasneje), ko se je nekaj fantov (skupaj s profesorjem) namesto za svež zrak, žogo in druženje z dekleti odločilo za »podihan« zrak fizikalne učilnice in razmišljanje tudi po kosilu. No ja, obdržali smo žogico za fizikalne poskuse. Za vse, ki še ne veste, kaj je fizikalni sef in kako se z njim tekmuje, ali pa bi si vse to radi še enkrat prebrali: Fizikalni sef – skupek fizikalnih idej, vloženega truda in časa ter profesorjevega priganjanja, iz katerega postopoma nastane gmota, ki bi lahko rekli, da ima neko obliko. Ni nujno estetski presežek, mora pa vsebovati dve glavni fizikalni nalogi, ki vse skupaj zaklepata pred vdiralci. Vsekakor pa fizikalni sef ni namenjen hrambi dragocenih predmetov. Tekmovanje – ekipe poskušajo odpreti sefe drugih ekip (10 minut za sef), poleg tega pa komisija ocenjuje poznavanje fizikalnega ozadja sefa. 69

Ekipa – sestavlja jo do pet neizkušenih fizikov (Fabijan, Filip, Urh, Gregor in Martin) in en izkušen (profesor Peter Šlajpah). V Sloveniji poteka tudi državno tekmovanje pod okriljem Hiše eksperimentov, na katerem je naša ekipa letos zasedla drugo mesto. Ker pa smo imeli zaradi lanskega izrednega uspeha na mednarodnem tekmovanju v Izraelu »vstopnico« še za letos, smo se poleg Gimnazije Novo mesto udeležili mednarodnega tekmovanja tudi mi. Po nekaterih spremembah na sefu smo se v Izrael podali 26. marca in se vrnili 2. aprila 2017. Z zmago v žepu! Na mednarodnem tekmovanju, ki je potekalo tri dni, je letos sodelovalo 28 ekip iz več različnih držav (najboljši izmed skoraj 200 ekip). Kljub spremembi časovnega pasu, ki smo jo kar pošteno občutili, je naša skupina osvojila prvo mesto. Po treh dneh fizike smo poskrbeli še za romarsko (pa tudi turistično) plat Svete dežele, pri čemer so nam bile v Jeruzalemu v veliko pomoč

sestre salezijanke, ki so nam ponudile prenočišče, in sestre iz skupnosti Loyola, ki so nam pripravile pester in doživet romarski program. Med drugim smo se odpravili v Betlehem, na petkov križev pot z brati frančiškani, na Oljsko goro, v Izraelski muzej in v Mrtvo morje. V obliki doživetij, novih izkušenj in poznanstev je bil tako povrnjen čisto ves trud, ki smo ga v sef vložili med popoldnevi v fizikalni učilnici.

Urška Eržen in Špela Jakob

Keltski konec tedna 71

Tá muid i 2017. Bhi áitithe go léir Giomnáisiam Želimlje ag Slóvíenaigh. Gach? Ní! A seomra ranga ina bhfuil cónaí orthu Ceiltigh aisteach (comhdhéanta de Rómhánaigh agus ceann Spaniard), leanúnach agus go fuinniúil conquering scileanna nua. Do mhic léinn na Slóivéine i botháin comharsanachta (matamaiticeoirí, bheochantóirí agus birmanci) Tá an saol aon rud ach éasca - Ceiltigh é go leor os ard. Faire againn scannáin, gáire nuair a aistriú an Aifreann Laidineach, chan chants Taizé, d’fhoghlaim muid wrestling hÉireann agus na hAlban. Cuireadh i gcrích Deireadh Seachtaine le tosaigh mafinov óstach ar an músaem i Vrhnika. Smo leta 2017 po Kristusu. Vso Gimnazijo Želimlje so zasedli Slovenci. Vso? Ne! Neka učilnica (2. a), v kateri živijo radovedni Kelti (Rimljani in en Španec), vztrajno in zavzeto osvajajo novo znanje. Za slovenske dijake v sosednjih postojankah (v matematični, animatorski in birmanski postojanki) je življenje vse prej kot lahko – Kelti so namreč precej glasni. Gledajo filme, se smejejo ob prevajanju latinske maše, pojejo taizejske speve, se učijo irske in škotske rokoborbe ... Skupni konec tedna Kelti zaključijo z gostijo mafinov pred muzejem na Vrhniki.

S tem projektom smo se naučili ceniti našo dediščino, ki jo bomo skrbno ohranjali in s ponosom predstavljali mlajšim rodovom ter tujcem.

PROJEKT

Najprej smo se podali v davno preteklost in postali koliščarji. Raziskali smo barjansko okolico ter se razgledovali po zanimivih predmetih, ki so jih uporabljali starodavni naseljenci Barja. Pot nas je vodila v Idrijo, kjer smo se srečali s kovino, ki je v naravnih pogojih edina v tekočem agregatnem stanju. V rudniku nas je prestrašil škrat Perkmandeljc, ki menda skrbno varuje preostale zaloge

Mladi za svetovno dediščino

živega srebra. Sledil je ogled Škocjanskih jam, kjer smo spoznavali podzemne lepote Slovenije. Navduševali sta nas tamkajšnja pokrajina ter tudi odlična hrana. Vsaka šola je na podlagi teh treh destinacij v popoldanskem času izdelovala izdelek, ki naj bi združeval vse lokacije. Bili smo zelo navdušeni; spoznali smo, da je naša domovina polna čudes vseh vrst, dijaki partnerskih gimnazij pa prijetni in radovedni.

Manca Kolić, Maruša Rejc in Eva Krebl

Gimnazija Želimlje je v šolskem letu 2016/2017 sodelovala pri projektu Mladi za svetovno dediščino. Organizatorji so pripravili tridnevni tabor, na katerem sta poleg naše gimnazije sodelovali še Gimnazija Jurija Vege Idrija ter ŠC Srečka Kosovela Sežana. Vse tri udeleženke se nahajajo blizu območij, ki so na Unescovem seznamu: Škocjanske jame, rudnik živega srebra v Idriji ter kolišča Ljubljanskega barja.

iku n ž o r k m e k s j l e želim Gymnasium.eu na katja lenarčič

Ta zgodba se je začela na sončno jesensko dopoldne, ko me je prof. Jana Poljšak vprašala, ali bi želela sodelovati v srednješolskih debatnih oddajah Gymnasium.eu, ki jih organizira radijski program nacionalne RTV Radio Prvi in služijo promociji evropskih tem med mladimi. Ko sem privolila, nisem niti slutila, kakšna dogodivščina je pred mano. Kmalu smo izvedeli, da je bila Gimnazija Želimlje skupaj s še šestnajstimi drugimi srednjimi šolami izžrebana za sodelovanje. Takrat sem se zavedla, da gre zares, saj so oddaje potekale v živo in tekmovalec se tako ne more skriti, še manj pa se želi osramotiti pred javnostjo. Za začetek sem spoznala svoja sotekmovalca, maturanta Zalo Kogoj in Žana Boca, skupaj z njima pa še mentorja, prof. Aleša Vrbovška. Seznanili smo se s potekom tekmovanja in hitro začutili, da je med nami zavela posebna kemija, saj smo se značajsko uspešno dopolnjevali, predvsem pa gojili zadržano samozavest in trdno odločenost, da bomo naredili vse, da se prebijemo čim bliže zmagi in glavni nagradi, tj. ekskurziji v strasbourški Evropski parlament. Za ogrevanje in prvo merjenje moči je 73

bil določen 18. januar, teden dni prej pa smo dobili zanimivo »kulinarično« evrotemo – Evropa na krožniku. Lotili smo se priprav: vsak zase je poskušal predelati čim več gradiva, se poučiti o vsaki malenkosti, nato pa smo se kot ekipa dobili z mentorjem in drug drugega obsijali s svojim znanjem, brusili taktiko, pisali izhodiščno razmišljanje, vprašanja za nasprotno ekipo, preigravali smo scenarije in se tolažili, da je začetna oddaja gotovo najtežja. Težki so bili naši koraki, ko smo se na Kolodvorski prvič vzpenjali v studio; prav nič mi ni pomagalo praznično dejstvo, da sem ravno ta dan tudi formalno postala polnoletna. Pred oddajo smo spoznali razigrani voditeljici, svoje prve – prav tako v predinfarktnem stanju! – štajerske nasprotnike, in ko so se prižgale luči, vklopili mikrofoni in zabrnele kamere, se je začel naš gymnasiumski spust po toboganu. Ko smo po oddaji premlevali izkušnjo, smo bili kar optimistični. Ker so tri glasove od šestih prispevali glasovalci po spletu, smo pognali dobro naoljen želimeljski glasovalni stroj in uspeli: uvrstili smo se v drugi krog. Vsak naslednji spopad je bil ostrejši, vsaka oddaja je prinesla nove izzive, težje teme, posledično nova znanja, nove izkušnje. Hitro smo ugotovili, da

je teden prekratek za resno pripravo, zato smo zastavili na polno in se začeli sestajati kar ob nedeljskih popoldnevih. Raznolikost tem je bila namreč naravnost osupljiva: če smo začeli z vprašanjem gensko spremenjene hrane na evropskem trgu, smo v četrtfinalu nadaljevali z varnostnimi vprašanji, ki jih je zastavljala tema Orožje v vsak žep?. Po še drugi prepričljivi zmagi smo se zvito ponudili za gostitelje polfinalne oddaje, ki je nato potekala iz lično preurejene šolske čitalnice. Naš mentor je prijazno pogostil radijske mojstre, voditelje, novomeške tekmovalce in njihove navijače, želimeljski »gymnasiumci« pa smo suvereno unovčili prednost domačega igrišča in si s težko temo Evropa na udaru telekracije priigrali veliki finale. Zgodbe o tem, kako smo zbirali spletne glasove – v šoli, dijaškem domu, pri sorodnikih in celo na hotelskih hodnikih sredi prvošolske ekskurzije po Italiji – so že del želimeljskih anekdot ... Tema finalnega spopada je bila Evropa dveh hitrosti. Priprave sta spremljala velika napetost in hkrati iskreno veselje, da smo prišli tako daleč. Oddaja se je razlikovala od drugih tudi zato, ker je potekala v na novo odprti Hiši evropskega parlamenta, pred veliko množico, žiranti, z živo glasbo in sploh dobro medijsko

podporo, kar ji je seveda dodalo poseben čar. Vedeli smo, da so kranjski nasprotniki močni in da bodo odločale malenkosti. Nervoza je do začetka prenosa le še naraščala, soočenje je bilo dolgo in ostro, debata na zavidljivi ravni, napetost pa je dosegla vrhunec, ko je dr. Andrej Stopar razglasil zmagovalca – ekipo Gimnazije Želimlje. Veselje neposredno po oddaji in kasneje v Želimljem je bilo nepopisno! Z zmago je prišlo še več sladkih obveznosti: z nami so pripravili Studio ob 17.00, bili smo gostje zaključne oddaje Gymnasiuma, povabili so nas na svečano podelitev priznanj. Najbolj smo se seveda razveselili glavne nagrade, saj smo z zmago postali slovenski udeleženci strasbourške Euroscole 2017, kamor je maja z nami odpotovalo še 21 želimeljčanov. A to je že druga zgodba, vredna posebne pozornosti ... Popolnoma nenadejano je Gymnasium.eu razburkal želimeljsko življenje, Zali, Žanu, meni in mentorju na glavo obrnil šolsko leto, hkrati pa prinesel toliko novega znanja in zabavnih doživetij, da jih nikoli ne bomo pozabili. Z veselim srcem in hvaležnostjo se spominjamo vseh, ki so nam omogočili to edinstveno pustolovščino, sami pa smo ponosni na rezultat in na to, da je dober glas o Gimnaziji Želimlje več mesecev krožil v slovenskem medijskem prostoru. 74

Klara Tomažič

Evroposlanci za en dan

Utrujena zaradi enotedenskega potepanja po Franciji sem se 11. 5. 2017 skobalila s strasbourške hotelske postelje in takoj me je zadela misel: »Klara, danes boš poslanka!« Lep pozdrav, dvanajst zvezd na modrem polju in Oda radosti: želimeljčani so prišli v Strasbourg kot slovenski predstavniki na Euroscolo 2017! V polmraku sta dva ducata dijakov skočila na futuristični tramvaj in že smo se znašli pred palačo Evropskega parlamenta, kjer nas je pričakal dandanes žal že standardni rentgenski pregled ter tople pozdravne besede gostiteljev. Mladi poslanci iz 23 držav Evropske unije smo nato sedli v modre (in udobne …) fotelje impozantne osrednje dvorane in prisluhnili predstavitvam držav ter videokonferenci s podpredsednico Evropskega parlamenta, Avstrijko Ulrike Lunacek, ki se je oglasila iz Bruslja. Sledilo je še nekaj vrstniškega panevropskega druženja, klepet tu in tam, nato smo se vrnili na delo. V nekoliko manjših skupinah smo se v odborih poglobili v različne teme (migracije, okolje, finance …) in iskali rešitve za nakopičene evropske težave. Poslansko delo je pravzaprav zelo naporno, smo ugotavljali. Zatem smo se znova zbrali v veliki dvorani, poslušali predstavitve 75

predstavnikov odborov in njihove odgovore na številna – da, tudi naša, želimeljska – v angleščino pretopljena vprašanja. Sledilo je čisto pravo evroglasovanje. Vseh 500 ad hoc poslancev je odločalo, kateri predlogi so bili dobri in kateri ne. Ko je odbila 6. popoldanska ura, so se nam organizatorji zahvalili za obisk in po obveznem fotografiranju s slovensko zastavo smo zaklicali parlamentu »Au revoir!« in stekli čakajočim prijateljem v objem. Mislim, da smo prav vsi člani strasbourške odprave hvaležni Zali Kogoj, Žanu Bocu in Katji Lenarčič, zmagovalcem debatne oddaje Gymnasium.eu, ki je potekala na radiu Prvi nacionalne RTV SLO, da so nam priborili nepozaben in edinstven evrodan. Sklenili smo, da če ne prej, bo parlamentarna dvorana ponovno slišala naše modre misli takrat, ko bomo tja prišli kot čisto pravi slovenski evroposlanci.

Sara Marinko

Kako? Zakaj? S čim? Raziskovalne naloge v šol. letu 2016/17

Vprašanj, ki se nam pojavljajo ob odkrivanju sveta, kar ni in ni konec. Nekatere pa nas ta vprašanja še nekoliko bolj skelijo in zato se nas je šest maturantov kljub natrpanemu urniku odločilo za ustvarjanje raziskovalne naloge. Ne glede na to, katero tematsko področje smo si izbrali, smo ob brskanju za podatki prišli do nekaterih zanimivih spoznanj z več tematskih področij – matematike, varnosti v prometu in psihologije.

Ali si vedel? Najmanj prometnih nesreč z udeležbo kolesarja se zgodi na avtocesti (natanko nobena), torej bi bil logičen sklep, da je vožnja po njej najvarnejša. (To trditev beri z vsaj malo kmečke pameti.) Mnenje s še tako malo pripadniki ima ob prevzemanju mnenj naključnih prijateljev kljub običajnim pričakovanjem možnost za končno zmago. (To imej v mislih, kadar hočeš druge prepričati, da sprejmejo tvoja stališča.) Statistika pravi, da le živali ne ogrožajo kolesarjev, saj se trk z živaljo ne pojavlja

med vzroki kolesarskih nesreč. (Še vseeno pazi na ježke, ki prečkajo cesto.) Sodelovanje pri raziskovalni nalogi ti prinese marsikatere bonuse pri pouku. (Tudi za kakšno še tako »pomembno« manjkajočo domačo nalogo ti profesorji pogledajo skozi prste.) V Želimlje so z državnega tekmovanja priletele tri srebrne in tri zlate sovice. (Saj veš, priznanja vedno pridejo prav za štipendijo in njeno zvišanje.)

PROFESOR PI: Tako, zdaj pa se kon čno lahko vrnem k svojim izračuno m. (Obrnjen proti tabli si mrmra raz Boris Kokalj lične formule in preračunava.) Oh , tule pa nujno potrebujem čim bolj natančen pribli žekjekt števila pi. Kje pa imam kalkulator? Pro Miss Pie! Miss Pie, kje je moj kalkulato r? Miss Pie, kje ste, kje je moj kal kulator?! Oh, ta ženska ... Ko jo potrebujem, je nikjer ni. Le kje bi lahko našel pri bližek za pi? (Se tuhtajoč sprehaja po odru in mr mra.) Pi je enako 3 cele in ... in ... no, koliko že ... (Pride do štirih dijakov, ki sed ijo na odru, in presenečeno nadaljuj e.) Kaj pa vi tukaj? Če ste že tu, bodite korist ni. Povejte mi približek za število pi! (Gre do table in zapiše, kar mu narekujejo. ) MISS PIE (zakriči iz ozadja): Kje je recept? Kje je recept? (Pride na ode r, v rokah nosi krožnik s sladico.) Kje je recept? Delala sem po novem receptu, diši božansko, videti je fenomenalno, tek stura je vrhunska, okusi so gotovo povezani in se nežno prepletajo ...(Zaskrbljen o nadaljuje.) A kako naj to mojstrov ino ponovim, če ne najdem recepta? (Je zno.) Profesor Pi, ste vi slučajno vzeli kak listek in ga počečkali s svojimi gro znimi formulami? PROFESOR PI: Groznimi formulam i? Kakšen odnos pa je to? Formule so ja nekaj najlepšega na svetu. Sploh te, ki vse bujejo število pi! Tako so okrogle ... MISS Letos PIE: Zda se je nekaj predmeti. V kategoriji slednjih smo med j na meželimeljskih pa dobrotleh pospoluš ajte, vi, sla dkosne di luč, prooblazinjen fesor Pi! stolček, Nikoli več premora pod budnim sokoljim drugim videli vam neletih spe čem nič esa r okr ogl ega , če ne dobpisana očesom profesorice Tjaše Novak Lavriša in še marsikaj im nazočala, aj recmajico epta za pito. (Ga gleda.)znova odvil prijeten matematični drugega, a kljub hudi konkurenci je jezno projekt, je bil v veselje tudi tistim, izstopal en izdelek. To je bil robot, ki PROFES OR PIki(se ji prilizn jeno nas ki se med množicami racionalnih inmehne): Am je lahko avtomatično inabrez pomoči pak mis s Pie, teg gotnizal ovozapis ne misliteneres no.racionalnih tako ne počutijo človeške roke na list papirja Kako bomštevilk pa nas itil svoj okrogli trebušček (se pogla najbolj domače. Vsem želimeljskim po trebuhu), decimalk števila pi. Avtor tedi fenomenalne če mi ne boste nič so sesla ga in okroglegazamisli »numerofilom«več oddke navdušenja drug kot naš fizikalni speklije? kdo Mo ja sladka miss Piegenij ! MISS PIE že od(se jutra hlače, v pričakovanju Gregor Osredkar. nam je razložil, obtresle profes orjevi h besedah razneži, nasmehne seGregor mu in pra bili tudi tisti, ki so se za ta dan da bi robot načeloma lahko decimalke vi): Saj bi vam z pa vessoeljem še pekinla, ampak recept a nimam posebej potrudili poslali v ogenj svoje pisal ! v neskončnost, če bi, seveda, imel PROFESizdelke OR PI:vseh Povezovalca Maja veliko baterijo. Tudi torte nas niso To vrst. je pa najmanjši problem. Kadovolj r sem z Pred vašonami pito, takoogromno j jo bom Vidmar in Domen Novak sta svoje delo razočarale. je bilo pokusil in napisal recept! (Ona mu pod imenitno opravila. Glavna atrakcija a pito. raznoraznih in tudi tu je On začne dobrot jesti in mljaskatbilo i ter zadovoljno dnevamr pamr vendarle favoritov veliko, na koncu pa sta zmagali ati.) nista bila voditelja, temveč izdelki, ki so jih dijaki oddali v Lucija Žumer in Neža Pollak. Na odru so se MISS PIE (radov ednkategorijah: o pogledujepoetične, profesorja): Tor štirih različnih v ebolj ali ere manjses matematičnih disciplinah j, kat tavine so v rec PROFESslikarske, OR PI: Vikulinarične stvaritve (pite) in merili tudi predstavniki razredov, naeptu? nestrpnic a! Če hočete, da bo recept res pop oln , je treba pos primer za najboljšega pokuševalca tortkus je čim večrazlični krat predmeti. Vsem zmagovalcem je profesorica obljubila petice pri bil razglašen Martin Drobnič. S tem je bil matematiki, zato motivacije ni manjkalo. V kategoriji za najboljšo risbo je slavila Urša Mišmaš, med pesniki je zmagala moja malenkost, najbolj pa so občinstvo navdušile raznovrstne slaščice in

projekt zaključen in navdušena mladina se je z nasmehi in ostanki smetane na obrazih odpravila na kosilo.

Meta Ažbe

»Tekmovanje se mi zdi res dobra ideja, saj lahko dijaki pri tem pokažejo svojo ustvarjalnost. Sama pa sem se za izdelek, povezan s številom pi, odločila tudi zaradi odlične ocene pri matematiki, ki jo prejmeš, če zmagaš. Tako sem neko soboto popoldne zbirala ideje ... Na misel mi je prišel homo sapiens in odločila sem se, da bom naredila nekaj na to temo. Zelo sem bila presenečena, ko sem izvedela, da je moj izdelek nagrajen.«

Lucija Žumer

»Na ta posebni dan se na 3,14 x 3,14 načinov razkrije želimeljska prikrita inovativnost (PI). Ta je pokazala zobe tako na poetičnem kot tudi na tehničnem področju, na drugi strani pa je pekla razne dobrote za naše želodčke. Kasneje se je pokazala še širši javnosti in bila za nekatere lepo nagrajena.«

Neža Pollak

»Projekt se mi je zdel sijajna priložnost, da osvojim nekaj nepredstavljivega – petico pri matematiki! Tekmovanje je bilo prijetno zasnovano, saj smo lahko pokazali marsikatero spretnost in je bil trud, ki smo ga vložili, večinoma poplačan. Tudi prireditev je bila zame nekaj novega; ker sem imela priložnost sodelovati na odru, mi bo verjetno ostala v trajnem spominu. Bilo bi odlično, ko bi bilo takih projektov več. Organizatorka, prof. Tjaša Novak Lavriša, si vsekakor zasluži vse pohvale.«

Špela Jakob

»Za pisanje >piezije< sem se odločila, ker imam rada izzive. A pesnjenje le ni bilo tako preprosto, kot je morda videti na prvi pogled. Nekajkrat sem že hotela obupati, a me je naprej gnala misel na petico pri matematiki. In nazadnje sem pri pisanju prav uživala.«

Klara Jamnik in Klara Tomažič

Nemčija po želimeljsko Servus! Deitschlånd is supa. `s wår vui Gaudi und mia hom vui neie Freid droffa. No, v to smo bili vrženi pogumni popotniki, ki smo se v začetku aprila odpravili v Weichs, da bi se ponovno srečali s svojimi nemškimi prijatelji. Pa saj v resnici ni bilo tako hudo! Ampak lepo od začetka … V ponedeljek zjutraj smo se namesto k pouku odpravili v Nemčijo. Sedemurno potovanje smo si krajšali z ugibanjem, kaj nas čaka na Bavarskem, najbolj zavzeti pa so se med seboj že pogovarjali v nemščini – malo vaje pač ne škodi. In potem je končno napočil tisti dolgo pričakovani trenutek – prispeli smo v Weichs in zagledali naše nemške prijatelje, ki so nam mahali z avtobusne postaje, v naslednjem trenutku pa smo se že objemali in izmenjavali prve nemške (pa tudi angleške) besede. Wie geht’s? Wie war die Fahrt? Sledila je predstavitev Münchna, mladi Nemci pa so nas že postavili pred prvi izziv. Zungenbrecher! Poskusite tudi sami čim hitreje izgovoriti naslednja dva stavka: Fischers Fritz fischt frische Fische.

Brautkleid bleibt Brautkleid und Blaukraut bleibt Blaukraut. No, kako je šlo? Kot zanimivost lahko poveva, da so nekateri Slovenci te lomilce jezika izgovorili hitreje kot Nemci, ha! Bravo, Leon in Anže! Zatem smo se z Nemci odpravili v njihove domove, kjer smo spoznali še gostiteljsko družino. Presenečenja pa so kar prehitevala druga drugo. Igranje košarke, ogled nemškega filma (seveda z angleškimi podnapisi), igranje z dvoletnimi nemškimi bratci ali sestricami (Sie sind so süß!), večerja v tradicionalni bavarski gostilni in še in še. Naslednjega jutra smo navsezgodaj poskakali na vlake in avtobuse ter se odpeljali v šolo, kjer smo prvi dve uri opazovali, kako poteka pouk. Po nemško, kajpak.

Polovica udeležencev se je udeležila tudi pouka angleščine, ki ga je vodila naša profesorica – in vsi smo se namučili, ko smo delali v skupinah, saj nismo kaj dosti vedeli o navadah drug drugega. In naslednja postaja: Tiergarten in München! Polarni medved, nosorog, eksotične ribe, tropski vrt … Čeprav nam vreme ni bilo ravno naklonjeno (Es war regnerisch ...), je bila izkušnja wunderschön. Zatem smo se spet razkropili, naslednjega dne pa smo se odpeljali v München, kjer so nam gostitelji razkazali glavne mestne znamenitosti. Muzej BMW, Marienplatz, slavna Einkaufsstraße, Münchenski grad, Rathaus, Olympiapark … Vsak je videl nekaj drugega! Nato smo si privoščili tradicionalno nemško jed – pico. (Šala!) Vse prehitro se je bližal konec našega potovanja. Naslednjega jutra smo so poslovili od gostoljubnih družin in se mahajoč povzpeli na avtobus. Sledila je še vožnja domov, ki pa je bila prav tako nemško obarvana, saj nas je naslednjega dne v Želimljah že čakal test – nemščine. Tisti teden je bil prav zares nemški.

Ali ste vedeli... … da v Münchnu živi 1,4 milijona ljudi, vseh Nemcev pa je kar 81 milijonov? Drobna primerjava: Slovencev je več kot 40-krat manj.

… da so povedi, s katerimi se začenja ta članek, napisane v bavarskem narečju?

… da je polno ime Bavarske Svobodna dežela Bavarska?

… da je tradicionalna münchenska jed bela klobasa, ki jo je leta 1856 prvi naredil mesar Moser, in sicer po naključju?

Prvošolci Meta Repe

Nekdaj, nekje v neki dolini na kupe dijakov je šola sprejela, takih, drugačnih fantičev, deklet veliko prihajal’ jih sem je živet. In kot v vsaki večji skupini seveda se treba je najprej spoznat’, kakor veli tradicija šole, septembra v Veržej vsi gredo prvikrat. A mi, ki v Želimlje smo letos prišli, brez zadržkov smo datum pač spremenili. V Veržej smo en mesec kasneje odšli, oktobrski veter že stresal je veje. Petje, klepet, delo, igranje, ko ura enajst je – čaka nas spanje. Bilo bi prijetno še pokramljati, a ne strinjajo z nami se tisti pred vrati. Vzgojitelji budno bdijo nad nami, čeprav ne priznajo – uživajo z nami. Že zjutraj so zgodaj nas postrojili, molitev v napeve smo skupaj prelili. Dopoldne aktivnosti, potlej kosilo, v Veržeju je vedno hrane obilo! Energije dovolj za naslednji izziv – le kdo o sošolcih bo največ odkril? Kdo skupaj potuje, kdo rad kaj napiše, za Real kdo navija, kdo rola, kdo riše. Vse izbrskali smo, detektivi iskrivi, in med sabo na koncu delili v skupini. Vmes čas za sprostitev in za veselje, za vse skupne igre in skrite želje. Tako smo preverili, kdo vse si upa, kdo omahuje, kdo vedno zaupa.

Pasti v prazno je velik izziv in sprehajat’ se slep, ne da bi kaj polil! Nato po tunelu stoterih smo rok, brezskrbno, pogumno skakali okrog.

Tretji dan bil je nadvse zanimiv, Veržej se v borzo je prelevil. Vrednote bile so certifikati, mir, modrost in poštenje goldinarji zlati. Razvili smo glasno, burno debato, mnenja nihče ovijal ni v vato. Nazadnje mir smo vseeno sklenili, dobrine vse smo pošteno delili. Pa kakor pogumno bori se vojščak, utrujen na smrt je, ko pade mrak. Tako tudi mi smo počitka želeli, v toplih bazenih kosti smo pregreli. Prineslo je jutro nove podvige, zaznamo naj čustva in vse namige. Kdaj se ustavit’ in kdaj naprej, sprevideli vse smo, prej ali slej. Zadnji večer je vedno neznanka, med dolgčasom, zabavo je linija tanka. Eni bi kartali, drugi plesali, ko je najslajše, pa naj bi končali.

letnik Teden komu nikac ije 1.

Nauk na koncu vsi smo dojeli, »za sveto« v srce odprto sprejeli: Prijatelj vedno stoji ti ob strani, te pred težavami vsemi obrani.

Bilo je plesanje, pogovor in žur, za spanje (kot vedno) je zmanjkalo ur. Mnogi so v jutro podaljšali sanje, naporno vzpostaviti budno je stanje. Žal misel na šolo ni bila sladka, prigoda v Veržeju bila je prekratka. Stari so tiri čakali na nas in prelepe Želimlje, o, sladka vas …

Teden komu nikac ije 2 .&3

. letn ik

Na pot i

Francija - 3. letnik

Bilo je čudovito – sploh za latince, ki smo poznali veliko umetnin iz Louvra in ostalih muzejev že iz šolskih klopi. Izjemno je bilo vse od kuhanja makaronov sredi parkirišča, razlag zgodovinskih dogodkov s pomočjo živih figur pa do teka čez ves Louvre, da bi vrgli oko na kip Amorja in Psihe. V spominu mi ostaja tudi prizor, ko so nam varnostniki pod Eifflovim stolpom pobrali vse kozarce nutelle.

Skandinavija potovanje staršev

Francija je bila prava bomba: vremenska, čustvena, kulturna. Zajeli smo bistvo, peljali mimo vseh rumenih polj, gotovo pa še nekaj časa ne bom jedla hamburgerjev.

Všeč mi je, ko združimo naravo in mesta v eno. Kopanje in pogovarjanje pozno v noč. Čez Polčeva potovanja pač ne moreš reči nič.

Španija - 4. letnik Ko stopiš v Sagrado Familio, se ti zdi, da se čas preprosto ustavi. Obžarjen z najrazličnejšimi barvami se lahko le čudiš geniju, ki je ustvaril nekaj tako čudovitega. Očarala me je španska narava (od vrtov do plaž), nepozabne pa so tudi vse tiste majhne neumnosti, ki smo jih v tem tednu naredili (a bodo seveda ostale skrivnost).

Sicilija - potovanje profesorjev

Poljska - 2. letnik Mesto, mesto, mesto, kamni, kamni, mesto. Po pravici povedano, se imen znamenitosti in mest, ki smo jih obiskali, ne spomnim več, a bilo mi je strašansko všeč. Razvila so se medrazredna prijateljstva in tudi s sošolci smo se zelo zabavali.

To je bilo najboljše potovanje v mojem življenju!

Italija - 1. letnik

Zelo všečno potovanje, raziskovanje (vsaj zame) novih znamenitosti, nova prijateljstva, tek pred dežjem, iskanje pravih poti, vožnja z vlakom in metrojem ter igre s sošolci in spremljevalci.

Grčija - izbirno potovanje

Obisk muzeja v Atenah, ki ima med nadstropji steklena (prozorna) tla. Nahajajoč se v enem izmed spodnjih nadstropij gledamo navzgor, kjer skozi stekleni strop lahko opazujemo obiskovalce nadstropje višje – tudi obiskovalke v krilcih! Dijak hudomušno vklikne: »To je najboljši muzej, kar sem jih kdaj obiskal!«

Študijska potovanja

Super zgodovinske razlage! Sicer smo zelo hiteli, a smo vseeno dobili »predokus« Italije. Zaradi vseh zanimivosti moram namreč nujno tja oditi še enkrat in si vse skupaj ogledati počasneje.

Ek skurz ije po Slove niji in zamej stvu

nki utri Foto

Jan Ocepek

Ekskurzija odličnjakov v Avstrijo Kmalu po začetku šolskega leta smo se dijaki, ki smo se v minulem letu okitili z odličnim končnim uspehom, odpravili na avstrijsko Koroško, in sicer na zasluženo nagradno ekskurzijo. Visoko pod Großglockner, slovensko Veliki Klek, s 3.789 metri najvišji vrh Republike Avstrije, nas je vodila panoramska cesta z osupljivim razgledom na pogorje Visokih Tur. Dih jemajoči razgledi so nas kljub nekoliko slabšemu vremenu spremljali na pohodu do ledenika Pasterzengletscher, v imenu katerega brez težav prepoznamo slovensko različico Pasterca. Ob vznožju mogočnega tritisočaka smo se ustavili na tipičnem avstrijskem kosilu, da smo se okrepčali pred Bischofshofnom, znamenitim solnograškim smučarskim

krajem, kjer na skakalnici »Paul Ausserleitner« vsako leto poteka zadnja tekma novoletne turneje smučarskih skakalcev. Z vzponom na vrh zaletišča smo zaključili poznoseptembrsko potepanje po Avstriji, saj je sledil le še spust v dolino in kar dolga pot v domovino. Takšno potepanje vsaj deloma poplača ure učenja, podaljšane študijske večere in občasno tudi zgodnejša vstajanja: vse našteto – in včasih kanček sreče – je namreč »krvni davek«, ki ga terja uvrstitev na seznam popotnih odličnjakov. Gre za nekakšno češnjo na smetani, največ pa vseeno pomeni osebno zadovoljstvo ob zavidljivem uspehu in kot Großglockner visoka gora novih spoznanj.

Meta Ažbe

Od petka do petka prvošolsko italijansko potovanje za petko

V petek, 31. marca, smo se ob 23.00 sproščeni – heh, saj smo ravno prejšnji dan odpisali fiziko – in dodobra neučakani odpravili na naše (pozor, sledi aliteracija!) prvo pravo prvošolsko potovanje po – Italiji. Na avtobusu je bilo vzdušje precej »fazanasto«, torej glasno in živahno. S profesorji smo ob ukulelah in kitari navdušeno prepevali in ubirali vse možne debate, dokler nas ni že globoko v soboti in daleč onkraj državne meje začela napadati utrujenost. Na veselje najbolj izčrpanih smo počasi drug za drugim utonili v nekaj spancu podobnega. Slaba stotnija janeževih upognjencev ni bila nič kaj srečna, ko jih je iz dovolj neudobnega in kaj slabega avtobusnega spanca prebudil glas spremljevalcev. Toda drugače ni šlo, saj smo se znašli pred Torinom, prestolnico Piemonta in don Boskovim mestom. Ogledali smo si kraje, kjer je salezijanski ustanovitelj preživljal mladost in med zavrženimi fanti deloval kot duhovnik. Polni don Boskovega duha smo se odpravili proti ligurijski obali, in sicer smo obiskali

Cinque Terre, ki jih, kot pove ime, sestavlja pet romantičnih vasic, mi pa smo se zadovoljili z dvema. Potepali smo se med pisanimi hiškami in občudovali naravne in arhitekturne lepote teh krajev, kjer je najbrž lepše turistom kot domačinom. Med prostim časom smo pritegnili pozornost ostalih obiskovalcev in njihovih kamer, saj smo skupaj z domorodno mladežjo zaplesali bans »morski psi«. Če vas zanima, kako je bilo to videti, se oglasite pri ravnatelju. Prenočili smo na toskanski obali v ... hmm ... špartanskem hotelskem okolju. Nedeljsko jutro nas je pozdravilo v Pisi, kjer smo ugotovili, da je stolp naravnost, če daš glavo postrani. Okoli znamenite krstilnice smo naredili živi obroč, nato pa se zapodili v toskanske hribe in se prebili do Saturnie, kjer smo se skupaj z rdečimi črvički namakali v tamkajšnjih naravnih bazenih z žvepleno vodo, ki zato smrdi po gnilih jajcih. Vonj nas vsekakor ni odvrnil od kopanja, so pa bile potem na avtobusu zanimive peklenske vonjave. Pot do večnega mesta je hitro minila

se raphicumu smo smo Se em sk it or in m kjer in v itev civilizacije, razveselili pridob šteno naspali. po se prvič na poti d ealen dan, da po jo Ponedeljek je id ije kr od ni om faza Petrovim vodstv , mestni metro. lje rimsko podzem oženih vojakov – po or ob pske Mimo do zob vrstne nove evro o to se ku šo m ve pr – sm ek hitro navadi do resničnosti člov li ja el ip pr ne in se se stlačili v vago se nato ves dan o Vatikana, kjer sm anjši državi na svetu, jm na sprehajali po nskih amenitih Vatika stov zn po j be se po še turi tili smo se reki muzejih. Prepus srečenemu vodstvu po in bolj ali manj peljali ov, ki so nas po e ude ik dn vo ih ln ka lo ih umetnin. Svoj mimo brezšteviln li, ko smo sopihali ni smo nato preteg li bazilike sv. Petra, s po ku gor in dol po ali, da i et orbi« zakrič rb »u o sm re te ka

koncu ost čudovit. Ob ve vn ra na d le zg ra to je pravili še v Kalis dneva smo se od s je prisrčno sprejel na katakombe, kjer obravec in nas popeljal D e jz Lo oletji salezijanec er pa je pred st kj , et sv v temačen istjanov. en vere prvih kr gorel visok plam av o se brez vespe, Naslednji dan sm tnic kot Gregory Peck či slogu Rimskih po , podili po rimskih rn bu ep in Audrey H mivosti, i smo si vse zani lite na is ulicah. Ogledal pamet, ko pom ki vam padejo na počil težko pričakovani na e to mesto. Ko je o zapolnili rimsk sm , lo čas za kosi smo radi katerih pa restavracije, za ?)globoko v denarnice. re nekateri segli (p ane, rimska pa še st j ka ne a pa Vsaka šola ajboljši del tork N . .. č terih nekoliko ve ka ih stopnicah, na je bil na Špansk jstni dan profesorja ro smo praznovali o smo dokazali, da vn no Po . Vrbovška

v italijanščini. nekaj uporabnih fraz ve po m na j na , ta ot « prof. Bavec Fl ala namesto mene<? Pred Italijo prosimo : >Ta ženska bo plač če re se o ak »K a: nim Lovra za

smo glas(be)na generacija, saj smo prednevihtno rimsko ozračje napolnili z melodijo Avsenikove Golice, ob kateri je moral profesor z dijakinjo Laro pokazati svoje plesne sposobnosti. Ker smo menili, da eno praznovanje ni dovolj, smo bejevci razredniku v hotelu zapeli še podoknico in morda komu na simpatičen način skalili nočni mir. Na skrajni južni rob italijanskega potepanja smo segli v sredo, saj nas je pot vodila pod Monte Cassinom do Neaplja in na ognjeni Vezuv. Ne le za dobrim konjem, tudi za množico želimeljčanov se dviga prah, kar smo ugotovili, ko smo grizli kolena na zaprašeni vulkanski stožec in ugibali, kolikšna je verjetnost, da izbruhne ravno med našim obiskom. Navdušila nas je surovost narave, manj pa dejstvo, da se Italijanom ne zdi vredno neskončni množici turistov ponuditi eno samo samcato javno stranišče ... Že z vrha smo pogledovali po najslavnejši žrtvi starodavnega izbruha in našem naslednjem cilju, a je pogled na Pompeje motilo močno aprilsko sonce. Sprehajanje po tem mestu tudi ljudi z malo domišljije zlahka odpelje v čase, ko so se po teh ulicah sprehajali v toge oblečeni Rimljani in nejeverno pogledovali, kaj se dogaja z goro na obzorju. Naša sanjarjenja je prekinilo bobnenje drugačne vrste – na avtobus nas je pognala nevihta, kjer pa je naše obraze razjasnila novica iz domovine, da se je želimeljska ekipa za 95

Gymnasium uvrstila v finale. Ko smo se v četrtek obrnili proti domu, smo bili že dodobra načeti od prevoženih in prehojenih kilometrov. Pri zavesti so nas držale predvsem zanimivosti krajev, ki so še dočakali naš obisk. Assisi nagovarja s svojo slikovitostjo, kjer umbrijski kamni govorijo zgodbo o sv. Frančišku in sv. Klari, ponosni San Marino pa osupne s spektakularnim razgledom in manj spektakularno izbiro izdelkov (ponarejenih) znanih blagovnih znamk. Ker smo bili prehitri za Mirabilandio, smo se v petek, na zadnji dan potovanja, ustavili v Raveni in Benetkah. Živahno smo se prebijali skozi ozke ulice, pod mozaike in nad kanale ter sploh uživali v lepotah zadnjega dne, ki so si jih zdravstveno najbolj dotolčeni ogledali kar z ramen svojih močnih sošolcev. Večerno snidenje s starši je pokazalo, da so najbrž oni bolj pogrešali nas, kot smo mi njih. Prvo potovanje z agencijo »Polc Tours« si zasluži čisto petko, saj je bilo zaznamovano z odličnimi ogledi, izbranim profesorskim spremstvom, fazansko živahnostjo, sklepanjem novih prijateljstev in kupom mrtvecev, ki jih je za sabo pustilo neskončno igranje morilca. Italija nam bo ostala v silno prijetnem spominu, že zdaj pa nestrpno pričakujemo naslednja želimeljska generacijska potovanja, ko se bo zopet v enem tednu zgodilo za več mesecev lepih trenutkov.

Foto utri nki

Manca Prošek in Manca Slatnar

Slovaška, Poljska, Nemčija in Češka POPOTOVANJE DRUGOŠOLCEV

Si vedel, da na Poljskem dovolijo lizanje tal? Da je današnji Dresden star le nekaj desetletij? In da lahko na Češkem vsakdo postane profesionalni športnik? Ne? Brez panike. Tudi mi smo bili na začetku svoje druge želimeljske celotedenske ekskurzije tozadevno nevedni. Preden razkrijeva prvo skrivnost, se z nami vkrcajte na več-kot-petdesetsedežni avtobus, da se odpeljemo proti Slovaški, naši skoraj sestrski državi, ki se predrzno imenuje kar »Slovenska republika«. Kot se za sumljive želimeljske drugošolce spodobi, smo se najprej spustili v podzemlje – prekopali smo si pot skozi Demanovsko jamo svobode, nato pa popotovanje nadaljevali na svežem zraku. Sprememba podnebja in jelenov golaž sta nam dala moči, da smo prečkali mejo in stopili na poljska tla. »Dum, dum, dum!« so bobnele stopnice, ko se je tisoče nog spuščalo proti središču zemlje (no, to se lepše sliši kot »rudnik soli« …). Že takoj ob omembi, da je sol prav povsod okoli nas, so se naši 97

jeziki začeli radovedno stegovati. V času, ki smo ga preživeli v solnem kraljestvu, si lahko želimeljskega dijaka prepoznal po nenavadni drži: stoje ob steni, kleče na tleh, iztegnjeno proti stropu in seveda popolnoma tiho, saj je bil jezik zaposlen – in to ni neslana šala! – z okušanjem slane okolice. Še nebo je začutilo povečano koncentracijo soli in jo je razredčilo z nekaj kapljami dežja. Dež nas je spremljal vse do Krakova, kjer smo vsak po svoje odhiteli na lov za živežem. Če si bil dovolj iznajdljiv, so ti domačini postregli tudi z nebeško dobro limonado. Po obisku enega izmed najbolj grozljivih krajev na našem planetu – Auschwitza, kjer so bili naši obrazi dobili resnoben izraz, smo pot nadaljevali manj razposajeni. Že naslednji cilj pa nas je spet spravil v boljšo voljo. Prispeli smo v Vroclav, kjer smo zvečer pokusili nekaj tradicionalnih poljskih jedi. O dresdenski skrivnosti ne bova izgubljali besed, saj je žalostna in vam jo lahko

pojasni profesor Emeršič. Raje vam poveva o pripetljaju, ki se je zgodil v večernih urah, ko smo Dresden poznali že kot svoj žep. Zbirali smo se pred cerkvenimi stopnicami ob robu trga, ko nas je naenkrat presenetil glasen bum, ki se je nadaljeval v bum-bum, nato pa sprevrgel v bum-bum-bum ... Ni šlo za kakšen napad, kot smo se najprej ustrašili, temveč za veličasten ognjemet, mi smo si domišljali, da kar nam v čast. Z iskricami v očeh smo zapustili Nemčijo in se kmalu znašli na Češkem.

na skakalnico, ki se ga lahko udeleži prav vsak želimeljčan. Seveda nismo izpustili priložnosti za naskok na vrh skakalnice in klanec ni mogel ustaviti našega juriša.

Češka? Mnogo skal! Drugošolci smo se zrinili podnje, nadnje, mednje, pravzaprav kamor koli smo se lahko zbasali. Medtem so zaprepadeni profesorji dobivali sive lase. Skrbelo jih je za našo varnost in izkazali so se kot dobri priprošnjiki pri angelih varuhih, saj se ni nihče poškodoval.

Popolnoma očiščeni in umiti smo nato mogli vstopiti v Prago, mesto umetnikov. Najprej smo se skupaj sprehodili po mestu, nato pa se je vsak odpravil v svojo smer odkrivat nove kotičke in pojest svoj »trdelnik«.

Najbrž pa vas še zanima, kako lahko vsak postane športnik. To se zgodi na magičnem kraju, imenovanem Harrachov. Tam se namreč odvija tradicionalni tek

Za zadnjo noč potovanja so spremljevalci vedeli, da bodo naleteli na prazne sobe in polne kopalne kadi. Luksuzni hotel, kakršnih na želimeljskih ekskurzijah nismo vajeni, je namreč kar vabil, da izkoristimo vso ponudbo, od potovanja utrujeno telo želimeljskega dijaka pa je z veseljem sprejelo izziv.

Prago smo prehitro zapustili, a spomini nanjo in na ostale dogodivščine z ekskurzije bodo še dolgo živi.

mčije e N m e c p e č š s ncija a r F a k s l o š e tj e r T kara Koračin

Urša Kosmač in Tin

na zapisa ernejšega nači Iskanje najprim jah po zi ur jaških eksk dogajanja na di edstaviti ko žavno. Ka pr te o dn ve je pi zajeti Evro o jih videli? Kako lo, sm ki i, st ito en znam žko de sopotnikov? Te ve ja iz ne um ro bist bo. Naj piše svojo zgod ak vs ti po na j prekinja sa o besedilo, ki ga en ej ur ko oš ol kron ese vsaj obris ega zapisa, prin šk ni ev dn is ep pr a utripa. vagabundskeg ješolci odpravili uri smo se tret . 20 ob a aj m 4. godivščinami, oevropskimi do dn ho za za v lo na u in koncu cijo, na začetk an Fr v em vs ed pr smo se skozi Nemčijo. Vozili v di tu ce al m pa ili na nemških njega dne zbud ed sl na se in č no rta Nigra ter rju ogledali Po ie Tr v i si r te eh tl i Konstantinov ali v tamkajšnj ev ep li, pr lja av no ot ra ub smo ug ljevanju dneva da na V i. č lik vi zi pr ba dne limeljčanov tega da je večina že

tla. Zveni luksemburška na di tu go no položila o, je bil to le tihem priznam veličastno, a po ncinski črpalki. postanek na be

ličica 1. dnevniška raz

svojem i Louvru, Urša na da me Peljemo se prot m ka , trike, jaz pa ča telefonu izvaja sti … Po tek vznemirjeno prevzame obču ziskovanja so se zaradi ra ni sediva ogledu: nogice olele. Premraže zb ra o en št po Louvra pravočasno a srečo sem se na avtobusu. N anes je bil mburgerjem (d okrepčala s ha Eifflov stolp. tem smo šli na res dober!). Po bilo je gajalo vreme in do lepe. Malo nam je na k fotografije bo pa am , lo rz m o pošten so bile pa ubši del dneva Definitivno najlj katerimi m in jagoda i, s lo el ut N z e nk palači

jevčeve.

ju profesorice La

olpom . pod Eifflovim st smo se sladkali ico po Seni in še potep z ladj Potem je sledil štete pariške so se prižgale ne navdušenje, ko , res! Nepozaben o je, da smo tu lučke. Pravljičn il niti Uršin tek ki ga ni pokvar francoski dan, ofesorico sledično trk s pr na avtobus in po Šlajpahovo.

zavetr tekli – seveda v

no bogatih deželi pregovor Je greh , če si v nezdrav n, slasten, maste okusov zaželiš naredili se o r koli, mi sm ko Ka ? er rg bu ham ar niso v McDonald’s. M Francoze in šli imo vseh bo gredo s ta m da , to za lji te prija na zgoraj čk in rogljičkov francoskih štru pregreho? no ič kulinar ko iš er am no je omen , ker je bilo bilo to pametno je e, ač ug dr Če ne zdravo i so težavo z ne er at ek N e. ej en najc razgrnili da so po mizah , ko ta li ši re o hran paštete in hrbtnika: tune, ci (ah, na tin iz e La . ot ru br uv do e Lo svoj m . Po Začnimo s teko ober tek! ualna smetana) kt le te riževe vaflje. D in a an ic or Am ta samookl ip (k začel pravi vo znamenitost uzej, ni stolp. Tu se je m so preskočili pr av n sl te tu lo je ce li m te da In po dovitosti. ej ogle k res!) čarobnosti in ču in Psihe) in si pr i pa oj m sv (a ej s re vs v si z, Pari ovili, da imeli sed. Romantična preden so ugot ostane brez be etnino, za kar so ek um ov oraš Čl to še ti da jo preprosto m drugem želijo ogle zna vertikala, ki uti, bili pa so na le in že m e) dv : so do 2 (z bese ropi. In potem ga muzeja v Ev koncu največje

zličica 2. dnevniška ra

100

esa pod a vijolična drev oč et cv pa ti, bi vzlju nkami, pa stojnice s palači njo, vrtiljaki in i mesto in me oz sk časi vali po se ki , na Se tiha Ljubezen na na našo Savo. ja in om sp ce e, ampak mal . Nisem za klišej ed gl po i šk ri pa prvi dovolj ... Pariza ni nikoli začeli z nik, ki smo ga Nedelja je praz Pariza. ro rkvi na ob bju ce v o aš m jo an jutr eja, Rodinovega muz Sledil je ogled molji so ni již ulicah, kn po em až kr em križ do Latinske are&Co., lačni pe es ak Sh v li biciozni zavi ih restavracij, am vsi nj jš ka m ta in ti četr orda ...), orda nekoč, m do Sorbone (m e, ljubitelji am D in v Notre Ile na t os m z če e. Bilo je – po rdeče baretk pa ra ai el ud Ba isopihali na hkih duš smo pr La e. oč uj uš vd na li na utrujene razgledu pozabi ob e, tr ar tm on M

101

bil Pariz nekoč, ljali, kakšen je iš zm ra in ge no zloglasnem koliko nižje ob ne in tu se so ko in boemi vseh zbirali umetniki u lin m em eč rd vrst. . Če pa ajo ponedeljkov ar m ne i er at ek N ancosko nčno ugledaš fr ko eh dn č ve po ih vrtovih hajaš po cvetoč re sp se e, nc so eta in ga mojstra Mon ne ič st ni io es pr im ončke, kako jske kamnite sl opazuješ etreta ika, se mirnega Atlant srkajo vodo iz ne . kako razveseliš ponedeljka še e!« smo rmandijsko sonc »Dobro jutro, no prizorišče Ogledali smo si zaklicali v jutro. kopališče, iško vojaško po dneva D in amer čnimi vrstami eli pred neskon kjer smo onem mandie Čez Pont de Nor belih križev ...

la, samostana, ont-Saint-Miche M Le a eg čn lji Večerja z li do prav varno v ocean. e) (n smo se odpelja a eg en nj ti pa skrajna hribu, potis pozabna, hkra ne osamelega na to as uz sl la ravljalo na poti ncalu je bi nce nas je pozd so ostrigami v Ca če jo ja ha Za kajoče v vrsti naše poti. vega dne pa ča no i zahodna točka .V rk ža ji an tr oderni Defansi zu, prvi ju sprehodili po m se a nazaj proti Pari šl o od sm in pa ila im pust m, za nj ajpah na čelu za Šl o pred Versailleso sp v go il z av v pr ko od upina dija ali del pa se je sredo nas je sk rlament, preost pa trtek smo si ki če ps V . ro ec ev nj ki di šampa ro v strasbourš se e kj li, na i bitki, nato pa smo spoz dlih v verdunsk pa Šampanjo, kjer če liš pa ko pet združili s li vojno po parlamentom zo ed najprej ogleda pr se in a rg na Euroscoli. V Strasbou ki je sodelovala v, se odpeljali do ce an sl po ro adrenalina, ki ga jskih ev privoščili dozo skupino želimel in na Re ni ra st i od vsega lepega nemšk arka. Utrujeni vi -P petek smo si na Pr pa . ro gu Eu ju i ije ot jo atrakc avtobus pr i al vn ra na o o po žilah požene al ja sm senicah, tisti m u zaradi kričan skakali že na Je skoraj brez glas po i či sk no en i ed ed ot sr po en tobusa potrpeti, da so o srečneži so z av lik ko ne še i so moral no posteljo. manj srečni pa e in svojo udob ač m do i rl uz i evroodisejad

tal v spominu? limlje TI Je najbolj os Že i zij na Gim na k de kateri dogo ična«! je bila »megafantast Francija! Ekskurzija

102

Zala Kogoj in Sara Marinko

Četrtošolske španske reminiscence

Sedim v kavarni, v domači stari Ljubljani. Čakam. Toplo jesensko sonce mi nežno boža kožo in v meni se prebudi spomin. Živ spomin na želimeljsko potepanje po sončni in temperamentni Španiji, za katerega sem že mislila, da je zbledel v pozabo. In spet … ... vidim … Vidim pravljični pridih parka Güell, ki prevzema z nepravilnimi linijami, ki pričarajo podobo narave. Spomin naslika neskončen razgled z Montserrata, ki ustvarja idealno kuliso za fotografijo. Smejem se četrtošolskim romantikom, ki se pollegalno s čolničkom peljejo po rečici Piedri, ki vijuga skozi sotesko pod nekdanjim samostanom. Ponovno vidim genialno igro sonca in vitražev Sagrade

103

Familie, ki ustvarjajo očarljiv ples barv. ... okušam … Okušam številne lokalne specialitete, ki se jim ni mogoče upreti, in pretirano klorirano vodo v hotelih, zaradi katere te mine žeja. Čutim okus slanega Sredozemskega morja, ki nam je v prijetno utvaro, da se za nas počitnice pravzaprav še niso končale. ... tipam … Tipam zrnca peska v čevljih, čeprav sta sipki plaži Barcelone in Valencije že daleč za nami. Čutim mehkobo na poti kupljenih plišastih živali, nad katerimi smo skoraj tako navdušeni, kot smo nad pravimi v valencijskem Bioparcu.

... vonjam … Vonjam neprecenljivost in neponovljivost palačink, ki jih dijakom speče profesor Šlajpah. In zaznam vonj po prepotenih dresih nogometašev, ki so se že podili po zelenici impresivnega Camp Noua. ... slišim … Slišim fotoaparate, s katerimi želijo njihovi lastniki na vsak način ovekovečiti edinstvene trenutke. V ušesih odzvanja strastno topotanje čevljev plesalcev flamenka, ki ga spremlja s čustvi nabito petje. Slišim brezskrben smeh maturantov, ki se ne zavedajo, kaj vse jih še čaka v prihajajočem letu, zadnjem v Želimljem.

... čutim … Čutim strastno toplino španske kulture in sonca, ki le še povečata našo igrivost. Čutim prepričljivost čustev, ki jih v svojo igro ujamejo želimeljski igralci ljubezenske zgodbe o Diegu in Isabeli, nesrečnih teruelskih ljubimcih. Ter – o, da! – ta posebni naboj, to energijo, ki se je med nami ustvarila v minulih letih, odkar so se v Želimljem prekrižale naše življenjske poti. V mislih letim daleč nad barvito špansko pokrajino in se spominjam. Naenkrat me v ljubljansko stvarnost prikliče igriv pozdrav mojih želimeljskih sopotnikov. In sedaj spet čutim …

104

Sledili bomo ritm u ki so se udeležili korakajočih želimeljčanov, dodatne poletn Tokrat je bilo na e ekskurzije. sp jugovzhodne Ev oredu raziskovanje rope in Grčije.

Torek

Št. prehojenih kora ko

v: 7824 Vsi polomljeni ter neprespani smo v torek stopili iz avtobu sa od skopske cerk le nekaj korakov stran ve sv. Odrešenik je skoraj v celo ti pod zemljo, sa a. Cerkev j turška oblast v času nj en vidnih krščansk e gradnje ni dovoljevala ih se odpravili prot objektov. Iz svetišča smo i ter se z odprtim glavnemu mestnemu trgu i usti čudili velik spomenikom, ki anskim jih postavljajo na ča makedonske oblasti st Filipu II., Alek Velikemu ter dr ugim pomembn sandru im osebnostim .

105

Iz Skopja smo od rinili proti Ohrid S spremljevalci u. smo si ogledali starodavno mesto ob znam en katerem smo se item Ohridskem jezeru, v tudi kopali. Ost alo je dovolj časa za spreho d po mestu, ne kateri pa so si privoščili pravo ba gostilnah ali pa lkansko večerjo v lokalnih so živež poiska li kar v svojem nahrbtniku.

Sreda

Št. prehojenih kora kov: 48

74 Zjutraj smo se pripeljali do gr ške jo prečkali, so naše ure malce meje. Ko smo pohitele, saj smo prišli v ob moč Po dolgotrajni vo je drugega časovnega pasu. žn znašli sredi ogro ji smo se kar naenkrat mnih zaobljeni h skalnih gmot. Prispeli sm las ujeli ogled en o v Meteoro. Tam smo za ega od šestih oh samostanov, ki so bili zgrajeni ranjenih na teh

ΕΛΛΆΔΑ 2017

Grčija 2017: vsa k korak ima svo jo zgodbo : Κάθε βήμα έχ

ει τη δική του ισ

τορία

Dora Krišelj

nedostopnih sk alah. Preden sm o do našega hote la, smo imeli še se odpeljali učno urico zgodovine in ge ografije, nismo pa pozabili na fotografiranje, saj je skalnata okolica ponuja zanimivo kuliso. la Po Kalambako, kjer zno popoldne smo prišli v smo preizkusili in gostoljubnos hotelski bazen tm smuknili v post estnih ulic, nato pa utrujeni elje.

Četrtek

Št. prehojenih kora kov: 6578

Težko pričakov ano pomagalo, da sm kopanje v morju je neznosno vročin o pozabili na dolgo vožnjo in o. Po osvežilnem smo veliko lažj e nadaljevali po razvajanju t v Delfe. Od znamenitega pr er Grčiji zatekali št očišča, kamor so se v antični ev le veliko ruševi ilni ljudje, je na žalost ostalo n. Vijugasta po t nas je konec dneva pripeljala v Atene.

Petek

Št. prehojenih kora

kov: 31000

V petek zjutraj sm v središče mes o se z avtobusom odpeljali ta in tam začeli ogled te starodavne pres tolnice. Korake smo začeli šteti pri stadio nu, templju in šli do nadaljevali pri Zevsovem H kjer se je končal adrijanovega slavoloka, rimski del mes ta grški. Odpravili smo se do muz in pričel eja atenske Akropole, ki je bil obiskovalcu na res vreden ogleda, saj zorno prikaže iz gled Akropole pred 3000 leti. V najdragocenejš muzeju so shranjeni originali ih Nekatere dragoc akropolskih zakladov. en vedno ljubosum osti manjkajo, saj jih še no hranijo v Lo ndonu. Po največji vročini sm Zgradbe so arhi o se vzpeli na vrh Akropole. te Partenon in Ereh kturni presežek. Videli smo te templja. Razgle jon, najslavnejša atenska d z vrha je bil ne pozaben,

106

saj se pod opaz ov prestolnica. Če alcem razprostira grška bi puščavsko vroč bilo nekoliko manj e, bi lahko na Ak ropoli preživeli tudi cel dan. Po d prostoru, kjer je gričem smo se ustavili na bi atenskega življe l pred 3000 leti center nja. Presenečen j pa še ni bilo konec. Pri pa nenavadnemu rlamentu smo bili priča priz konec dneva sm oru – menjavi straže. Za o ob petju in ples si privoščili še grško večerjo u. Dan je bil na poren, a doživetje nepo zabno.

Sobota

Št. prehojenih kora kov: 7725

Šesti dan potova nj vodila do Miken a nas je zanimiva pot . Prva postojan ka je bil Korintski prekop , sledila pa sta mu zdravilišče

107

Epidaurus z znam Nauplion s plaž enitim gledališčem in o. Zadnje oglede smo naredili v Mikenah. Gre za tega dne močno utrjeno mesto, obdano s prekinejo Levja kiklopskim obzidjem, ki ga vr v mesto. Poleg ata, skozi katera smo stopili ostankov utrjeni h Miken smo si ogledali še fant as je nekoliko pod tično Atrejevo zakladnico, ki m gradbeniškem estom in priča o izjemnem mojstrstvu Mik encev, saj še danes ne vemo, ka kamnitih blokov ko so uspeli iz velikih zgraditi strop za kladnice.

Nedelja

Št. prehojenih kora kov: 4786

Peti dan Grčije – počutim se že pr domorodno. Zj utraj bi dolgo pi av grško, la kavo in opazovala vrve ž ulice, naokoli bi hodila v

počasnem tempu takrat, ko bi tem in zvečer zaživela šele pe znosno raven. A rature končno padle na potem ne bi us pela videti vsega, kar imam o ostala zvesta že v načrtu, zato sem raje lim tempu. Zadnji at eljskemu popotniškemu en pojedla in se že ski zajtrk sem tako na hitro peljala proti Term Poklonili smo se opilam. 30 je nato vodila na 0 pogumnim, cesta pa nas pr so se menjavala ej proti severu. Na avtobusu obdobja spanja , taroka, prepevanja in fil oz se v Platamonas ofskih debat. Spotoma smo u Temperature so še zadnjič namočili v morju. medtem vztrajno Navajeni smo bi li na skoraj 40 ºC padale. je pri 20 kar mal , tako da nas ce zeblo. V Solunu smo se us ter se pri maši za tavili ob Pavlovih besedah hvalili Očetu za dobro. Sledilo je vse sl Makedonijo. Doj ovo od Grčije in vrnitev v ran, pozdravljen!

Ponedeljek

Št. prehojenih korako v: 6192

Zadnji dan naše ga potovanja je bi predvsem vožn ji proti domu. Po l namenjen t je bila seveda dolga, zato sm o si metodami: span krajšali čas s preizkušenimi jem, igranjem ta petjem. Zadnji roka in postanek smo naredili v Beogradu, kjer sm si vzeli čas za ve o si malo pretegnili noge in če zgodnjih torkov rjo. Domov smo prispeli v ih jutranjih urah .

108

žkov e s e r p a l e ž e d – Norveška Andreja Lenarčič

Sedaj razumem, od kod nebeški lesk v hčerinih očeh, ko se vrne s potovanja z APP (»Agencijo Petra Polca«). Jasno mi je, zakaj potrebuje 2–3 dni, da se naspi, naje in začne pripovedovati o krajih, ki jih je obiskala. Na svoji lastni koži sem namreč občutila učinke, ki jih na popotniku pusti eno takšnih popotovanj. Prvič, odkar sva poročena, sva oba z možem zapustila dom in najinih 5 otrok za celih 10 dni. Z mešanimi občutki sva se trudila v zadnjih dneh pred odhodom zaključiti službene obveznosti, napolniti hladilnik, oprati obleke, počistiti hišo, preveriti, ali vse napeljave tesnijo … Malo zares in malo za šalo sva upoštevala nasvete najine gimnazijke (izkušene želimeljske popotnice), naj s seboj obvezno vzameva dve blazini za lajšanje ur, preživetih na sedežu v avtobusu. Svetovala nama je pohodne čevlje, ker baje ravnatelj zelo rad popelje skupino na takšne in drugačne pohode. Nasvet, naj imava vedno na zalogi dovolj hrane in vode vsaj za en dan, nama je močno olajšal popotovanje. 109

Tako je prišel zadnji junijski ponedeljek in z njim prav zares čas za odhod dveh avtobusov, polnih staršev želimeljskih dijakov in treh spremljevalcev. Umika ni bilo več. Še zadnjič sva pomahala otrokom in skoraj preslišala njihov vzklik: »Imejta se lepo!« Pot nas je vodila iz Želimlj v Nemčijo, nato prek Danske na Norveško, naprej na Švedsko, nazaj na Dansko, čez Poljsko v Nemčijo in naposled spet v Slovenijo. Čeprav sem slišala že zelo veliko dijaških pohval in navdušenih opisov nekaterih staršev, ki so šli z ravnateljem na potep po svetu, si niti v sanjah nisem predstavljala tega, kar sem potem doživela na lastni koži. Globoko so se mi vtisnili v spomin kraji, dogodki in občutki, ki so me spremljali na poti. Nanizala bi samo nekaj presežkov, ki smo jih uspeli videti. • Dan, ki ne mine. Na Norveškem nas je ves čas spremljal dan, tako da smo hodili spat izključno »glede na uro«. Če bi se ravnali po našem počutju, bi ostali budni – in najbrž sčasoma na smrt utrujeni – kar ves čas.

• Najdaljši predor, skozi katerega smo se peljali, meri 24,5 km in je vklesan v živo skalo. Da vozniki med potjo ne zaspijo, so v predoru naredili tri večje votline z barvno razsvetljavo, ki razbijejo monotonost vožnje. • Norveški slapovi so gotovo daleč najlepši in najbolj raznoliki. Nekateri so tako dolgi, da se voda pri padcu s skale najprej spremeni v pršec in nato nazaj v slap, ki priteče do vznožja. • Operna hiša v Oslu je narejena iz treh osnovnih sestavin: kamna, lesa in kovine. Italijanski beli marmor ji daje videz ledene gore, ki se dviga iz morja. Po stavbi se lahko mirno sprehajaš, voziš z rolko ali kolesom, po njeni strehi z vozičkom pelješ na sprehod dojenčka. Gradnja nenavadne stavbe je pošteno izpraznila državno blagajno. • Ledenik Jostedalsbreen je s svojimi 1.310 km2 največji evropski ledenik. Če bi ga stalili, bi dobili 300 000 milijonov kopalnih kadi vode oz. toliko vode, kot jo vsi Norvežani skupaj porabijo v 100 letih.

• Park Vigeland (imenovan po umetniku, ki ga je zasnoval) slovi kot največji park skulptur na svetu, ki jih je naredil en sam avtor. V njem se nahaja 192 skulptur, ki na čudovit način prikažejo človeka skozi različna življenjska obdobja. Poseben vtis naredijo tiste, ki poudarjajo razmerja med ljudmi in čustvene odzive posameznika. • Najdaljši kombinirani most-predor na svetu, po katerem poteka tako avtomobilski kot železniški promet in gre prek državne meje, se imenuje Oresundski most. S svojimi 7.845 m dolžine povezuje mesti Malmo (Švedska) in Kopenhagen (Danska) ter poteka kot most nad morjem in kot predor pod morsko gladino. • Srečali smo nešteto vetrnih elektrarn, ki so v skupinah ali posamezno postavljene po poljih, njivah in tudi na morju. • Na Norveškem najbrž ni še nihče preštel vseh jezer, fjordov in slapov. Na poti smo ugotovili, da je ta dežela narejena po kopitu: slap, jezero/ fjord, predor in opuščena kmetija. Ta kombinacija se z manjšimi odstopanji ponavlja v nedogled. 110

111

Na potovanju sem se zavedla nekaterih dejstev, ki mi prej niso bila pomembna ali pa sem v noriji potrošniške družbe nanje pozabila. Po neprespani noči na avtobusu sem neizmerno hvaležna za domačo posteljo, ki mi nudi dovolj prostora in udobja, da lahko vsak večer varno in udobno zaspim. Nikoli ne bom pozabila okusa zajtrka, ki nas je čakal v hotelu v Oslu. Glede na prejšnje dni, ki sem jih preživela ob sendvičih, je bil okus tople hrane nekaj najboljšega. Hvaležna sem za to, da imam vedno na razpolago pitno vodo. Na poti na Prižnico (Preikestolen) mi je zmanjkalo vodnih zalog. Požirek tekočine iz sopotničine plastenke je bil božanski. Košček ingverja v čokoladi je pomiril moj želodec, ki se je upiral dolgotrajni vožnji. Hvala gospe, ki mi je odstopila ta dragoceni grižljaj. Najbolj sem hvaležna Petru Polcu, da si vzame čas, do potankosti načrtuje potovanje in vseskozi skrbi, da smo starši in dijaki pod njegovim okriljem varni in zadovoljni. Na poti smo doživeli kar nekaj preizkušenj, ki bi se lahko spremenile v resne težave. Zaradi ravnateljeve iznajdljivosti pa starši skoraj nismo vedeli, da gre kaj narobe. Še enkrat »Hvala!« in »Bog povrni!« Petru Polcu ter tudi Janezu Drnovšku in Evi Lajevec. Želimeljsko starševsko ekskurzijo ste naredili nepozabno. 112

Mija Vodenik

Če bi bila Sicilija moj dom, ... ... bi živela v mestu Taormina, ki leži sredi hriba nad Jonskim morjem in ima tako enega najlepših otoških razgledov. Hodila bi na koncerte v Teatro Greco, tj. grško-rimsko gledališče, ki je menda odlično ohranjeno, vendar smo žal s profesorji ostali pred zaprtimi vrati, saj je izven sezone ogled mogoč le do 16. ure. Vsak dan bi po vijugasti potki, polni stopnic in kaktusov z vtisnjenimi smešnimi obrazi, tekla na grad nad mestom. Kasneje bi se potepala po ulicah, našla majhno pekarno in se posladkala s tipično sicilijansko specialiteto, cannoli. ... bi imela poletno rezidenco na sicilijanskem podeželju. Počitnice bi z družino preživljala na ogromnem posestvu Villa Romana del Casale, ki si ga je kot svojo lovsko rezidenco dal zgraditi pomemben rimski uradnik. Imela bi lastno telovadnico in kopališče, namesto parketa pa bi hišna tla krasili barvni mozaiki z različno tematiko. Prav posebej bi bila ponosna na mozaik z desetimi dekleti v kopalkah. Kot smo ob obisku vile ugotovili profesorji, so ta dekleta predstavljala atletinje antične dobe, ki so na naše začudenje že nosile pravi rimski bikini. ... najverjetneje ne bi prevečkrat obiskala Catanie, kajti črna gmota vulkanskega kamna, ki ponosno stoji na obrobju mesta, je strah vzbujajoča. Z Etno ni šale! Vzpon v družbi profesorjev je bil sicer res nepozaben, vendar precej hladen, saj smo se dvignili ok.

113

1500 metrov nad morje. V resnici pa težko pozabiš, da speči vulkanski lepotec pod seboj kuha lonec peklensko vroče in žareče magme, ki bo prej ali slej kot lavasta pošast spet pustošila po površju. ... bi družino odpeljala na ogled Sirakuz, stare grške naselbine, polne dobro ohranjenih antičnih ostalin. Obiskali bi arheološki park Neapolis, kjer bi v grškem gledališču odigrali glavne vloge v komediji, ob ogledu veličastnega rimskega amfiteatra pa bi si v mislih naslikali konjske dirke in razburljive

gladiatorske boje. V votlini, imenovani Dionizijevo uho, bi otroci z veseljem preizkusili svoj pevski (pri mlajših dveh beri »kričaški«) talent. Votlina je namreč pravi akustični fenomen, kar smo s petjem pesmi Jeruzalem ugotovili tudi sami.

tvorba iz belega apnenca je včasih ponujala zavetišče turškim in arabskim piratom, danes pa predstavlja čudovito razgledno točko in odlično lokacijo za ustvarjanje novih »sebkov«. Tudi profesorji so hitro podlegli skušnjavi.

... bi odpeljala moža na romantičen oddih v Erice, nepozabno srednjeveško mesto, ki kraljuje na 751 metrov visokem hribu nad Trapanijem. Ogledala bi si grad, ki je posvečen boginji Veneri, in uživala v čudovitem razgledu, ki ob lepem vremenu ponuja pogled vse tja do Afrike. Sprehodila bi se po ozkih ulicah in uživala v Venerinih poljubčkih, kot domačini imenujejo mistične meglice, v katerih se Erice pogosto skriva.

Iz sanjarjenja pa me zdrami spoznanje, da če bi bila Sicilija moj dom, zagotovo ne bi bila popolnoma srečna. Živeti tam bi bilo skoraj sanjsko, a ne tako kot – doma!

... bi zimske dni zagotovo preživljala v mestu Agrigento. Tam bi med smučanjem občudovala eno največjih arheoloških najdišč v Evropi, Dolino templjev. V popolnem neskladju s prvim delom imena je devet bolj ali manj ohranjenih templjev posejanih po okoliških gričih. Najdaljše smučišče bi teklo mimo Konkordijinega templja, enega najbolje ohranjenih grških templjev na svetu. Za trenutek zanemarimo dejstvo, da je sneg na Siciliji precej redek pojav ... ... bi pogosto zaplavala v razburkanem sicilijanskem morju in skakala čez visoke valove. Na izlet pa bi se odpeljala do Turških stopnic na južni obali otoka. Naravna

114

j? a k u t elaš arno d i t Kaj pa je dobro poznadnosbtnoolsperdei,djpeis»nčanperšeispihkauti a

ojc in Z

Karin B

obnik la Pod

m a k fet o K

m a ga za em se u ljčano Želime elavke. Na nj o najbolje, d ?« b neš tu alne d iščeš, svetov a« in če koga »Kaj pa ti poč nj m. dogaja prav ta

... m a k Ča

m a j l v a r p z a R 115

...

... m a j l v Pripra

Telefon iram . .. ÄŒiliram

...

116

j Katja Markelav est pri

i razviti samoz Pomagala si m zlične trike in ves ra petju, pokazala ozitiven odnos do petja p la ja a ob čas spodbu Res sem užival lusovih), . a nj je l al in do živ pesmih (npr. G vseh klasičnih isem imela izkušenj n saj do Želimelj . Ko poslušam naše bo as gl o oči ... s tovrstn dobim solzne o dn ve , posnetke

ko Sara Marin

117

Janez Rup ar

Verjetno se da se ti e je tudi tebi kdaj z n vaje – me ostavno ni ljubilo godilo, ni se je n na pevske ek skoraj nik oli, pa mi ajkrat. Nikoli, no, prišel. Za ni bilo ža r pa zaradi adi petja in glasbe l, da sem , v sproščen sega, kar je vajo predvsem o vzdušj s e in dobr premljalo: pa je bilo av p predstavlj oskrbljeno za dis olja, hkrati am, da ni ciplino. S i skupine n la abritih fa hko krotiti voka lne ntov. Hva nam dala la, ker si veselje do glasbe.

o« sončno barv »Zapisano s zahvalo ... preprosto v je ce em is p a. Polonca, tole nami doživel z in la a d i nam kupino a vse, kar s v vokalno s oja V zahvalo z la je re p s e m a. M si svoje petje h letih mnogo pridobil a v »krila v o n a č ri p ri re pil Povsem nep takrat sem v teh šti anjem razvila in okre d ov o eg in n « k m n »faza s tvoji rilca« so se »fazanska k pa na drugam kot a m a k golobice«. i it a si želel tiki le en lo sonce, sem vzaprav je v humanis r, so me a j i s j a n u z o ra je Včasih, ko a za štiri stene (no, p em poklapana prišla g je! Petje v s tj en ž r je a a lo d v o a p k e z : k ra pevs te razveselim ravili v veliko boljše j a n A ). la g p okro je s op in pa pet dušo. ti, tvoj prist je res v veselje in za ipd., ob e in Gallusi še! Z ri a M takem zboru e v A , vse tiste oje najljub s am. Saj veš No, prav vse te so m p u a z j a ek n ov, ki od na In naj ti še tarnamo in nergamo ... smo sposobne podvig j vztrajaj a o pre katerih sam i same sebi dokazale, d potrpežljivost. Še na in d njimi smo tu mišljanje, koncentracijo tem ne vidi smisla! v z zahtevajo ra skoraj nobena pevka iti na o k , znaš to šir je in tudi takrat u el d m pri svoje a«, kadar ko strastna ti znaš biti tudi »oštr ta i s er k , Hvala za to se znaš šaliti, a hkra i druge. Z nam , zlato karan, Srbija n A potrebno. , n a nj u ncerti, Str u ostalo zaključni ko se to mi bo v spomin i, rt ce n o k i V Miklavžev bi lahko naštevala! e Zagorje in š nčno barvo! o s s zapisano

Polona Stegu, zborovodkinja

Pevski zbor V šolskem letu 2016/2017 je prepevalo okoli 100 dijakinj in dijakov v različnih sestavih: dijakinje in dijaki 1. letnika v svojem zboru, dijakinje od 2. do 4. letnika so lahko prepevale v dekliškem zboru ali dekliški vokalni skupini, dijaki pa v fantovski vokalni skupini. Včasih so glasove tudi združili v mešanem pevskem zboru. Italijanski filozof Nuccio Ordine pravi, da zelo rad in pogosto posluša glasbo. Navaja, da ga ljudje velikokrat vprašajo, kakšno korist ima od tega. Odgovarja jim, da je lepota

občutenje, ki ga ni mogoče vrednotiti z merskimi enotami ali z denarjem in da mu – med drugim – glasba daje tudi ljubezen do življenja. Besede, ki jih izrazimo skozi glasbo, dobijo še posebno moč: napajajo nas in oplajajo, ganejo in navdušujejo, vodijo nas v stik s samim seboj in z bližnjim, lahko nas popeljejo skozi čas. Glasba nas vzgaja, da pravo življenje ni na »klik«. Je zahtevna, a tudi zelo radodarna spremljevalka.

Šolsko leto 2016/2017 11.–13. SEPTEMBER 13. OKTOBER 23. OKTOBER 5. JANUAR 21. JANUAR 31. JANUAR 22. MAREC 11. APRIL 22.–29. MAJ 22. JUNIJ

Intenzivne pevske vaje v Ankaranu Sodelovanje na Ritmu srca v Šentvidu Strastemo (slovesnost ob 25-letnici naše ustanove) v Želimljem Kraljevski koncert v Želimljem Sodelovanje na dnevu odprtih vrat v Želimljem Sodelovanje pri sv. maši v Mariboru ob prazniku Janeza Boska Sodelovanje na koncertu ob dnevu katoliškega šolstva v Šentvidu Letni koncert v Antonovem domu na Viču Snemanje glasbenega videa Ogled glasbenega videa Naučil si me živeti

»Naj«

pesmi leta

venček pesmi iz muzikala Fantom iz opere in pesem Naučil si me živeti

118

Žiga Regina, mentor ŠILE

ŠILA na Gimnaziji Želimlje Tako kot že zadnji dve leti so na Gimnaziji Želimlje vaje šolske improlige (t. i. ŠILE) potekale v torek popoldan, in sicer so se sestajale tri ekipe:

Žeml’ce Tekmovalci, ki so bili večinoma dijaki višjih letnikov in v povprečju obiskovali krožek že tretje leto. V tekmovanju ŠILE so odigrali tri predstave in dosegli svojo prvo zmago ter dva tesna poraza. Čeprav v ŠILI velja moto »Pomembno je sodelovati, ne zmagati«, je prva zmaga pomemben mejnik v samozavesti ekipe. Prva želimeljska zmaga je morda nekoliko posebna tudi zato, ker so jo tekmovalci dosegli v boju s prijateljsko Škofijsko klasično gimnazijo ...

Satiri Dijaki prvih letnikov t. i. valilniške skupine. Poleg vaj so dvakrat nastopili na valilniških predstavah v Ljubljani. Zaradi številnih obveznosti so bili žal le redki dijaki prisotni na obeh nastopih, je pa vsak član skupine nastopil vsaj enkrat in tako dobil prvo odrsko improvizatorsko izkušnjo.

Rekreativci Dijaki drugega letnika, ki obiskujejo ŠILO, a tekmovalno nastopanje ni njihov cilj; so pa sodelovali pri šolskih nastopih. 119

Na posameznih vajah smo se posvečali gledališkim tehnikam in posameznim prvinam improgledališča, usvajali nove oz. pri prvošolcih prve discipline, proti koncu sezone pa smo se vsi posvetili tudi formatu »Vaje v slogu« in del tega formata izvedli na junijskem šolskem nastopu. Gre za predstavo, kjer dijaki odigrajo dva različna prizora, gledalci pa se odločijo, kateri jim je ljubši. Izbrani prizor nato ponovimo oz. spremenimo v različne slogovno zaznamovane prizore. Tako smo na nastopu gledali osnovni prizor »pisanje testa pri biologiji«, nato pa so ga dijaki vseh treh skupin slogovno predrugačili v prizor z anglizmi, v verzih, z namenoma slabo igro, plesno-glasbeni prizor, resen prizor in podobno. Nastop je odlično uspel, nastopajoči so v svojem delu uživali in posledično tudi gledalci na tribunah. Veseli me, da smo prvič pokazali, da ŠILA niso le kratki, med seboj nepovezani prizori z omejitvami (torej discipline), temveč obstajajo tudi različni formati predstav. Prav tako razveseljuje dejstvo, da je ŠILA po treh letih že toliko prepoznavna dejavnost, da dijakom ni več stresno nastopati pred

sošolci in da večina dijakov in profesorjev vsaj približno ve, kako ŠILA poteka. Posebno pohvalo med letošnjimi improvizatorji si zasluži Jan Kosmač, ki je bil vsa tri leta med najrednejšimi obiskovalci vaj, kapetan svoje ekipe, hkrati pa dejaven tudi v širšem kontekstu ŠILE. Nekaj dijakov različnih letnikov je sodelovalo še na odprti delavnici ŠILE, ki je potekala v sklopu dneva odprtih vrat in pri jesenski predstavitvi ŠILE novim prvošolcem.

120

oncu ek ob k : »V š v o b r Prof. V ega obdobja lo riš aln ocenjev ici leta pa bo p ski olov a. Zim drugi p kaj zanimiveg nice, e čit n še kar an, zimske po e se č id športn ske počitnice, ejše j a m m e o m bn prv o na po im č o t o .« osred datume

Prof. Sl apš vpraša ak bere naše reagira nje: »Kako bi v li, če i da je ma bi vam kdo rek e š Rok (za a brezvezna? l, « šepeta) : »Pa … Meni s e zdi Ma ne vem ša punca … v redu «

la o Pica del l e d o m e Ber kovem a o člove Mirandol Vmes se zasliši stvu. dostojan drugo kosilo in zvonec za dijakov. kričanje o je družba t ršič: »No, Prof. Eme ivali iz spodnjega ž umazanih ga sveta!« blatne

Prof. Nov ak in lahko s Lavriša je brez gl asu amo šepe ta prinese f lomastre . Ravnatelj ji za no ji zašepet a, da so t vo tablo in i samo nje Prof. Nov ak ni. vsi z man Lavriša: »Zakaj d o šepetajo anes , saj imajo Čez neka gla brisalec j minut začne iska s.« za tablo. t Luka pove, kje šepetajoče je. 121

Prof. Vrbovšek: »A vam povem eno spodbu dno? … Za popravne izpi te imate dva roka.«

ed pride pr r j a n a p , je inc: »No adnjo klop, k r g O . f o z .« Pr gleda v manj delavni) o p ( … o i tabl , o tist di sedij d tablo ponava tina pride pre ster … Po ma Kris ji da flo esorica že a ic r o s profe ko prof inutah, loga rešena: m h e v d rete a je na misli, d lahko vi odp kar vno a: »A Kristin ker sem si ra ?« , k če emo pokrov ala roke s kr namaz

Prof. Laje vec perfekta : »Particip je scitus. imamo iz t Ali e besede kakšno tujko?« Eva: »Skit tles!«

e ščini s ju. n e v o Pri sl jamo o ese Pri ar pogov rbovšek: » ah V Prof. snih napak e, pi pik pravo na vejice, , e o pazim e začetnic , da k veli pa pazite sem ico!« predv bljate gaj upora

Prof. Sve tina p klicati pr ri kemiji začne ed tokrat za tablo in tudi čne pri Kr Krištof: » ištofu. Vsako ur o fahre ic h zu tabla!«

Sm eh v

Prof. T. Š lajpa ta zvezd h: »Ko torej n kakšen z i prah … ah, vezdni, c prah. No , ko tore vetni j zv prah … a h, cvetn ezdni i, c Če se pa tako lep vetni! o sliši …«

klo peh

te znati o o m a r hk »A mo te, ali la « : a j l a ? A in pen kipci< lare o samo > , ti se kar rečem ovšek: »Ja krat v Vrb liko Prof. i! To je ve h!« nauč križanka

122

Špela Potočnik

prašan Izidor je vo. Ko ga zgodovin e oceni, še ž profesor »Veš, Izidor, pripomni: odgovarjaš, saj dobro oriš pa tako, samo gov ka kar mine da člove življenja.« volja do

sveži in privlačni intervjuji z novimi obrazi

Še en Preblisk Še en Preblisk (krajše tudi Preblisk) je dijaška revija Gimnazije Želimlje in Doma Janeza Boska, ki izide trikrat letno. Nepogrešljive vsebine so:

»parčkograf« z nujnim datumskim pripisom zadnje spremembe, saj se stanje hitro spreminjA

»pr’jave« dijakov in profesorjev – humorni odtisi učnega procesa

Eno uro Prof. Šin pred testom fiz k okol ovec: »V str ike. odzove iščinah se lah esnih z bojem mo na dva na ko č fiziko ali z begom. ina: bežati, se vam ne spl Pred š a prof. Šle posebej ne p ča re ajpaho veliko k m, ki ima d ondicije .«

raznovrstne kolumne in dijaška razmišljanja, ob katerih bralec težko ostane ravnodušen

poezija in ilustracije, ki predstavljajo dodano vrednost

Filip Štepec

Jernej Jereb

Kdo smo »prebliskovci«?

123

Jernej Jereb je glavni dijaški urednik, harmonikar, ribič, športnik in predvsem človek besede. Če se z njim nekaj dogovorimo, to tudi izpelje: termin oddaje članka, obveščanje sourednikov o uri srečanja, prošnja za popravek zapisanega in še kaj, kar spada v delo urednika. Jernej je vesten in reden bralec elektronskega nabiralnika preblisk123@gmail.com. Rad komentira članke ter skupaj z ekipo išče poti za izboljšavo. Podpis odgovornega urednika prinaša tudi breme odločanja, saj je zaradi zaščite bralcev in uredniške kredibilnosti tu in tam potrebno kakšen članek tudi malo izpiliti. Filip Štepec ni čisto običajen fant. Ima prislovične umetniške sposobnosti, ki so mu omogočile, da je v letošnjem letu postal eden izmed urednikov Prebliska. Obvešča novince o oddaji likovnih prispevkov, izdeluje izvirne oglase za čim večji nakup Prebliskov, si izmišljuje res noro izvirne rime in včasih kakšen naporen sestanek popestri z (ne nujno preveč) humorno šalo. Je nepogrešljivi del našega tima, saj šolski časopis popestri in opremi z likovnimi stvaritvami ter skrbi za pozitivno razpoloženje drugih urednikov.

Tinkara Koračin

(beri: »for«), ki te nikoli ne pusti žejnega. Samozavest je njeno drugo ime, za številne vzornica in hkrati kraljica balkanske glasbe. Zase pravi, da ji srce omehčajo le pravi moški, a kljub temu je človek, ki zna vedno prisluhniti in ljubiti. Tinkara – alegorija prijateljstva.

Prof. (Borisu P. Šlajpah pred ta ): »Kar pridi b dogaja lo, tukaj se jo zanim reči.« ive

Špela Potočnik je glavna odgovorna urednica Prebliska in tudi glavna koordinatorka vseh ostalih urednikov. Sklicuje sestanke, na katerih je odprta za nove izvirne dijaške ideje. Udeležence rada pogosti s čokolado. Pred izidom Prebliska velikokrat hodi po šolskem hodniku ter opominja dijake na rok oddaje člankov. Zaslužna je za urejanje člankov in komunikacijo z oblikovalko glasila.

Patricija Belak

ina Prof. Svet čne a z i ij m e pri k d klicati pre di tablo in tue pri čn tokrat za fu. o t iš r K sako Krištof: »Vich zu e r uro fah !« tabla

Patricija Belak je oblikovalka revije Preblisk, zaposlena na založbi Salve, Prlekinja, priseljena v Ljubljano. Vsakič znova prebere vse dijaške »pr’jave« ter se ob njih nasmeji. Kadar se uredniki pogajamo za termine tiska in prosimo za prilagoditve, izjavi: »Vas ima Bog res rad.«

Eva Lajevec

Špela Potočnik

Peto in pisali a šesto uro sm Tinkara Koračin je urednica za Lajevec ngleščino, pr o o in odpre opride v razredf. leposlovje in Ženska (ja, z veliko kno: »Sm r začetnico). Studenec dobrih domislic angleščini …« di po

Eva Lajevec, profesorica slovenščine in latinščine, razredničarka 3. a, neverjetno izostrena opazovalka dijaških zapisov, sistematična pri shranjevanju, logistično natančna, izjemno hitra in potrpežljiva, kadar smo v stiski s časom, saj velika količina dijaških zapisov običajno prispe ravno v obdobju najobsežnejšega pisnega preverjanja in ocenjevanja.

Govorimo o žlezah in st kožnih iskanj mozoljev. u Prof. Šinkov ec: »Stiskan ravno priporje ni načeloma naočeno, jbol pomaga …« j Urh: »HCl!« Prof. Šinkov ec »Umivanje.« :

124

Špela: »Kateri so tisti trenutki, Tinkara, ki ti odzvanjajo ob misli na preteklo delo za šolsko revijo?«

Statistika Še enega Prebliska Legenda 800

Tinkara: »Iskanje ledene kave po Škofljici.« 700

Špela: »Res je. V juniju za nekatere žal še ni poletne sezone.« Tinkara: »Poslušanje tvojih prigod, kaj se je zopet zgodilo Ani.« Špela: »Mami, zdajle nimam časa, ker se ukvarjam s svojimi možgani.«

600

500

400

Tinkara: » … vsa popoldanska sestankovanja onkraj šolskih sten …«

300

Špela: »Ker je to dobra motivacija in inspiracija za novinarsko delo.«

200

Tinkara: » … >photo shooting<, kjer običajno nergaš nad našimi idejami glede poz … «

100

Špela: »Ne držite se tako grdo, no!« »Joj, smo grozni!« »A lahko še enkrat?« 125

Število prispelih risb za naslovnico

Skupno število vseh ilustracij

Število vseh člankov

Število vseh »pr'jav«

217

Povprečno število strani Prebliska

100

Število špelinih vprašanj »Si mi že poslal članek?«

250

Število popitih ledenih kav

Število vseh sestankov za Še en Preblisk

Povprečno število minut, ki jih uredniki potrebujemo za fotografiranje

126

Mija Vodenik

»Blagor hiši, kjer se petje sliši!«

(Star ljudski pregovor)

Pojoče profesorice

Nekaj mesecev pred koncertom sv. treh kraljev Profesorica (v nadaljevanju besedila mami, op. a.): Jutri ne morem pote v šolo, ker imam pevske vaje. Otrok št. 1: A ti poješ? Mož (v smehu): Znaš peti še kaj drugega kot otroške pesmice? (Otrok št. 3 v ozadju začne prepevati pesmico Kuža pazi.) Otrok št. 2: Zapoj mi pesmico, ki jo pojete na vajah. Mami: Ne znam je še na pamet, v resnici sem pozabila, kakšen je naslov …

En mesec pred koncertom sv. treh kraljev (Mami posluša posnetek celotne pesmi s pevskih vaj.) Mož (zmajuje z glavo): Ste prepričane, da boste nastopale? Pred drugimi ljudmi? Mami (malo užaljeno): Seveda! Danes jih je nekaj manjkalo in še na posnetku se res slabo sliši. Drugače nam gre dobro, samo še malenkosti izpilimo. Otrok št. 2: Mami, a zdaj že znaš na pamet pesmico, ki jo pojete na vajah? Jo 127

lahko zapoješ? Mami (začne peti): I met him on a Monday and my hart stood still, da doo ron ron ron, da doo ron ron, somebody told me that his name was Bill, da doo ron ron ron, da doo ron ron … (Otrok št. 2 se ob »da doo ron ron ron« na ves glas smeji.) Otrok št. 3: A to poješ v hrvaškom (hrvaški jezik, op. a.)? Otrok št. 1: Ne, to je angleščina, imam prav, mami? Otrok št. 2: Mami, še zapoj »ron ron ron«!

En teden pred koncertom sv. treh kraljev En teden pred koncertom sv. treh kraljev se pesem vrti doma in na radiju v avtomobilu. Otrok št. 1 si jo brunda med oblačenjem, delanjem naloge, igranjem … Možu pesem že pošteno načenja živce, otrok št. 3 se ne pusti motiti.) Otrok št. 2 (pa še vedno): Mami, a zapoješ »ron ron ron«? (In vsakič, ko mami (sicer že malo naveličano) zapoje pesem, otrok št. 2 iz neznanega razloga plane v smeh.)

En dan pred koncertom sv. treh kraljev

Doma, po koncertu sv. treh kraljev

Mami (med tihim prepevanjem refrena nejevoljno brska po omari z oblekami): Kaj naj oblečem? Nič nimam. Mož: Vedno govoriš, da nimaš nobenih oblek, pa si vsakič, ko greš iz hiše, oblečena. Otrok št. 2 (na hodniku najde čevlje z visoko peto, ki že pripravljeni čakajo na jutrišnji nastop): Mami, se lahko igram s tvojimi čevlji z maturantskega plesa? Pa še »tutu« (baletni dres, op. a.) bi si oblekla. Otrok št. 3 (pridirja): Tudi jaz bi se igral, da sem punčka. Jaz bom Ana, ti boš pa Elza. Otrok št. 1: Mami, saj je vseeno, kaj imaš oblečeno in če se kaj zmotiš. Pomembno je, da uživaš. To mi ti vedno govoriš.

Otrok št. 1: Mami, kako je bilo na koncertu? Mami: Vse se je dobro izteklo in res je, kar si rekla ‒ pomembno je, da smo uživale. Mož: Lahko zdaj nekaj časa ne poslušamo več te pesmi? Otrok št. 2: Meni je pa všeč, ko mami zapoje »ron ron ron«. Smešno je. Otrok št. 3: Jaz bi se igral s tvojimi čevlji, Ano in Elzo bi se igral. Mož: Ne boš se igral, da si punčka. Lahko si Olaf, ne moreš pa biti Ana. In pika.

Na koncert sv. treh kraljev seveda vse profesorice pridejo (usklajeno) oblečene. Nastop poteka brez težav in med petjem uživajo. Po nastopu so zadovoljne. Vesele, ker se ni nič zataknilo, in hvaležne, ker je konec. Ne glede na to, da vsak dan v razredu (oziroma v telovadnici) »nastopajo« pred dijaki, petje pred občinstvom povzroča nemalo strahu.

rejše, epše a t s j a l N in naj e š j e tn mu najpris bilo, ki se sba glas ašnja gla u, ht dan mora , da je splo s. iti zahval človeški gla je agner) rd W (Richa

128

Prvošolci svetujejo bodočim »fazanom«

Na katere dosežke tega leta so najbolj ponosni dijaki drugega letnika?

• Če ponoči začutite, da vas nekdo vleče za nogo, za to obstajata dve pojasnili. To je lahko cimer, ki išče svoj telefon, ali pa maturant, ki te bo zvlekel na »fazaniranje«. Nobeden od teh scenarijev ni popoln.

• Na 90 % pri fiziki.

• Delajte nalogo za matematiko, poslušajte pri fiziki in si sposodite učbenik Dejana Zupana – Fizika 1. Imejte dobre zapiske za zgodovino, ker podatkov prof. Emeršiča ne boste našli nikjer drugje. Prinašajte izdelke za pouk likovne umetnosti in informatike na za to določen datum – drugače ne boste vedeli, zakaj živite.

• Uspel nam je super razredni piknik!

• Nasvet: Bodite to, kar ste. Ne pustite, da na vas preveč vplivajo starejši, prinesite v Želimlje nekaj novega, svojega. • Prvi teden naj spijo zaklenjeni na WCju, da ne pridejo v kremplje nesramnim maturantom med »fazaniranjem«. Delovalo bi tudi spanje v omari ali pa v kovčku (če se ju seveda da zakleniti).

• Vektorji – zadostno 2. Mmmmm … • Ponosna sem na razredne jaslice.

• Pri biologiji sem pri spraševanju dobila 5, čeprav sem se čisto malo učila. • V razredu smo zbrali denar, kakor smo se dogovorili. Ponosen sem tudi na to, da moje ocene v primerjavi z lanskim letom niso zelo padle. • Ponosna sem, da sem popravila negativno ocenjeno konferenco, ter na to, da smo se z razredom povezali in sestavili ples za rojstni dan profesorice Lidije Bavec Flotta.

• Bodite taki, kot ste v resnici, in se ne pretvarjajte, da bi bili ljudem všeč. To je ena od šol, kjer s pretvarjanjem ne prideš daleč. Tukaj živiš in spiš – ne moreš prav dolgo nositi maske. Ne verjemite takoj vsemu, kar slišite. Bodite odprti za nove ljudi in ne bojte se biti »odštekani«.

1. letnik

129

2. letnik

Kaj bi tretješolci napisali maturantom v slovo? • Najprej bi se rada zahvalila za vsakega, ki je kakor koli spremenil moje življenje. Hvala, ker ste nam podali znanje in izkušnje. Morda so bili dnevi, ko kakšnega med vami nisem mogla prenašati, a kljub temu mi boste za vedno ostali v spominu. Brez vas bodo Želimlje kar malo dolgočasne, a se bomo kmalu navadili. Pridite nas še kdaj pogledat. • Letos ste se zelo potrudili za vse, kar ste morali pripraviti. Delajte tako tudi v prihodnje, četudi na drugem kraju in med drugimi ljudmi. • Iz limon stiskajte limonado, iz pomaranč pomarančni sok, iz svojega srca pa vse svoje talente, srčnost in ljubezen! In vedno delajte dobro. Vedno! Pogrešali vas bomo! • Ohranite naše želimeljske navade. Ne pozabite, kdo ste, in ne pozabite na nas. Ohranjajmo vezi, kajti čez mnogo generacij bo to prelepa tapiserija. • Pogrešali vas bomo! Celo leto smo vas opazovali in spremljali, ko ste kaj počeli zadnjič, ter trepetali, ker bomo prihodnje leto na vašem mestu mi. Pa saj veste, kaj pravijo Čuki: »Da iz varnega zavetja odletite proč kakor ptič iz gnezda, le vezi nevidne nas vezale bodo skupaj kot nekoč.«

Maturanti o tem, zakaj je lepo biti maturant • Veš, da si blizu dolgih počitnic. • Znebiš se nekaterih predmetov, kar ti močno olajša življenje. • Razred je bolj povezan. Ko pogledaš nazaj, vidiš, koliko si napredoval. • Saj bi rekla, da zaradi prostih ur, a jih nimam. S profesorji se bolje razumeš in po štirih letih že poznaš njihove »fore«, oni pa tvoje. Mislim, da prav zato ne pride tako pogosto do slabe volje in zamer. vidiš, koliko si napredoval. • Kdo je rekel, da je lepo? Veliko se je treba učiti, veliko je stresa, vsi ti govorijo, da je matura zrelostni izpit. S prijatelji ne boš več na isti šoli … Torej – sploh NI lepo biti maturant. • Ker si mnogo pametnejši in sposobnejši kot pretekla leta in ti obveznosti povzročajo manj težav. Poleg tega pa ti zaposleni večkrat malo popuščajo. • Ker si med dijaki na vrhu družbene in prehranjevalne lestvice/piramide in je res super uživati tudi v malo bolj prefinjenem odnosu, tako z drugimi dijaki kot s profesorji, s katerimi se lahko tudi odraslo pogovoriš.

4. letnik 3. letnik

130

Kakšna so bila začetna pričakovanja dijakov prvega letnika? So se uresničila? • Nisem pričakoval toliko športnih aktivnosti – seveda sem nad tem navdušen. Edino, kar sem pričakoval, je, da se bo na tej šoli trebna veliko učiti. To se je uresničilo.

Šolski dogodki, ki bi jih drugošolci organizirali z neomejeno količino finančnih sredstev Pripravili bi: • zipline čez želimeljsko dolino, • ognjemet na zadnji šolski dan,

• Pričakoval sem, da bodo tukaj vsi okoli mene res super in me bodo vsi lepo sprejeli. Pričakovanja se niso povsem uresničila, saj so na gimnaziji določeni ljudje, ki me s svojim obnašanjem včasih hudo motijo. • Imela sem višja pričakovanja glede ocenjevanja. Mislila sem, da je zelooo strogo in da odnosa med učenci in profesorji ni. Ampak sem že prvi dan pouka ugotovila, da to ni res. Profesorji so prijazni, zabavni in požrtvovalni. (Nekateri bolj kot drugi, a to je razumljivo.) Želimlje so nebesa na zemlji. • Pričakoval sem predvsem več sv. maš in molitev. Mislil sem, da je tu kot v samostanu, kjer je vse prepovedano. A še zdaleč ni tako!

• potovanje za vse dijake in profesorje, • velik piknik na nedeljsko popoldne za vse dijake, • zgodovinsko popoldne – kot je bil lanskoletni viteški turnir, • male želimeljske olimpijske igre, pri katerih bi sodelovali dijaki; udeležba bi bila obvezna, saj bi potrebovali tudi navijače, • poletni tabor (kot pri skavtih) – spali bi v šotorih, veliko jedli, se kopali in se zabavali, dokler se ne bi naveličali. (Nekdo pa je zapisal, da bi kupil razrednega psa.)

• Želela sem biti pridna učenka in biti odlična ... A izkazalo se je, da to ni tako lahko. Res se je treba veliko učiti – drugače je kot na osnovni šoli. Saj je fino biti odličen in imeti dobre ocene, a mi je veliko bolj všeč to, da sem našla nekatera področja, ki me zares veselijo in sem v njih dobra. Torej je morda tudi dobro, da se ni vse uresničilo.

1. letnik

131

2. letnik

Tretješolci o tem, kaj bi spremenili, če bi še enkrat doživeli preteklo šolsko leto • Šel bi ven s tistim dekletom in ne bi stiskal repa med noge. • Med vikendi bi naredila več za šolo. • Več bi spala, si vzela več časa za ljudi, ki mi ogromno pomenijo, gledala bi okrog sebe in morda opazila drobna znamenja, preden bi bilo prepozno. • Manj bi se smilila sama sebi in bi večkrat izstopila iz svoje cone udobja. (Čeprav mi je že letos velikokrat uspelo!) • Poslušala bi pri urah kemije in si zapisovala pri zgodovini. • Marsikaj bi naredil drugače, predvsem pa bi se manj obremenjeval.

Tretješolci o tem, kateri dogodek na Gimnaziji Želimlje jim je najbolj ostal v spominu • Strgana struna zaradi intenzivnih priprav. • Nastop Kvatropircev. Bila je ena ura glasbe za mojo dušo. • Ekskurzije, ker z našo generacijo enostavno uživam!

Maturanti zapišejo življenjsko modrost/lekcijo, ki so se jo naučili na Gimnaziji Želimlje in jim bo v življenju prišla najbolj prav • Spoštuj avtoriteto in boš lažje živel ter bo pri pouku bolje. • Prijatelji in smeh so najboljše zdravilo za stres. V šolo hodim zase in ne za svoje starše. • Gimnazija me je naučila predvsem, da je življenje zgodba, ki jo je treba brati od začetka do konca. Ne sme se je odložiti niti za trenutek, saj se tako lahko zgodi, da pozabiš prebrati kakšno stran in ti je na koncu žal. • Vsak ti lahko vzame vse, le znanje ostane. Zapomni si to. • Vse se zgodi z razlogom. Ne zamujaj, drugače boš reditelj še en teden. Ali dva. • Preberi Vinetouja. Hvala profesorici Poljšak, da je to izbrala za poletno branje. V romanu sem videl prave vrednote in se ob branju pošteno zamislil. • Za želeni cilj je potrebno garati in nikoli obupati. Na koncu se vse reši in popravi. Nikoli ne smeš pustiti ničesar nedokončanega.

4. letnik 3. letnik

132

Klara Tomažič

Dve resnici in ena laž o Gimnaziji Želimlje Lahko ugotoviš, kaj je res, kaj je laž? Dve izjavi sta resnični, ena lažniva.

Ravnatelj Peter Polc

Molitev

a Priljubljena tema jutranjih a Zaključne izpite za srednjo šolo molitev je prošnja za bodoče je delal na babiški šoli. može in žene. b Pozna ime in naslov vsakega b Nekaj profesorjev dijaki dijaka. videvajo za katedrom in za c Kljub dolgim vožnjam na oltarjem. ekskurzijah ga na avtobusu še c 36,7 % dijakov Gimnazije Želimlje nihče ni videl spati. se po koncu šolanja odloči za redovniški oz. duhovniški poklic.

Želimeljska moda a Od novembra do aprila, v času kurilne sezone, je med poukom obvezna nošnja želimeljskih jop. b Vrečaste hlače, rože v laseh in bose noge so na želimeljskih hodnikih nekaj zelo običajnega. c V tem šolskem letu si je pobrilo glavo 5 ali več dijakov gimnazije. Pojav se širi.

133

Ekskurzije a V tujini na podzemnih železnicah dijaki ob spremljavi ukulele pogosto prepevajo slovenske pesmi. b Na ekskurzijah je lepotni spanec prioritetna dejavnost, zato se vsi dijaki vrnejo domov popolnoma naspani. c Zajtrki so sestavljeni pretežno iz toastov in paštete, zato dijakom ob koncu ekskurzije že pošteno presedajo.

Vozači vs. domovci a Ocene vozačev so v povprečju 0,4-krat višje od ocen domovcev. b 92,3 % dijakov, ki zamudijo k prvi uri, je domovcev. c Da zaokrožijo po dijaškem domu, potrebujejo čenče približno pol dneva, na avtobusu pa v povprečju dan in pol več.

Profesorji

Parčki

a Po gregorjevem se število parčkov dvigne a Prav tako kot dijaki tudi za 10,7 %. oni prihajajo z vseh koncev b Vsi želimeljski parčki so zabeleženi v »slovenske kokoške«. »parčkografu«, ki je javno objavljen b Predmet vera in kultura je strah trikrat letno. in trepet vseh dijakov. c Če profesor na hodniku zaloti parček c Nekateri profesorji so se domovka + vozač, sta oba kaznovana z pred leti po Gimnaziji Želimlje dodatnim tednom rediteljskih dolžnosti. sprehajali kot dijaki.

Ocenjevanje a Dijak na leto prejme približno 60 ocen. b Ko ima ravnatelj rojstni dan, je nenapovedano spraševanje prepovedano. c Nekateri profesorji med testi dijakom radi gledajo pod prste z izgovorom, da »ponavljajo snov«.

Salezijanci a Njihov smeh je bolj nalezljiv od gripe. b So varuhi in uresničevalci don Boskovih idej. c Njihovo najljubše razvedrilo je ustrahovanje dijakov.

G. Leopold Koren, vratar a Na avtobusu vedno sedi v tretji vrsti desno. b Govori več kot pet jezikov, med drugim tudi esperanto. c Obiskal je približno 25 držav.

134

Dom Janeza Boska

Peter Končan, ravnatelj

Koliko kreativnosti premoremo? Rdeča nit domskega dela letnega poročila je ustvarjalnost – kreativnost. Kaj sploh pojmujemo pod to besedo, kako jo razumemo? Je to področje umetniškega ustvarjanja ali pa sega širše, tudi na druga področja človekovega življenja?

137

Med počitnicami sem bral knjigo V elementu, ki jo je napisal zelo znan kritik šolskega sistema Ken Robinson. On kreativnost izpostavlja kot eno izmed lastnosti, ki so najpomembnejše za prihodnost človeštva. Definira jo kot proces ustvarjanja novih idej, ki imajo vrednost. Težava izobraževanja je v tem, da otroke v tem procesu v veliki meri odvadimo kreativnosti. V teku izobraževanja se preveč osredotočamo na glave otrok, pozabimo pa na celotnega človeka. Jasna je hierarhija predmetov – največ ur je namenjenih matematiki in jezikom, nato družboslovnim predmetom

in šele na koncu umetnosti in telesni vzgoji. Sploh pa ne obstaja predmet, ki bi nas naučil praktičnih veščin za življenje. Posledica tega je, da nam skušajo šolski sistemi vcepiti zelo ozko razumevanje inteligence in zmožnosti ter poveličujejo določeno vrsto nadarjenosti in sposobnosti. Kako se počutijo ob tem tisti, ki so nadarjeni za predmete, ki niso toliko cenjeni ali pa so celo manjvredni? Kje je rešitev? Robinson je prepričan, da je temeljnega pomena otrokom pomagati, da bi vsak izmed njih odkril svoj element. Element je stična točka naših naravnih zmožnosti in osebnih strasti. To pomeni, da ima vsak izmed nas naravne danosti za opravljanje kake dejavnosti. Ob opravljanju le-te občutimo neko globoko navdušenje, ki nas tako prevzame, da izgubimo občutek za čas. Pripravljeni smo vlagati ure in ure napora, da bi v določeni stvari uspeli.

Samo ljudje, ki občutijo tovrsten zagon, se bodo lahko zares soočali z izzivi, ki jih prinaša prihodnost. Zato ni pomembno odkriti svoj element samo zato, ker nas bo notranje izpolnil, temveč tudi zato, ker se svet razvija v tako smer, da bo od elementa odvisna prihodnost naših skupnosti in ustanov. Če opravljamo poklic samo zaradi denarja oz. zaradi tega, ker ga pač moramo, nismo nikoli zares živi in ustvarjalni. V dijaškem domu se iz leta v leto zelo trudimo, da bi v mladih prebudili duha kreativnosti – ali pa ga vsaj ne bi zamorili. Skupaj z njimi hodimo po poti rasti celostnega človeka, ki razvija samega sebe v vseh dimenzijah – telesni, duševni in duhovni. Večkrat se soočamo z dvema ekstremoma. Prvi je, ko določenemu mladostniku in tudi njegovim staršem res težko dopovemo, da ocene v šoli niso vse.

Na drugi strani pa so tisti, ki so strašno ustvarjalni na vseh mogočih področjih, bežijo pa od vsakodnevnih dolžnosti, ki jih nalaga šola. Večina mladih je nekje vmes – učijo se krmariti med tem, kar jih res veseli in potegne, in med tem, kar je njihova dolžnost, ki pa je včasih enolična in suhoparna. In prav temu so namenjena štiri leta srednješolskega izobraževanja – krmarjenju med iskanjem svojega elementa in med tem, da ta element konkretno pripnejo v svoje vsakdanje in pozneje poklicno življenje. Naslednje strani so pregled tega, kako konkretno poteka to krmarjenje v našem domskem vsakdanu. Z veseljem ugotavljam, da je mnogo mladih, ki v sebi premorejo veliko pristne ustvarjalnosti. To me navdaja z velikim upanjem za našo prihodnost, saj sem prepričan, da bo iz teh mladih izšlo veliko novih idej z vrednostjo.

138

Avgust 2016

Kronika 2016/2017

31. sprejem v dom

139

September 2016 1. 5. 6. 8. 14.

22. 27. 28. 29.

piknik spoznavni večer prvošolcev filmski večer klubski večer ustvarjalne delavnice, kmečke igre ustvarjalne delavnice, začetek jesenskega turnirja ples duhovni večer (4. VS) »jabčkanje«

Oktober 2016

18. zaključek jesenskega turnirja 20. filmski večer 23. prireditev ob 25-letnici GŽ in DJB 25. Heresov turnir v nogometu 26. klubski večer

27. duhovni večer (5. VS)

November 2016 9. 11. 17. 22. 23.–24.

taizejski večer roditeljski sestanek filmski večer ženski večer adventne ustvarjalne delavnice 29. duhovni večer (1. VS) 30. Heresov turnir v odbojki, skupni večer

December 2016 6. 15. 19. 22.

miklavževanje filmski večer ustvarjalne delavnice božičnica

Januar 2017 3. 5. 6.–7. 10.

DBT – napoved duhovni večer (7. VS) vzgojiteljska konferenca klubski večer

13. 20. 21. 25. 26. 28.–29. 30.

roditeljski sestanek filmski večer dan odprtih vrat ustvarjalne delavnice klubski večer domsko smučanje večer za dušo z don Boskom

Februar 2017

6. dan D, filmski večer 10.–11. informativni dan 23. DBT – predstavitev vzgojnih skupin

Marec 2017 9. 15. 21. 23. 29. 30. 31.

duhovni večer (8. VS) ustvarjalne delavnice klubski večer DBT – zaključek DBT – pica zmagovalcev Strgana struna govorilne ure

April 2017

10. klubski večer 12. duhovni večer (2. VS), križev pot na Kurešček 19. kulturne drobtinice 20.–21. Domijada na Rogli 25. filmski večer

Maj 2017

15. roditeljski sestanek 18. slovo maturantov 24. duhovni večer (3. VS), večer za dušo z Marijo 25. družinatlon, filmski večer 29. žensko popoldne

Junij 2017 15. 16.–17. 21. 22.

literarni večer vzgojiteljska konferenca pot preživetja zaključni večer (6. VS) 140

141

Vzgojitelji 2016/2017 •

Peter Končan, ravnatelj

•

Rok Rojko Luka Planinc

• • • • • • • •

Klemen Balažič Rok Demšar Bernardka Rupnik Jana Jemec Klara Pavlinič Veronika Planinc Mojca Potokar

•

Petra Držanič

•

Nežka Birk 142

143

Rok Rojko, vzgojitelj

1. vzgojna skupina

144

1. Aljaž Ant loga 2. Klemen Ba jt 3. Aljoša Br eskvar 4. Matej Bolt a 5. Jaka Čop 6. Franci Dol enš 7. Miha Gale ek 8. Domen Jer am 9. Jernej Jer eb 10. Kristjan Karničar 11. Krištof K epic 12. Marcel K epic

13. Boris Kok alj 14. Luka Kov ač 15. Filip Lah 16. Jure Mar c 17. Bine Mar kel 18. Jakob Me j rše 19. Andrej N art 20. Jona Nov nik ljan 21. Luka Osr edk 22. Rok Pičm ar an 23. Primož R ajšp 24. Lenart R upnik

25. Filip Štep ec 26. Tilen Teh ovn 27. Izidor Va ik lič 28. Leon Zajc

a n i p u k s a n j o g 1. vz ktivni, malo subje pak ih s a č v o m m Morebiti s , da smo najboljši, a ina ko rečemo da je 1. vzgojna skup dejstvo je, ezoni žela vse možnenali z v letošnji s e skupaj pa smo kro mo uspehe. Vs tošnjem DBT-ju, ki s i in zmago na lez vztrajnostjo, dobrimgorečim ga osvojili vedenimi idejami in oci 1. dodelano iz duhom. Smo pač otre živi, skupinskimupine, kjer ljubezen š vzgojne sk ka, kjer grmi. kjer se blis

vidik, ki tovo še en ktirko o g a z je t s Duhovno anemarjali. Pod ta ega ga nismo z pica (našega duhovnčer Marcela Kenaše molitve vsak ve Spet guruja) so v zaključeno celoto. vni dan zajele lepo uspel tudi duho li, pa nam je bil poln globokih misetja. večer, ki je iline in angelskega p spokojne m

145

a, ki oličine petj a, so k e k li e v ti Rezulta talo dnevna rutin ša nam je pos tem, da so se tudi na e v s v li a ti z a a š la se k no a začela og raskava grl BT-ju smo z našo himpa D h a ta ih vrs bolje. N esto, v naš osvojili 2. mdi 80 % kvazi-benda s se najde tui kokosi, ki so bili letoili Paraboličn agnani, da so priprav celo tako z er in eno uro pridno m klubski več d širokim občinstvo re »fušali« p lanokuscev. ih glasben s

kaj aredimo nestaviti n a d , li k re d si Letos smo a. Odločili smo se preom, ki je bilo il g č e n ro č o a p g s dru z globokim Ideja vsega resno temomu gledalcu prikrito. žrtvovanja povprečne ila, da lahko le preko tajamo boljši skupaj je b gega rastemo in posv to, kar drug za drue s časom zbrusimo ljudje ter s i. hočemo bit kali kjer smo is , ru d o a n t Izgubljenos o cilja, do luči, lahkoivljenja. d t o p o v a realna ž pra tudi na našprejemamo o m e ž e v a n enutkih s nič čudnega Prav v teh tr odločitve in a, da pomembne aj izgubimo. Še sreč i so nam k d ni, če se k sebi skoraj 30 ljudi, erjati imamo ob i pomagati in nas usm pripravljenota. na prava p 2. vzgojni tu, 1. proti je je bilo a lj o G ti ro David p hlo podcenjevan ntov, skupini. Ra h prepričanih maturaimeli vidno v očeli za vrv. Toda nismo e ko so prije a namena vreči pušk nikakršneg živalskimi pogledi in omočjo v koruzo. Z i kriki ter z moralno pleko huronskim manj sposobnih za vivom in tistih malo prijeli s podanim izz smo se sposkupino premagali. 2. vzgojno čno je letos kon rinega e s o jk o R i te Naš ljub se odtrga od ma se odločil, da reseli na svoje. Kot krila in se pas je tudi povabil na vapi, spodobi, n z nami poveselil. Če dnje obisk in se lo pivo (dobro, to za i fuzbal, mrz ) so bile sestavine, k mogoče ne premenile v zelo lep bo so ta dan s letos septembra pa e spomin. Že gov za veselje, saj s še več razlo va oženiti. Tudi tam Rok namerabomo manjkali. seveda ne

146

147

Luka Planinc, vzgojitelj

2. vzgojna skupina

148

1. Nace Ajtn ik 2. Matijan Be nedik 3. Tadej Bon celj 4. Matej Bok al 5. Tilen Čuk 6. Franc Ben jam 7. Martin Dr in Demšar obn 8. Rok Gornik ič 9. Gregor Ka včič 10. Matej Ka včnik 11. Lovro Ko kal 12. Klemen L j evstik

13. Nikolaj M avrek 14. Gabrijel Okorn 15. Peter Or aže 16. Peter Pib m er 17. Martin P intar 18. Lovrenc Ponikvar 19. Jan Remic 20. Jan Reve n 21. Peter Rib ič 22. Janez Ru par 23. David Tr ontelj

a n i p u k s a n j o g z 2. v v šla osvežite skupino pri ošolcev. o š a n v je ih prv Letos etih prisrčn veliko v obliki dev morali v celem letu azali h ok ji p Starejši so ošolci so tudi sami sti rv p e š a u neizk no naučiti, lent. Kljub em, športnem ta ri te a ik mars kovn leta kazali na li so se zelo iz področju. Na koncu rju. a m e tg n in družab i osvežili v Iškem vin n o i d so se tu

ojno ta smo z vzg le a g e k ls o nš am Že drugi da tako imenovano »te li li e e č im za o o in m p sku ako s opoldne. T ed prvošolci, p « g in d il u m b ovezovanje dilo celoletno p maturanti, ki je obro in v i lc ja o a š v tretje liki je ni n sad. Na s mnogotere delovanju in nebesed nju o s v , em ži lje zaupanju so v domsk i k i, ij c a ik komun e. ive sestavin nepogrešlj

kmalu ntov smo že ad ra tu a m o Na pobud pobegnili na hrib n enj ru v septemb jer smo si zakurili og k i, To m a . lj e novk Želim alu tu spekli hre in ob klepe lo všeč, zato smo km za ze , « o nam je bil t in marshmellowse ar is tg tv in » v pekli še šli v Iški ta pa smo zaključek le i v reki spekli XXLtv in po osveži kanke. li e v hrenovke

149

vzgojni irje, v drugi zen pečat. št o m sa v opa Čepra leto pustijo skupini vsako anovalskimi odnosi, st Z dobrimi so veselim nasmehom in jo st o mojstri odločn ostalim. So ), kitare (v m e vs d le so zg ocen eno dobrih v taroka (za c ) in kemijskih poskuso h a u n k ti obis ), treh četr il večkrat na gaja. b je rh U c kaj do (sošole ri njih vedno tako da se p

zgojno čjo smo z v vni večer. Z o n o k li e v Tik pred ljiv duho pravili gan ljenjem in skupino pri med Kristusovim trp o azali, da vzporednic kega dijaka smo pok nam je e e n življenjem lahko hitro uničimo, č gled. iz o ji n tv a s zun prijatelj o denar in m a s n e b m pome žka. a je zelo te Pot nazaj p stavitve, t z DBT-pred pini a k la p š a n Na sliki je letos v sku še , da smo se ki prikazuje pevskem področju. Na na a p trudili tudi n ni primerno za nasto eli še a im i rd b o e m n e se tj pe da peli to ni razlog, Evroviziji, a ri vseh molitvah smo za p o j in ra p u ko S lepo. našo sk m, kar je za a kakšno pese k in lep dosežek. Seved e m d a velik napre obre kitariste, ki so n d li imamo tudi rugačni zasedbi zaigra d v r e č ve vsak spremljavo. ni zrel, tinsko pome še la o p s« ru na »Matu ri drži tudi za ijo, še e m ri b o d v kc kar za a Pripravljeni maturante. ortnem področju, so šp posebej na lo skupino in tako smo e c li ja u b spod a jesenskem ojili pokal n dročjih sv o lu a m k že po i na drugih turnirju. Tud zali kot gonilna sila in ka so se zelo iz i in v celotnem domu pin u sk v i il pust t. a močan peč kom, ljučijo s pou k za ti n ra tu Ko ma ravijo skupine prip jim ostali iz poldne. Letos so o poslovilno p aki najprej v skupnem ij d i č tis svoje odhajajo ni pustili od a na e st a n ru o rčk prost o igrali rove roke, nato sm mer so imeli maturanti če igrišču, pri e, za zaključek pa g o n e n klepet zaveza iknik, kviz in p še li e im smo stala m, kjer je na pod kozolce slika ob traktorju. a tradicionaln do, da smo se imeli ve o p i h šali. Nasme bomo pogre h ji a d in lepo 150

151

Klemen Balažič, Rok Demšar, vzgojitelja

3. vzgojna skupina

152

1. Irenej Buk or 2. Ciril Cero všek 3. Andrej Čo p 4. David Črta lič 5. Bor Gazvo da 6. Staš Hysz 7. Andrej Jele nc 8. Martin Ješ e Sulcer 9. David Kas telic 10. Gabriel K lančar 11. Danijel K okalj 12. Matej Ma tos

13. Domen No vak 14. Jan Ocep ek 15. Gregor O sredkar 16. Luka Polc 17. Lovro Ra kar 18. Matevž S emprimožnik 19. Jernej Sim ončič 20. Matej St rehar 21. Nejc Tom šič 22. Sebastij an Trojer 23. Urh Ušen ičnik 24. Tomaž Vit ez

25. Peter Vo nčina 26. Žiga Žlič ar 27. Martin Ž ust

a n i p u k s a n j o g z 3. v kofijah, nizirali na Š , so se a rg o o m s tja end Vzgojni vik smo v petek prispeli ro osvežili. o it K h . a u n rj e o s m na odo in v v li rg v , preko j re o mnogi tak o se igrali različne ig ati drug zn m V soboto s poskušali še bolj spo na obali pa i o tv m ti s s h ro ki sp kateri popoldans o igro. V nedeljo so o p , a g e g n dru sestrami, ečer še noč smo imeli zv žili še starši z brati in mu pa je dru te se nam pri bhajali sveto mašo, o o m s j a skup . upni piknik sledil še sk 2016/17 lskem letu za 21 o š v je e s skupina ovečala 3. vzgojna ti »prenovila« in se p da smo se lo o e il c b odo , skoraj v ato se je sp jnimi skupinami. Z v. o n la č novih i vzgo spoznavna di z drugim spoznali tu septembru smo imeli novem u Po Že v mesec 7. vzgojno skupino. čanje s 4. in re . s 6 o s k estrs večera li bratsko-s pa smo imeli še e im o m s . letu nec jno skupino pino, za ko vzgojno sku bno srečanje s 7. vzgo ale, da g kratko druža hrana so nam poma vali naše in je i tr m u s e avali in Igre, p avali, spozn smo se zab vezi. e medsebojn

e je ojne skupin Znotraj vzg pravi krožek to potekal čis oskusi iz P m o v lo s a n z izaciji ike v organ začetku n h elektrote Na sredkarja. Gregorja O preprostejša li so izdelova a (nihajni krog, ezj v a n g lo a n a pa so se ), pozneje ramiranja ik ln g ojačeva aj osnov pro naučili nek onec jim je uspelo k Arduina. Za irati avtomobilček, m ra g tudi spro oviram. a ik m ki se iz

153

, na Pohorje šolci odšli Ko so prvo 2. in 3. letnika tje smo se fan rk vojaške zgodovine Pa v gled i il v ra p od eli voden o im o m s m a anjem v Pivko. T likim zanim ov, e v z i s in muzeja et tank i zstavo mak ogledali ra narejenih s spretnim l, a g ta e v le o g in je ij n lad eza in it V ža a o m m s rokami To la. Na poti domov e ij n a o D s očeta ih, kjer li pri Vitezov se ustavili i piknik in z nami igra vil ra p ri p m a n nogomet.

nalni mo tradicio udi a im ta le u Ob konc ramom. T e gatim prog s piknik z bo ič drugače. Ko smo n e o s il o b i m n s s , leto žara obrotami z kjer smo d z i il p re k i, o e Želimeljščic odpravili k ih članih naše skupin jš . e ti n s e o š n u b k poso pri iz je pevske s o izkazali o v s li ri e v pre hk a smo se la Prvošolci p o poskusili zavezati m s tem, da s il je krst fazanov, pri d a le S . to a govarjati n krav o morali od a pa smo m s m re te ka ved vodi. rašanja, se različna vp rjanjem stali v hladni . m a v to o e g m d ogo med o okronali z n o m s je n a Sreč

dpravili tu smo se o Po novem le lno romanje naše na ji na tradicio ine na Golo. Tam sto p u k s ti e e rj jn a o vzg ti M večena sve cerkev, pos i je med drugim k Antiohijski, tje vzgojne skupine e tr a ic tn e zav o dobri uri rošnjica. P kjer smo p ri p a š a n in ilj, rispeli na c hoje smo p daljšo molitev, potem j imeli najpre repčali z domačimi k o e smo s o m s pa . V Želimlje no m je a č in i dobrotam o drugi dijaki že trd . s lo se vrnili, ko nas to sploh ni moti r a d n e v , spali

154

155

Bernardka Rupnik, vzgojiteljica

1. Nina Benčin a 2. Ema Bešte r 3. Karin Bojc 4. Benjamina Če 5. Urška Erž šarek en 6. Klara Hro vat 7. Neža Jake lj 8. Anja Javo rnik 9. Marija Kr nc 10. Tjaša Ku čič 11. Lucija Ku nav 12. Marjeta ar Malovrh

4. vzgojna skupina

ČI Š V O 13. Ana Mar inko 14. Veronika Ma 15. Marija Ok ršič ršlar 16. Lucija Pa vlin 17. Katja Pet ič ernelj 18. Jerca Po lc 19. Zala Prij ate 20. Manca P lj rošek 21. Katja Ro zma 22. Urška Ru n par 23. Manca S latn 24. Rebeka S ar trehar

NIK KLETA D O H DE BEl SANA - PI

SESTRE 25. Iza Terbo všek 26. Nika Zab uko 27. Lucija Žu vec mer

C I M E T

TO S U P

S SRC R

N OLA

LJENJE!

ČETRTA ČETRT

DOBER DAN, ŽIV

156

a n i p u k s a n j o g z 4. v a delu našeg posebnem četrt. Našo v o im v ži e Četrtljank i mu rečemo Četrta kana k is velemesta, a več ulic, najbolj ob ilo Čira lj V v te ta e s e jd s ri na četrt ulica, v kate lp, hostel Ena ta tr e č je pa sto pošto Sovji o in tako čara, kino, n trebuh, bleščičarn dve i ze pojstla, pra olj obiskani pa sta prv et skrbi jb im a C N a j. rn Kava napre vi in desni. loge Irish stavbi na le klepet in ogromne za lica svete , p je a je k e za družen ti kavarne ro p s a N ekatere . a kapučin in večerih n večernic. ih tr ju b o e Rite, kjer s pri molitvi hvalnic in ast, jo a ir zb ebna č o n d re etrti je pos dni skrbi č te a k n a č e in lepe Biti meš ko za sožitj še posebej, ardka. rn županja Be

odek v ionalni dog kal ic d a tr je a s pote Kraljiščin ini, ki je leto se p u k s i jn o 4. vzg aj smo rlestona, s njega v slogu cha prave plesalke teda v le pričakal preobrazi četek nas je se časa. Za za až, ob katerem smo m se o To m ič s v m kralje slikale. Pote se pomerile e d ra v ra p vse v in snih korako e naučile ple kmovanju. Ker smo s i, lj te ra k m e e trij v plesn le, so nam . vzgojne za a k iz o n it 3 imen ali iz stno prijah . ki so veliča esli unikatna darilca n ri p , skupine

157

e skupine naše vzgojn . decembra. k n ti tr e č 7 Tri od 2 Lucije, 14 rat a dan svete godujejo n ledarju naj bi bila tak časi o k a po Po starem , ko svetlob švedski tu le v č o n icionalni najdaljša mo. Po trad v bele premaga te vse tri Lucije oblekle i smo k e navadi so s le cimetove piškote, arottija li v e a d P i v in a e lj k m le ob b spre O j. a luč in p u le k s a š jih spekle nimi svečami razna . a smo s prižg im vzgojnim skupinam g ru d te o pišk

, na dekleta sama delov s. Ob takih a m o d o m ik akšen k Pri nas s mu zgodi k o zdravilo, a se kljub te dobimo prav posebn i in h priložnosti hranjeno v vzgojiteljič s o ki je skrbn je antidepresivno in ppens. a lu škatlici. De o. Imenuje se Shut h voljo do ln in a v n je o u g b spod dobi za pacientka dličnih Po zaužitju čenja in doseganja o u a g nadaljnje rezultatov.

jeognja a #varuhin #Bela #vod arinkacarica #M #Krasinec ki #vetrnice re #zumbaob olena #kombi k a n e tu #potolč rvaprimiha p o b ra #kate a skapogač #belokrajn divščin #pocesti o g #knjigedo miniministrant n # le m vidišvsakda #podze #tegapane m e v zo te #bela a #hobotnic #tarzanček akaroni #4ever rim #dobridob rji le o zr e #punc

158

159

Jana Jemec, vzgojiteljica

5. vzgojna skupina

160

1. Teodora B izjak 2. Katja Brle k 3. Anja Bon 4. Karmen Do lenšek 5. Doroteja Fajdiga 6. Lidija Hlad nik 7. Ajda Jensk o 8. Maja Kala n 9. Marija Luc ija Kavčič 10. Nika Kode r 11. Karmen K rnc 12. Kristina Krnc

13. Tjaša Lah ne 14. Barbara Lapanja 15. Sara Mar inko 16. Manca M iklič 17. Klara Mo čenik 18. Petra Op rešnik 19. Tina Pete rman 20. Neža Sla k 21. Nika Topo le 22. Ema Zupa n 23. Nika Zupa n 24. Mihaela Žnidaršič

a n i p u k s a n j o g z 5. v ču ne i em besediš Petka v naš ebe, ki živi v 5. vzgojn s o a le i im i n k e , velj pom pak tudi če skupini, am plat na peti. Ker je od dvignjen p omemben element v p lo ze i sluhnile to tud bi, smo pri vilni ro e rd a g i k s pra žen nasvetom o po pisti in im in n ri e v e S ile se sprehod hoji v njih, koncu tudi zavrtele v a se z njimi n . e b s la g ih ritm

nja, e, spraševa ra, govorni g lo a n e k ls tu Šo naloge, ma seminarske eno besedo stresorji. z Mi se tega nastopi ali i spopasti? iranjem m ji n z e s o aniz Kak skupaj z org zabavamo lotimo kar e s h ri te to na ka dogodkov, na skrbi, pa čeprav je o im . b zu obra in poza o masko na včasih s črn

drasle punce so o tsko e š a n i d tu Ja, den pajo na štu in sedaj sto se pripravile na to so o pot. Da pa vljenje in da ne bod ži o o jn s to t, s le o sam ljskih bile želime nikoli poza iti nekaj preizkusov, v morale opra le, da se v svetu le že o m . saj nis ripravljene p e n jo e jd zna

161

rajno, z očasi in vzt i skupini p i p lu e s Čebula i vzgojn mi, a v naš veliko solza eha. Ob opravljanju ju n sm so to solze vov in ob izpovedova zi m iz e n raznolikih smo se v predbožič ic n s norih re . lj povezale času še bo

i plešejo doma, miš Ko mačk ni . Medtem ko so naše ni) (po Ljublja ziskovale Španijo, e ra tk n sedele ra tu ma ljah nismo živele v m li e Ž v e drugošolk kupaj smo dan pre i čas. .S križem rok m je štela naš skupn na kavarni, ki

b , ko se klju t se pokaže raviš v s o n š a tr s u Ne odp er i napovedi hudi snežn da bi preživel en sup i, n a J . k « Davčo sopetk a v družbi » konec tedn v sneg, sankanje, k Jutranji sko oško igranje in ostale tr o , ljavi peka pic m ob sprem a n o s ti s o aktivn i. olnjevali dn smeha zap

mbe, ki ga uje spreme ega. V nas b e tr o p je n avn Življe ivega in zab naše delajo zanim želja po preureditvi la jo e o je dolgo tl i ji lahko dodale sv b kuhinje, da redile bolj prijetno. In za a n jo in rez recepta noto a kuhinja b il b i b a n š k ka kav? »petkin« ka

162

163

Klara Pavlinič, vzgojiteljica

6. vzgojna skupina

164

1. Meta Ažbe 2. Danijela B ec 3. Marta Bev c 4. Tjaša Bru lc 5. Tea Dovič 6. Neža Graj 7. Maja Jurc a 8. Judita Ker in 9. Anja Kogo všek 10. Zala Koje k 11. Alja Kos 12. Pavlina K ošir

13. Zala Koš ir 14. Ingrid Ma 25. Natalija rija Kozame Oblak rnik 15. Dora Kriš 2 6. Nastja Ov elj niček 16. Janja Len 27. Neža Pav ič linič 17. Zoja Lovš 28. Klara Po in točnik 18. Ana Lipov 2 9. Ana Šenk šek 19. Tamara Lu 30. Loti Špes žar 20. Katarina 3 1. Nika Šušte Maršič ršič 21. Ema Megla 32. Anamarij j a Verlič 22. Florentin 33. Patricija a Mihelič Žižek 23. Katjuša N uč 24. Mia Ober star

a n i p u k s a n j o g z 6. v

ojni r v šesti vzg7 to s ro p i s Letos smo lile 6 maturantk in 2 oločiti, skupini de časih je bilo težko d šan! fazank. In v rejši in kdo bolj zme zares kdo je modbomo naslednje leto e Prvošolke rešale naše najljubš močno poge, ki so nas uvedle v dale maturantk življenje in nam pre želimeljsko «! »duha šeste

pine se je vzgojne sku ikaj: v bojno e š a n ik n d rs Ho to, relevil v ma skozi leto p sni oder, v modno pissnih a le č p b stor o polje, v stno je pa v pro najpogoste čanj ob svečkah! Pri! re večernih s vzdušje zagotovljeno družinsko

esto no, ko po šredi fi je s re je se s »Življen Takole smo , ga živimo!«kale v vročem vrelcu a m m a e n jn e o zim smo na vzg sti, medtem kokrivale tiste malenko le d e o d u mo ve vikend o drugi nis ki jih druga že prej!

ki jih i lastnostmi,stno im g o n m d e Me a skupina v šesta vzgojnljubezen do hrane! goji, je tudi paziti na naših To je moč o nih praznovanjih ali rojstnodnev ljučnim preživljanjem pa med nak sa. Makaroni v sirovi prostega ča sploh naša strast! omaki pa so 165

ikih ljskih hodn e e m li e ž a n d Čeprav se ovsem domače, ra počutimo ptudi druge konce odkrivamo akole smo nekega Slovenije! Tega jutra pozirale v skrivnostn pragozdu! Krakovskem

nti ktivnimi talet le o k i im š a os Med n rsikaj: zmožn se najde maga govorjenja brez dolgotrajne krohotanje preko utrujenosti,nenadna menjava vseh meja, točno ob 15:30 … d razpoloženjasmo tudi v kuhanju! Po lo Odlične pa ktirko smo same za ša Tamarino ta želodčke cel vikend! hranile naše

Druga – pogača … a gre o n zr a n o d Zrn zanašamo, na drugo seesti vzgojni skupini življenje v š , kot se spodobi: naprej tako ločno in veselo! odlično, od

i rila! V družb Šesta ti da k res ni nikoli prijateljic zar nam nikoli ne dolgčas, ke j, kaj trapastega bi zmanjka idečele! še lahko po

166

167

Mojca Potokar, Veronika Planinc, vzgojiteljici

7. vzgojna skupina

168

1. Hana Andr oić 2. Irena Bača r 3. Eva Bernik 4. Tina Brva r 5. Natalija C erar 6. Marija Deb eljak 7. Pia Gerbec 8. Maša Golo b 9. Neža Jarc 10. Eva Jura nčič 11. Klara Ka včnik 12. Rebeka K erin

13. Ana Knific 14. Manca Ko lić 15. Eva Kopa č 16. Tinkara K oračin 17. Urša Kos mač 18. Eva Kreb l 19. Sara Lap anja 20. Katja Ma rkelj 21. Klara Ma rkelj 22. Maja Med en 23. Urša Miš maš 24. Marjeta Radešček

25. Maruša R ejc 26. Ana Roge lj 27. Lea Šavs 28. Sara Tali ć 29. Ana Vidic 30. Tadeja V renko 31. Anja Zihe rl

a n i p u k s a n j o g z 7. v eka ob ognju, paj še je n e d e s r, i. K Veče petje pesm hrenovk in napornih dneh nas hočeš? Po eri umirijo in nam skupni več za nadaljnje korake dajo zagonti. na naši po

pred ko ozračje Adrenalins re. Tako kot v začetkom igpini. Med seboj vzgojni sku e in vsaka od nas je smo različn . Skupaj pa tvorimo svoja barvaekter barv in smo čudovit sp . vsemu kos

eno L!!! Navduš o IIIN GOOOOo stopnice in zdirjam h li im is č m o k V s . m pre cam v obje našim pun zvanja: »ZMAGA, pa nam od AGA!!!!!!« ZMAGA, ZM

169

černi ci, sneg, veikend o tr o , re ig Palačinke, ogovori … Vzgojni v u je sprehod, p je! Pri Veroniki in Luk res povezu zakon!

se vsak m snežaku ško dušo v e n ž e n s m o Ob te prebudi otr upine raz(s)neži inta sedme vzgojne sk le sebi. Dek repustiti različnim jo: se znamo p am, ki nas pomlaja dogodivščinnd, skrivalnice, vzgojni vikeje rojstnih dni, dnevi praznovan upine. vzgojne sk ! Na eeeeeeee!! in, e e e e e je v Na zdra kupnih dogodivšč še veliko s ečerov, živčnih dni zabavnih v objokanih noči po pred testi, jemanja, ki spada o njih ter ob ;) Vse to in še več smiz !! li ta o le rk k o e id kam na božičnic si zaželela ojne skupine. sedme vzg

bvladajo, uhinjo že oe česa k re te a k e N o se naučil druge pa s e pa smo po novega. Vs kuhanju večerje skupinskemvoje brbončice in razvajale s dčki pomislile, s sitimi želoši bodoči možje da bodo na ženami več kot nad takimi ;) navdušeni!

170

171

Petra Držanič, vzgojiteljica

8. vzgojna skupina

172

1. Hana Baje c 2. Eva Cemič 3. Tina Dovič 4. Nika Golob 5. Ivana Kike lj 6. Živa Konča n 7. Špela Krn c 8. Katja Lena rčič 9. Rebeka Mih elič 10. Maša Me negatti 11. Marija Po grajc 12. Neža Poll ak

13. Špela Pr imožič 14. Tadeja Pu gelj 15. Meta Rep e 16. Klara Sim čič 17. Eva Monik a Starc 18. Ajda Šen k 19. Urška Šm ajs 20. Gaja Špe s 21. Tadeja Vid ec 22. Petra Zu pan 23. Elizabeta Žust

a n i p u k s a n j o g z 8. v čila!

poro Petra se je

ti, Hočem žive iti, b u neh . lj je n življe v tvojih dla je r a k , ti si želim si no ti, te le o b ta S ti Njemu, gel, srce da n a j biti tvo let. ki mi daje za eh. Bili li v tistih dn in is m e š a n e To so bil ljubeznijo ip apolnjeni z so polni; n upaj smo začutile utr . k S le a . k m jo je n in upa pele o m s j a p u k m življenja, s a, predvse je bila sreč A na koncu sreča! se je e jna skupina Osma vzgo tarejše članice skupin S . a il o k d h la la ali pom prepričati, so se želele ostane polnopravni p podmladek zato so pripravile , e in p u k Tako smo del s za mlajše. le v vsa v o v zi iz j a k ne blek e najprej o pravile na lk o š o rv p e s od lačila in se mogoča ob po hodnikih moških j ka to modno pis in, odgovorile na ne p . u k lo s u b ih e č jn o le vzg nec jed o k za r te e j vprašan ve članic o k smo si no Za zaključe ine izbrale svojo botr p u za k s i« e m s jn o vzgo le » ubo zaveza ter se z oblj vedno. mi petek. bil pred na Končno je oln obetov. Vsaka p Deževen, a a, ki je padla na tla, žj e d a ic lj kap h, novo nov nasme ino. la ja e s za je šč vo dogodiv besedo, no Hčerah Marije pri Na Bledu, kjer smo osmarke , e ic n č o m Po akljale ostumih sk k v pustnih klepetale v »Blejski , okoli jezera rale družabne igre, ig in i« rn a kav čudovitih stal delček o o n d e v o b spominov.

173

a se zbrale n čnico smo pikniku na ži o b d re p m» Dan em božične as, tradicionaln tega, da hrane (za n g le lo o a P njk , dekci«. arke) ni ma rale svoje m s o e n č la vedno o nakod rav pošten mi. Kdo ima p s to le o ra sm deli, da miselnimi ig možgane z o so v Sibiriji takoj ve eda ak es klobuk in k ama in Evo? Katera b Znaš d «? A h li c u ri k to so od don’t in katera » « h c u to » je odgovoriti? inja me uček? Spom e, petje lj k za ja in ij spom iknik, norč Na kaj me rafiranje, p … Začele smo s g to fo , h e na sm čanje se je vrtel orje, sproš in kitaro, m d kozolcem. Za žarom se okrepile o o piknikom p k«. Po tistem, ko sm ranje a fi ll ra o g m to S o fo duet » čo, je sledil dnji dan pa a ij p in o n asle s hra način. Že n skakale na sto in en vile v Izolo. Tam smo pet) ra e p s d o o in (s smo se rale odbojk rnile prijetno ig , e rj o m se v v toplo Zvečer smo ha polnimi spomini. . le ra fi ra g foto sme z lepimi in utrujene, a lazino v a drobno b lno besedno n e s š e d e Us ta rostoru. S s in skupnem p umirimo …« te Petr o e s ja a n P a » v išlje zvezo: a pot prem hvaležnosti, n e lj e p o p glas sebi, pravljanju, otroštvu, o akdanjih rečeh. To je u vs preprostih vzgojno skupino v čas o in il o š m a n e il o šir tvorilo tev, saj sm ke malo li o m ih rn e vsa več rugo in se je druga na d kot bleščice. o prijela. Tak

slabo voljo čne ure in nimi u e rn o p a N av njale z zab smo prega smo se sproščale, r odmori, kje , igrale roverčka že a s a m e il uč ljale , si priprav na travniku zgov sirup, pekle e sladice in b e to, le da bi bil s V … j n ljenje kosta poren in živ a n j n a m n da pestrejše.

174

Urša Mišmaš

Ustvarjalne delavnice Tudi v tem šolskem letu so bila vrata Don Boskove dvorane kar nekajkrat na stežaj odprta. Iz nje pa so prihajali domovci z nasmehom do ušes. Seveda, odvijale so se delavnice. Ustvarjali smo vse mogoče: adventne venčke, nakit, vaze ... Posadili smo tudi rože, ki so ob materinskem dnevu našim mamam pričarale nasmeh na obraz. Ustvarjalnih pripomočkov smo imeli po zaslugi Petre in Jane na pretek, tako da smo lahko brez težav krepili svojo ustvarjalno žilico. Seveda čisto brez težav ni šlo; kakšna nedelujoča vroča pištola nikoli ne škodi. ;) To pa je bila dobra šola za osvojitev kakšnih novih ročnih spretnosti. Se že veselimo naslednjih delavnic! 175

Tinkara Koračin in Filip Štepec

SPLETkarjenje

splet-ke splet-ati splet-ičit splet-ilk i e*

Po spletu okoliščin je naneslo, da smo letos s spletilkami spletali spletke ravno spletkarji. Mi smo tisti, ki prvi izvemo, kdo v našem domu kaj spleteniči. Nato pa o tem napletamo take in drugačne novice, ki jih objavljamo na domski spletni strani. Prav tako redno skrbimo za sveže in izvirne spletne ankete ter malo manj redno obnavljamo dijaški blog. Vse domske spleteže torej izvemo prvi (ali pa si tako vsaj domišljamo) in jih takoj podamo naprej v novospleteni zgodbi. Ker pa so naši ponedeljkovi večeri zaradi tega zelo naporni (spletkarije so res umazana zadeva!), se med letom in ob njegovem koncu dobimo na skupnem spletkarskem filmskem večeru ter si ob prigrizkih povrnemo moči za novo spleteničenje spletkarskih spletk s spletilkami!

*spletilke spletílk ž mn. metaforične pletilke, s katerimi spletkarji spletamo spletke: prinesti spletilke na spletkarjenje; njegove spletilke letos slabo spletajo novice; Klara od nas zahteva izurjene spletilke

176

Irena Bačar

Gledališki abonma Ena od premnogih dejavnosti, ki je še dodatno obarvala in popestrila preteklo šolsko leto, je bila tudi možnost udeležbe na abonmajskih predstavah v MGL-ju. (Za vse nevedneže: kratica pomeni Mestno gledališče ljubljansko.) Sama priznam, da sem sprva malce kolebala, ali naj žrtvujem nekaj cekinov za umetnost ter namesto svojih ust raje nahranim duha in srce ali ne. In po kratkem premisleku sem se le pridružila intimnemu številu kulturnih sladokuscev, ki so se iz takih in drugačnih razlogov odločili za abonma. Nekateri, da bi imeli izgovor, da se malo lepše uredijo, drugi, da bi spoznali enako misleče želimeljčane, tretji, da bi imeli dober razlog za ne-učenje, četrti

pa preprosto iz nedolžne želje po zabavi, užitku in širjenju obzorij. Upam si trditi, da nobeden od zgoraj naštetih ni bil razočaran in da je vsak našel nekaj zase. Skozi leto smo si ogledali naslednje predstave: Vojna in mir, Trač, Družinski parlament, Žlahtni meščan in Leona in Leonce, odšli smo na koncert v Kino Šiška, kdor je želel, pa si je lahko privoščil še dodatno predstavo na Mali sceni. Vodilna tema dijaškega abonmaja je bila sicer na splošno komedija, tako da si lahko mislite, da smeha ni manjkalo. Za naslednje leto gledališki abonma nedvomno priporočam vsem – ne bo vam žal!

Želimeljčani

Jernej! Želimeljska druščina ti sporoča, da smo v predstavi zelo uživali! Bila je prefinjeno dovršena in humorno zabavna, dialogi so bili duhoviti in demokratični, tvoja kapa je bila dobro pletena, tudi scena se je zelo lepo podala tvojim fantastičnim igralskim sposobnostim … Ne, resno: hvala za super večer! :)

Jernej Gašperin

Po ogledu predstave Družinski parlament 5. januarja 2017 smo izkoristili poznanstva – med nami in igralcem Jernejem Gašperinom, nekdanjim želimeljčanom, se je odvilo tole dopisovanje:

177

O, kakšne legende! Lep pozdrav vsem. Bili ste naša prva publika in bili ste fantastični. Srečno letos še naprej!!!

Klara Pavlinič

Literarni večer pod zvezdami Čeprav so med dijaki ponavadi najbolj glasni kakšni športni navdušenci in navijači, to sploh ne pomeni, da po želimeljskih hodnikih ne tava tudi lepo število v umetelno besedo zaljubljenih duš. In vsako leto se junija dobimo na čisto našem dogodku, posvečenem vsem tistim, ki jim poezija ježi kožo in kliče metulje tja nekam v trebušno votlino. Posedemo se po sadovnjaku, pod zvezde in pod svetilke, ki visijo z vej starih zgubanih jablan, počasi se nabiramo in počasi se naš krog širi in širi. In ko se odločimo, da smo prišli vsi, se začne. Strune kitare zadrhtijo in zasanjani glasovi pritegnejo kakšni lepi stari melodiji. Nato pa mikrofon neopazno potuje naokoli ter se ustavlja pri tistih, ki si želijo s somišljeniki deliti nekaj priljubljenih verzov; včasih tudi svojih. Menart, Prešeren, Maurerjeva, Rilke, Prevert, Pavček in pisana množica drugih poetov morajo biti strašansko ponosni na nas, ko se opijamo z njihovimi besedami! Mi pa beremo, poslušamo, meditiramo in uživamo! Dokler ne pride čas za slovo. In za vabilo: se vidimo prihodnjega junija!

178

Eva Krebl

Kulturne drobtinice Umetnost ... Hm, to je slika, to je zgodba, to je glasba, to je narava, to je ljubezen, to je on/ona in to dejansko je človek. Človek ustvarja umetnost in s tem izraža svoja čustva. Da umetnina nastane, moraš iti izven svojih okvirov, se preseliti v svoje srce, v svoje misli in prepustiti srcu, da naslika to, kar si. V umetnosti odkriješ sebe in šele takrat se zaveš, kdo si. V Želimljem večkrat ustvarjamo. Letos nas je obiskal akademski slikar Klemen Benedik. S svojimi nasveti nas je popeljal v svet umetnikov, nas obogatil z nasveti in nam povedal svojo zgodbo umetnosti. Dijaki smo izlili na platno svoja občutja in naredili razstavo. Zaključili smo s kratkim, umetnosti polnim programom. Naša ustvarjalnost pa bo še naprej dozorevala in tudi enkrat dozorela, kot jabolko, ki se lesketa v jutranji zarji jeseni.

179

“Z bese človek do predaja misli, z človeku sv o ljudje d umetnostjo je pa ru predaja g drugemu jo svo čustva ja .” G eorgij Plehan ov

180

Dom ski utri nki

Špela Primožič in Živa Končan

Treningi dekliškega nogometa

181

1. trening

2. trening

X. trening

X+1. trening

Naval. Polovica ženske populacije Doma Janeza Boska. Komaj dovolj prostora na notranjem IN zunanjem igrišču. En trener ni dovolj. Zaradi gneče je v povprečju vsaka prišla do žoge trikrat v uri in pol.

Stanje se stabilizira. Na treningu približno 10 deklet. Najprej ogrevanje. Nato različne podaje, streli, preigravanja ... Na koncu tudi igra.

KRIZA. Obdobje testov? Lenoba? Prišla le tri dekleta. Trenerju izpadli skoraj vsi lasje. Se splača nadaljevati ...?

Očitno le je nekaj deklet, ki se zanimajo za nogomet. Udeleženk zopet dovolj. Toplo vreme. Zunanje igrišče. Ofsajdi. Zmeda. Prekinjanje igre. Vse bolj zanimivo. Utrujenost. Zaslužena večerja.

Peter Vončina in Irenej Bukor

Treningi fantovskega nogometa V Želimljah smo imeli tudi letos treninge nogometa. Kot že prejšnje leto nas je treniral Robert Gačnik, mojster edinega pravega športa, ki je s svojim klubom Ivančna Gorica letos osvojil 2. slovensko futsal ligo. Treninge se je izvajalo v dveh skupinah. Prva je potekala od 17:00 do 18:30, druga pa od 18:30 do 20:00. Treniranje je bilo naporno in učinkovito, saj je teren spolzek, igrišče mokro, uspe pa samo tistim, ki so najbolj pridni in delavni – Demšar, Rupar, Boncelj.

Kaj je vsem trem skupno? Vsi so maturanti, ki so opravili te treninge in postali dobri nogometaši. Naše trdo delo se je pokazalo v uspehu ekipe, saj smo na Domijadi osvojili 2. mesto. Cime bi nam rekel, da smo igrali kot pravi »kerlci«, trener Gačo pa nam je dokazal, da z dobrimi treningi lahko iz svojega talenta narediš veliko in s tem prispevaš kamenček v mozaik želimeljske nogometne ekipe.

182

Salezijanska animacija športa Rok Rojko

Tudi v letošnjem letu so naše ekipe v skupinskih športih tekmovale v SAŠ ligi, ki se iz leta v leto krepi in postaja močnejša. Liga je potekala od meseca septembra do maja. Ob zaključku pa sta nas obiskala vrhunska alpinista, zakonski par Marija in Andrej Štremfelj. Tudi našim trem ekipam sta izročila priznanja: za 11. mesto našim nogometašem, za 4. mesto našim odbojkaricam ter za 6. mesto našim košarkarjem. Slednji so po rednem delu vodili, vendar se zaključka niso mogli udeležiti, zato so dosegli končno 6. mesto. Že sedaj pa gledamo proti sezoni 2017/2018 in upamo, da se bomo zopet imeli odlično.

Rezultati rednega dela tekmovanj Nogomet – fantje 1. FC HRABROST 2. ZADOBROVA 1911 3. SMC KODELJEVO 4. SMC IG 5. LJUBLJANA CITY 6. LJUBLJANA POLJE B 7. SMC RAKOVNIK 8. ANONIMNI 9. SMC MARIBOR 10. LJUBLJANA POLJE 11. GIMNAZIJA ŽELIMLJE 12. SKALA 13. DOLSKO & CO. 14. KMN OLIMP CELJE

Odbojka – dekleta 1. SMC Rakovnik 1 2. DD AMS 3. SMC Rakovnik 2 4. DJB Želimlje 5. SMC Celje 6. Nekdanje Želimlje

Košarka – fantje 1. DJB Želimlje 2. SMC Sevnica 3. Šentjakob 4. SMC Rakovnik 5. SMC Celje 6. Ljubljana Podutik 183

184

Dom ski utri nki

Plesni te čaj Urška Rup ar

Bil je četrtek, končno dan, ko se je v okviru Doma Janeza Boska začel plesni tečaj za pare. Že prej smo si poiskali soplesalce in se večinoma soglasno odločili, kateri tečaj želimo obiskovati. Poleg začetniškega je bil namreč na voljo tudi nadaljevalni – za tiste malo bolj vešče, ki so se plesanja učili že lansko leto. A živčne misli o nerodnosti (na primer: Kaj bo, če pozabim in zamešam korake, ali me bo pohodil?) so se razblinile, ko smo pod budnim očesom voditelja Davida in soplesalke Nežke svoje boljše polovice zavrteli v ritmih valčka, fokstrota, čačačaja, salse. Tako smo vsi z veseljem pričakovali plesno obarvane 185

četrtkove večere, kjer ni manjkalo ne smeha ne intenzivnega razmišljanja. Na začetnem tečaju so presenetili dijaki prvega letnika, saj so s svojo številčnostjo poskrbeli za gnečo v fitnesu. Plesali smo celo jive in sambo ter nasploh izboljšali svoje plesno znanje, ki smo ga lahko tudi dokazali na tako imenovanem preplesavanju, ko se je v naši prirejeni plesni dvorani cel večer vrtela glasba in z njo tudi plesni pari. Bomo videli, koliko korakov nam je še ostalo v glavi. Če ne prej, pa naslednje leto znova na tečaju.

Latinoam eriški pl esi Petra Zup an

Ob torkih zvečer je po domu odmevala glasba v znamenju salse, čačačaja in drugih latinoameriških zvokov. V svet plesov nas je popeljala Ajda Jensko, ki jih je vrsto let trenirala. Letos pa se je odločila, da bo svoje znanje delila z nami. In tako smo si dekleta nabrusila pete in se za začetek odvrtela v osnovne korake teh življenja polnih plesov ...

186

Ciril Cerovšek

Jesenski turnir 187

22. septembra, v četrtkovem večernem odmoru, smo se zbrali na igrišču bojno razpoloženi. Napočil je čas za jesenski turnir in kako bi ga lahko začeli bolje kot z igro nogometa na našem asfaltnem igrišču. Slavila je druga vzgojna skupina in vsi smo se strinjali, da je bila igra zelo napeta. V ženskem nogometu je zmagala sedma vzgojna skupina in že je napočil čas za odbojko. Igra je bila trda, navijači glasni, sodniki strogi in vzgojitelji polni energije in salezijanskega smeha, ki smo se ga nalezli tudi mi. Telovadnica je bila nabito polna in navijaško vzdušje je bilo na vrhuncu. Slavili sta druga in šesta vzgojna skupina, a vsi smo čakali na kraljico vseh športov, košarko. V tem zadnjem boju za točke smo dali vse od sebe. Boj je bil

neusmiljen in vsi so prišli navijat za svoje favorite ali pa vsaj za prijatelje, ki so se borili za posest košarkarske žoge na igrišču. Spet sta zmagali druga in sedma vzgojna skupina, a tudi poraženci smo bili pomirjeni, saj smo od sebe dali resnično vse. Fantovske vzgojne skupine so prepevale svoje himne in napeve, ženska delegacija pa se je prepustila objemanju in veselemu skakanju v zrak. Na koncu smo se veselili vsi, kar je bil konec koncev najbrž tudi namen. Seveda pa že težko čakamo na povratno tekmo; naslove prvakov bo naslednje leto težko ubraniti!

Naslednjega dne je bil na sporedu Gerlitzen in na smučišču sta nas ves čas spremljala sonce ter obilica dobre volje. V Gerlitznu imajo tudi merilec hitrosti in za naslov želimeljskega prvaka sta se borila Demšar in Kristjan, na koncu pa je zmagala Pavlina Košir. Če povzamem celoten konec tedna, je bil do kraja zabaven, adrenalinski in seveda poln novih doživetij in izkušenj. Upam, da nas Peter tudi naslednje leto vzame s sabo.

Aljaž Antloga

in sproščanje v večernih urah. Ker je zunaj vsenaokoli ležal sneg in želimeljski fantje radi pokažemo, kako trdoživa so naša telesa, smo skoraj vsi (razen Filipa) tekmovali, kako dolgo lahko zdržimo v mrzlem snegu, ne da bi skočili nazaj v vodo.

Domsko smučanje

Bilo je nekega mrzlega januarskega dne, ko smo se skupina samih odličnih ljudi in Petra Končana (ki je nosil enodelni kombinezon) odpravili smučat na dvoje avstrijskih smučišč. Po dolgi in naporni vožnji (vzgojiteljica Jana je medtem poslušala pesmi iz svoje mladosti – Hej brigade) smo nazadnje le prispeli v veleznano smučišče Bad Kleinkirchheim in se v trenutku odpravili na snežne površine. Že na drugem ovinku je Končanu, medtem ko nam je kazal, kako da so smučali v starih časih, zmanjkalo podlage pod nogami in je moral nekaj krogov presedeti v baru pri dnu smučišča. Preostali del skupine je divjal naprej in na koncu dneva, ko so nas noge že pošteno bolele in se je Rojko že jezil nad svojo starostjo, smo prav nestrpno pričakovali topel bazen

188

Vsako leto se bolj ali manj poln avtobus dijakov, ki največ svojega prostega časa preživijo v športnih copatih oz. ta čas najučinkoviteje izkoristijo, aprila za dva dni odpravi na Domijado. Rogla, kot temu rečejo dijaki, si je naredila prijetno reklamo. Že sama odsotnost od pouka je mamljiva, ko pa temu dodamo še pričevanja dijakov o vseh dogodkih, dosežkih in hrani, postane jasno, zakaj so nekateri pripravljeni vložiti toliko truda, da bi postali del vsakoletnega zaključka Domijade. Nekateri vlagajo v določen šport, drugi v poezijo ali v fotografiranje, tretji pa so se pripravljeni udeležiti katerih

koli kvalifikacij ali natečajev, le da bi prišli na ta dobrih 1500 m visoki cilj. In tretjeosebnemu opazovalcu se upravičeno zazdi, da je Rogla res nekaj neverjetnega in fantastičnega. A slika na prizorišču ni vedno tako briljantna kot predstava o njej. Želimeljski dijaki hitro ugotovijo, da nadpovprečni športni dosežki niso edino področje, kjer izstopajo. V petek zjutraj koši pred njihovimi bungalovi skoraj edini niso napolnjeni s praznimi steklenicami žganja, po drugi strani pa morajo vsaj eno uro pred koncem uradnega nočnega programa napolniti svoje postelje. Če se želimeljski dijaki resneje posvečajo športu, se njihovo

Domijada Janez Rupa

189

vodstvo za razliko od spremljevalcev drugih dijaških domov v (pre)veliki meri posveča njim. Hrana in pijača sta sicer na Domijadi res na visokem nivoju, prav tako tudi ostale hotelske storitve. Ampak kljub restavraciji, bazenu in bungalovom raj za naše parčke zaradi precej jasno postavljenih pravil Rogla ravno ni. In morda je prav vse to pripomoglo k še tesnejšemu povezovanju igralcev, ki bi bili že zaradi kakšne majhne kršitve ali nesporazuma hitro primorani oditi domov. Ekipe in posamezniki pa niso bili povezani le med seboj na igrišču, temveč tudi z izvrstnimi navijači na tribunah, kar je zagotovo doprineslo k številčnosti in lesku medalj. Odbojkarji so brez težav dosegli 1. mesto, nogometaši so si v izenačenem

finalu po šestmetrovkah prislužili srebro, prav tako so 2. mesto dosegli šahisti. V teku je s 1. mestom spet zablestel naš reprezentant Martin Pintar, tek za fante pa nam je prinesel še ekipno zlato, za katerega imata zasluge tudi Jaka Čop z 2. in Urh Ušeničnik s 4. mestom. Dekleta so si ekipno pritekla drugo mesto, želimeljska glasbena zasedba pa je kot ponavadi spadala med najbolj kvalitetne točke kulturnega programa. Rogla v svojih iglastih gozdovih res skriva nek poseben čar in pozitivno razpoloženje, hkrati pa predstavlja tekmovanje na najvišji ravni, kar se tiče slovenskih dijaških domov. Tudi hrana je vsaj tako okusna, kot jo pohvali vsak udeleženec zaključka Domijade, ki razočaran ugotovi, da njegov želodec kljub lačnim očem ni vsemogočen. Da, Rogla je zagotovo vredna slehernega truda, ki so ga dijaki vsako leto pripravljeni vložiti, verjetno pa obstajajo tudi pričakovanja, ki niso bila izpolnjena.

190

Jure Marc

Športno in družabno srečanje katoliških domov – Dan D Letos se je Dan D ali Dan katoliških dijaških domov odvijal v Vipavi, na Škofijski gimnaziji. Uvodoma naj poudarim, da je prvotni datum odpihnila burja, v drugo pa smo z avtobusom le uspeli priti v vetrovno dolino. Takoj po prihodu smo se preoblekli v športno opremo, si obuli nogavice in se vsak po svoje ogreli. Bili smo se v osmih disciplinah; od enke pa vse do nogometa za fante. Naša vražja nogometna druščina se tekmovanja ni mogla udeležiti v polni zasedbi, a se je kljub temu dokazala z odličnim tretjim mestom. Prav tako sta tretje mesto v biljardu zasedla Peter in Kristina, Martin pa v igri enke. Jakob in Sara sta v namiznem »žogobrcu« pometla s konkurenco, razen z dijakoma iz Maribora, in priigrala drugo mesto. Kvartopirec Leon je v taroku izvedel čudežno potezo, imenovano »klop + kralj in še dama« in se prav tako uvrstil tik pod sam vrh. Doroteja in Martin sta 191

zablestela v igri briškule in našemu domu izborila zlato. Ta dosežek šteje še toliko več, ker je bila zmaga izbojevana v sami srčiki briškule – na Primorskem. Peter je v igralno mrežo pretkano pometal vse žetončke in tako v disciplini štiri v vrsto zasedel prvo mesto. Na vrh stopničk sta se postavila tudi Jure in Beti, katerima v odbijanju žogice ni bil kos nihče. V namiznem tenisu sta osvojila prvo mesto. Seštevek vseh rezultatov je navrgel novega »starega« skupnega zmagovalca – naš dijaški dom Janeza Boska. In to že četrtič zapored. Vse dogajanje so vipavski dijaki začinili še z nastopom pevskega zbora, ki nam je zapel domsko odo, z zanimivo krajšo razmišljujočo recitacijo in z motivacijskim govorom načelne ravnateljice. Za piko na i pa so nam tamkajšnje kuharice pripravile krompirjev golaž, ki nam je vsem šel zelo v slast.

+ Rezultati + Jegličev dijaški dom (Šentvid)

Dijaški dom ŠG Vipava (Vipava)

Dom Janeza Boska (Želimlje)

Dijaški dom Antona Martina Slomška (Maribor)

Nogomet – fantje

Namizni tenis (skupaj)

Štiri v vrsto

Ročni nogomet (skupaj)

Tarok

Briškula

Biljard (skupaj)

Enka

SKUPAJ

20 192

Katja Peternelj

Izdelovanje božičnih voščilnic Adventni čas je tisti del leta, v katerem se pripravljamo na Jezusovo rojstvo. Srca mu želimo odpreti z molitvijo, pa tudi s konkretnimi dejanji – trudimo se, da bi naš pogled segel preko meja lastnih potreb in želja. To v domu že dolgo časa uresničujemo tako, da izdelujemo voščilnice, ki jih nato dijaki prodajamo po svojih domovih in župnijah. Ves denar od prodaje pa namenimo za dijake, ki si naš dom težko privoščijo. Izdelava voščilnic je letos potekala tako, da so bile fantovske vzgojne skupine zadolžene za bolj tehnične stvari (kot so rezanje papirja), dekliške pa smo izdelovale vsaka svoj tip voščilnice. Na koncu so nastali prav mikavni paketki za prodajo, prelepe in inovativne voščilnice pa so gotovo polepšale praznike mnogim želimeljskim babicam.

193

194

Dom ski utri nki

trnovo + soča + draga

+ Prostovoljstvo + Tjaša Brulc

Jan remic

+ Trnovo +

+ Soča +

Kot tudi vsa leta poprej se je skupinica prostovoljcev enkrat na mesec odpravila v Dom starejših občanov Trnovo, kjer smo se družili s tamkajšnjimi stanovalci. Zanje smo si po navadi vzeli čas ob torkih, in sicer kar med učnimi urami, tam nekje med drugo in četrto uro popoldne.

Dan pred odhodom sta nas Jana in Petra prišli vprašat, ali imamo čas. Če smo naslednjega dne pisali pomemben test, smo včasih zavrnili, drugače pa smo z veseljem (ponavadi v torek) odšli na prostovoljno delo (in se izognili čiščenju in pa delu zlatih učnih ur). Odpeljali smo se v Ljubljano do kompleksa rehabilitacijskega centra Soča. Pot smo nadaljevali v eni izmed stavb, ki se imenuje Vijolica.

Reši spodnje rebuse in ugotovi, kaj vse smo počeli!

k= c

123456 A=E O=A

Rešitve: 1-delavnice, 2-zabava, 3-pogovor, 4-trnovo

195

1234 ž=z

1234

12345 A=o

z=r

k=v

Sebe in svoje igre, ki smo jih prinesli s seboj, smo nastavili po hodniku in mimoidoče povabili k druženju. Ko smo novinci prvič prišli v Sočo, smo imeli najprej uvodno srečanje z glavno medicinsko sestro, ki nas je seznanila

z delovanjem rehabilitacijskega centra in s potrebno higieno. Zgodilo se je tudi nekaj zabavnih dogodivščin, ko so ljudje hoteli z nami igrati igre, ki jih nismo znali. Nek možak je bil tako razočaran, da ne poznamo igre šnops, da se je z invalidskim vozičkom odpeljal po svoje karte in nas naučil igrati. Spoznali smo ljudi, ki so imeli amputirane noge, vendar so še zmeraj imeli močno voljo do življenja. Na žalost pa niso bili vsi taki, zato smo takrat, ko v svojo družbo nismo uspeli privabiti nikogar, igrali enko kar med sabo. Z obiska Soče smo vedno odšli žalostni, saj smo se morali vrniti na učne ure, medtem ko je bilo prostovoljstvo res zabavno in veselo, pa še dobro delo smo naredili.

dora krišelj

+ Draga + Prostovoljstvo se mogoče na prvi pogled zdi le delo, za katerega ne dobiš nič in hkrati porabiš ogromno energije. A to ne drži. S prostovoljstvom smo dobili novo izkušnjo, nešteto hvaležnih nasmehov in notranje zadovoljstvo, da smo naredili nekaj dobrega. Prav zato smo v okviru prostovoljstva enkrat mesečno hodili na obisk v Drago – center za otroke in mladostnike z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Z njimi smo odšli na sprehod ali pa prepevali in jim s tem polepšali dan. Ti so nas bili vedno zelo veseli in so se hitro navezali na nas, predvsem pa so tudi naš dan spremenili v izjemno lepega.

196

Katja brlek

Žensko popoldne Letos sta v okviru Ženskih popoldnevov potekali dve srečanji.

197

november 2016

maj 2017

1. žensko popoldne

2. žensko popoldne

Rak na dojki – pričevanje in preventiva

Dragocena.si

Ker je bil oktober mesec ozaveščanja o raku dojk, smo imeli v domu žensko popoldne na to temo. V Sloveniji za rakom dojk, ki je najpogostejši rak pri ženskah, vsako leto zboli 1300 žensk, letno jih zaradi te bolezni umre skoraj 400. To pomeni, da bodo danes vsaj tri Slovenke izvedele, da so zbolele za rakom dojk. Helena Rozman nam je o bolezni povedala veliko več kot le statistiko. Z nami je delila svoje doživljanje bolezni in zdravljenja. Govorila je o veri, ljubezni, zaupanju. Vse to se nas je močno dotaknilo. Naše srečanje je dopolnila Bernarda Hrovat, ki nam je predstavila in demonstrirala preventivno pregledovanje dojk za zgodnje odkrivanje raka. Vse to je bila dobra spodbuda k temu, da smo pozorne in odgovorne za svoje zdravje.

Se ti kdaj zdi, da si nepomembna, da ljudje nate gledajo kot na majhno punčko, da si neopazna in nelepa? Morda samo kdaj pa kdaj? Verjemi, večina deklet se včasih počuti tako. In prav me smo se zbrale nekega sončnega majskega popoldneva v Don Boskovi dvorani. Z nami se je skozi vsa ta pomembna vprašanja podala Živa Štiglic. Zaupala nam je svojo zgodbo o otroštvu, šoli, lepoti in občutkih sprejetosti. Skupaj smo spoznale, da smo velik Božji zaklad in da moramo pokazati svojo lepoto celemu svetu.

meta ažbe

Preventiva v cestnem prometu ali kako ostati živ na slovenskih cestah Ko je nad Želimlje legla zima, so se večeri začeli temniti, mi pa smo kljub temu razposajeno pohajkovali po cestah in poteh, kjer redno vozijo avtomobili. Vzgojitelji so začeli »tečnariti«, naj nosimo odsevne trakove, imamo oblečena svetla oblačila, si svetimo z lučko … Bolj ali manj smo njihova priporočila sicer upoštevali, a veliko nas ni niti pomislilo, kaj se sploh lahko zgodi, če na cesti nisi dovolj pozoren. Nekega večera pa nam je vzgojiteljica Klara pripravila predavanje o varnosti na cesti, saj je pred leti nekaj časa delala tudi v preventivi v cestnem prometu. Razložila nam je vse o zaviralnem času avtomobila, pa o posledicah trka pri različnih hitrostih, o razlogih za smrtnost na cestah, o lastnostih mladih voznikov ... Če se nas vsi ti podatki niso dotaknili, pa so se nas zagotovo posnetki, ki nam jih je pokazala. Splača se imeti odsevnik, pa če izgleda še tako smešno!

198

199

pavlina košir

Krst prvošolcev Bili smo novopečeni »fazani«, neizkušeni in tudi povsem nevedni, kaj se pravzaprav dogaja. Zbudili so nas sredi noči. Spomnim se, kako nas je eden od maturantov zbudil s kričanjem, naj vstanemo, slečemo svoje vzglavnike in si navežemo prevleke okoli oči. Še dobro, da sem pričakovala, da se bo v enem izmed naših prvih domskih tednov odvil tudi krst prvošolcev ali po domače »fazaniranje«. Zmedeni in zaspani smo se drug za drugim spotikali po hodniku. Spremljalo nas je glasno vreščanje maturantov. Izjemna izkušnja. Maturantje so nam dali vedeti, kdo je v tej hiši glavni. S temo pred očmi smo se približevali telovadnici. Najprej smo šli v malo telovadnico. Glasna glasba, res nori basi in glasbena mešanica, ki je še poviševala raven adrenalina. Preveze na očeh smo odstranili in morali smo teči po robu telovadnice, maturantje, katerih obrazi so bili zakriti z maskami strašljivih klovnov, pa so nas pošiljali v sredino kroga, da smo za povrh delali še sklece. Naslednja postaja – velika telovadnica in plazenje po kolenih in komolcih – vse to

zaradi iskanja stvari, ki je pravzaprav ni bilo. Po vsem tem smo bili že dobro zbujeni, a krsta še ni bilo konec. Na kolenih smo se zaobljubljali našim »glavnim«, da jih bomo spoštovali in jih imeli za najboljše. Priznam, nisem tabornica ali kaj podobnega, zato sem takšno zaprisego govorila prvič. Bilo mi je všeč. Za konec so nas poslali v garderobe preštet »nekaj« koruznega zrnja in nas klicali ven, kjer so nas vsakega posebej polili s kozarčkom vode. Za vsakogar se je našel razumen razlog, zakaj je to potrebno. Pri meni na primer zaradi sestrstva z maturantko. Po tem nočnem tušu so nas končno poslali nazaj v dom. Med vračanjem proti svojim posteljam smo za nagrado dobili še rdeče noske, ki smo jih morali nositi še kar nekaj časa. Zjutraj nas je tradicionalno pričakal zajtrk na koruzi (dobesedno), zraven pa še pesem maturantov. Sedaj smo bili povsem polnopravni »fazani«! Krst je bil izjemen in takšne izkušnje ne bi želela nikoli izpustiti.

200

Marjeta Radešček

e j n a v e ž v a l k i M

m se rijetni. To noč se p no d ve ili b r so Zvečer Miklavžev veče a zjutraj do daril krajšo pot. ra na i in om sp i na dob a bi imel Moji otrošk vanja in upanja pa telje na kavč, d preselila iz pos spati od navdušenja, pričakoojih najljubših dni v letu. Vseje za m an la en ev og vž ed m la aj kd mik nisem ber je bil od ne Želimlje. Tu je darila. 6. decem , ko sem prišla na Gimnazijov kosti, zato že dva tedna se je spremeniloim trem letnikom vlije strah vno takrat (seveda po ih dogodek, ki prv kakšne so možnosti, da bi ra večer namreč še ena zadnj ta . š, aj je lja ož iš te ol zm p an n atur jete prej ra al v domu. Za m soč in en nepri nesreči) manjkko mlajše dijake postaviti v ti rašljive priložnosti, ka e, ki so nosili st tj an ur at m se li no, so čaka Majcnovo dvora ni pa so nas pri Ko smo hodili v ke, postavili v špalir, v dvoraje sledila popotniku, ki je na klovnovske mastavljeni stoli. Glavna zgodba nenavadno pos

201

agali, si mu ljudje pom oklical so e Č i. d lju e p nato re in slab u Petru. Ta jih jeečal neprijazne ju srečeval dob sr svojem potovana zapisal in jih sporočil svetem k ni ko je popot je njihova imendal nagrado (bonbone). Tudi u, a te je čakala kazen, ki je tr na oder in jim imena sporočil svetemu Pe skih sposobnosti do plesne z ljudi, je njihova ične vrline: od napovedoval aturantje dogodek zaključili to preizkušala razldelanja sklec. Na koncu so mna i pa smo vsi skupaj names koordinacije in odbo o prijateljstvu, za piko vzpodbudno zg pice. anje niti ne večerje jedli še se mi miklavžev koncev se j, za na am ed e) gl Konec mesecev kasnej pa ti spomini. Ko sedaj (nekaj . Pozabiš na strah, ostanejo temo. zdi tako groznoakič, ko beseda nanese na to nasmejemo vs

202

Katja Markelj

Božičnica

Najbrž stereotipno, pa vendar se dekleta v domu že kar nekaj časa pred božičnico nanjo zavestno pripravljamo. Iskanje prave obleke, ličenje, pričeska … Vedno je bilo tako in najbrž vedno bo. Tema letošnje božičnice, predvsem duhovnega dela, ki je vključeval dramsko igro naših izjemnih dijakov prvega letnika, se je vrtela okoli super junakov. Kar nekoliko presenečeni in morda s kančkom posmeha smo na začetku predstave opazovali igralce na odru, oblečene v Batmana, Supermana, Črno vdovo, Kapitana Ameriko ... A ko se je tema razvila, se je pokazalo tudi bistvo, ki so nam ga prvošolci želeli predati: Jezus

203

je s svojo »supermočjo« ob nas in ves čas deluje v našem življenju. Sledila je težko pričakovana slavnostna večerja. Izgubljeni prvošolci so begali med mizami ter se trudili ustreči željam kar malo preveč vzvišenih dijakov višjih letnikov. Odkar smo bili mi v prvem letniku, je v želimeljščici preteklo že kar nekaj vode in moram priznati, da nisem pogrešala te večerne strežbe. Opazovala sem obraze v jedilnici. Eni navdušeni nad hrano (predvsem nad dunajskim zrezkom), drugi so se smejali tako, da so jim solze močile obraz …

Nekaterim se je videlo, da se zavedajo, da je to njihova zadnja božičnica. In priznam, tudi meni je bilo v nekem trenutku hudo. Nekakšna tradicija na božičnici je tudi otvoritveni ples maturantov. Letošnje leto so prekosili vsa pričakovanja. Marsikatera izmed nas si je med plesom na skrivaj obrisala solzico ali dve. Potem pa veselo na plesišče, kjer smo se vrteli ob različnih ritmih in melodijah. Sledilo je še prižiganje lučk v atriju pri jaslicah, ki so jih letos oblikovali naši tretješolci. Ves večer je ekipa usposobljenih fotografov pridno opravljala svojo nalogo in fotografirala vzgojne skupine ter tiste posameznike, ki so želeli tudi tako

obeležiti ta svečani dogodek. Po uradnem delu programa so nekateri že komaj držali oči odprte ter so se zato odpravili v svet sanj. Tisti bolj vztrajni in polni življenja pa so v klubu ob spremljavi kitar prepevali pozno v noč. Še en lep večer, ki nam bo vsem ostal v spominu: večer smeha, plesa in kulinaričnih užitkov. Predvsem pa večer praznovanja Jezusovega rojstva. Verjetno bom prihodnje leto pogrešala vse to, a verjamem, da bo tudi brez nas želimeljska božičnica prav tako izjemna, kot je bila do sedaj.

204

lucija žumer in jakob merše

Želimeljski skavti Želimlje premorejo celo vrsto hrabrih in pustolovščin željnih skavtov. Z letošnjim letom smo začeli z našimi srečanji in s tem obogatili in popestrili domsko dogajanje. Najpogosteje smo se srečevali pod našo Vrbo Mesarico, ki je postala naš dom. Bila je izhodišče za raziskovanje štirih smeri neba, ponudila je vejo za gugalnico, poslušala je naše pesmi, piske in Mišičnjaka, pod njo smo postavili križ, zakurili ogenj, jedli in nenazadnje tudi prenočili. Tu je le nekaj utrinkov naših druženj.

.../-.-/.-/...-/-//.---/.//.../-.-/.-/...-/-//-.-/.---/./.-.//-.-/---/.- Adventni venec v atriju! Letos smo se želimeljski skavti odločili, da bomo ../..//../-.//-.-/.-/-../.-/.-.//-.-/---/.-../..// ali skavt je skavt – tako kot vsaka družina – z večerno kjer koli in kadar koli – tudi v Želimljah. molitvijo ob adventnem venčku Nekega pomladnega popoldneva so nas v krog priklicali piski pričakovali rojstvo Odrešenika. Za tako veliko družino pa smo naredili in takoj smo se odpravili lovit »merjasca« – kaj drugega pa delajo skavti! Da pa si pravi skavt, moraš znati ne le loviti spodobno velik venec. merjasca, ampak tudi pošiljati šifrirana sporočila. Morse je za razmere 2. svetovne vojne iznašel abecedo, ki so jo kasneje uporabili mnogi, ne samo skavti. – pomeni dolg pisk, dim, snop svetlobe, . pa kratkega. Različne kombinacije skupaj tvorijo črke (npr. .../---/… pomeni SOS). Nam je morsejevo abecedo Izidor izvajal kar s piski. Zažvižgal je nek stavek, ki je predstavljal namig na zaklad (oziroma listke), mi smo ga po dva in dva dešifrirali in se pognali v tek iskat te čudežne listke. Nekateri so jih iskali po celih Želimljah, že skoraj na Golem, pa so jih nazadnje našli na želimeljskem pokopališču, spet drugi so jih iskali pri šolskem telefonu. Z listki smo skupaj sestavili največji zaklad – odlomek iz Svetega pisma – in z njim tudi končali srečanje. Roverčkov je zmanjkalo. Nič hudega. Skavti takoj rešimo zadevo.

Pazi! Krademo zemljo!

205

Vse najboljše za te, vse najboljše za te, vse najboljše, dragi Robert, vse najboljše Bi Pi!

Ema Bešter

Pot preživetja S skavtsko skupino smo se letos odločili, da vse želimeljčane izzovemo na pot preživetja in tako preverimo, kakšna je stopnja želimeljske drznosti. Izziv so pogumno sprejeli in se odzvali v velikem številu. Na pot so se podali v bojno opremljenih tričlanskih ekipah. Nekateri so si nadeli škotska krila, drugi so se prebarvali na zeleno, oranžno ali roza, spet drugi pa so si obuli bele nogavice.

plazenjem pod mrežo, plezanjem po gumah čez Želimeljščico in še s kakšnim dodatnim presenečenjem. Za nagrado vsem preživelim smo na koncu postavili vodno drčo. Izkazalo se je, da smo želimeljski dijaki dovolj sposobni, zato pot ne glede na opremo ni bila za nikogar usodna (razen morda za bele nogavice). Drznost želimeljčanov pa je zagotovo blizu 100 %.

Pripravili smo pot, polno ovir. Začela se je z vleko vrvi na milnici, nadaljevala pa s tunelom presenečenja, v katerem so dijaki nepričakovano v usta dobili moko, barvo ali pesek. Nato so se srečali z gumami, na katerih so lovili ravnotežje in preizkušali skupinsko usklajenost, pa s čofotanjem po blatnem jarku, s

Poleg tega, da preživeti pomeni ne umreti, pa smo opazili, da je bila na naši poti beseda preživeti tudi presežnik glagola živeti. Pot nas namreč ni le umazala, ampak tudi povezala in nam dala občutek, da več kot le živimo, da »(pre)živimo« na polno.

206

Ema Bešter

Kmečke igre Šolsko leto gre h koncu in trenutno sem sredi obdobja, ko ne vem, ali naj se učim nemščino, latinščino, zgodovino ali matematiko. Morala bi se verjetno kar vse, ker sem spet čakala na zadnje učne ure pred testom. Vedno ista zgodba. Ko se tako smilim sama sebi, gledam okrog po učilnici in opazim od sonca opečena ramena svoje sosede, ki mi je ravno v odmoru pripovedovala, kako je cel konec tedna grabila seno. In takrat se spomnim na dogodek z začetka tega šolskega leta, ko smo po pouku imeli prave kmečke igre. Razdeljeni v skupine smo se med seboj pomerili v različnih kmečkih disciplinah, od košenja in grabljenja trave, prenašanja jabolk, skakanja v vrečah za krompir, pa do vožnje z ogromnimi gumami. Ne bom pozabila, kako zanimivi so bili obrazi tistih, ki so v roke prvič prijeli koso ali pa so ugriznili v gnilo jabolko. Takrat smo za zmago sodelovali, vztrajali in bili iznajdljivi. In zdaj si želim le tega … zdrave kmečke pameti.

207

Filip Štepec

Klubski večeri Domski klub je prostor, kjer »dogaja«. Med drugim se tam dogajajo tudi klubski večeri, ki v dijaški dom prinašajo najrazličnejše tematike, tako da nihče ne more trditi, da se za njegov okus v domski ponudbi ne najde ničesar zabavnega. Na teh večerih namreč plešemo, poslušamo potopise, uživamo v glasbenih nastopih, včasih pa celo jemo, pijemo in prepevamo. Ponudba je torej raznolika. Med tistimi, ki pripravljajo klubske večere, se znajdejo tako povabljeni gostje kot tudi bivši dijaki ali pa se za izvedbo javijo kar domski dijaki sami. Tudi minulo šolsko leto je v klubu neprestano »dogajalo«, zato že sedaj komaj čakamo na novo leto in na to, da bodo klubski prostori zopet oživeli pod novimi idejami!

208

Maša Menegatti

Jabčkanje Draga narava, tudi letos HVALA za okusna rdeča jabolka, ki smo jih z nasmehom utrgali in še z večjim veseljem pojedli! Salezijanski sadovnjak se vsako leto šibi pod darovi narave. In kot skrbni ljubitelji okolja (ter slastnih jabolk) se vsako jesen nekajkrat zberemo na tako imenovanem »jabčkanju«, ko v dobri družbi in z mnogo zabavnimi pripetljaji izpraznimo težke veje ter si priskrbimo sladko ozimnico!

209

Jabolk kje si o rdeče, h ej z Tam n raslo, mi po , božal a jablani k vej! o me je sonče šati kz Nič brž um ne glej – lati. ij me in poj ej!

210

Dom ski utri nki

Karmen Dolenšek

Don Boskov turnir Predstavitev vzgojnih skupin na Don Boskovem turnirju je po eni strani uradno medskupinsko tekmovanje, po drugi strani pa je to priložnost, da prav vsaka vzgojna skupina zažari čisto po svoje: skozi pesmi, dramske uprizoritve, plesne točke, umetniške plakate, morda celo skozi pantomimo … Možnosti so preprosto neskončne. Tako vsako leto nastane osem fenomenalnih, kratkih, a unikatnih zgodb, vsaka pa nosi v sebi kakšno posebno sporočilo. Naj vam kratki odlomki besedil vzgojnih himen in pa jedrnat opis odrskega dogajanja orišejo vzdušje, ki smo ga mi tistega večera doživljali v Majcnovi dvorani.

1. vzgojna skupina jaz sem otrok prve vzgojne. Kjer ljubezen še živi, kjer se trese, kjer grmi. Prva vzgojna, to smo mi! Otroci smo, otroci prve vzgojne. Iz mesa in krvi. Želimo si, da bi se po naših žilah pretakale vrednote, ki štejejo, ki nas delajo drugačne. A v svetu napak je vse težje, bolj tuje, zato nam ne preostane nič drugega, kot da damo drug drugemu to, kar imamo ali znamo. Samo če se žrtvujemo drug za drugega, lahko pridemo do konca, samo tako lahko uzremo svetlobo ...

2. vzgojna skupina Ne znamo res najbolje peti, znamo pa dobro živeti. Vsak da, kar zna, zapoje, zaigra, da se druga dobro ima! Kljub temu da prihaja vsak s svojega konca Slovenije, se na nekakšen način ujamemo. In tudi če ne znamo najbolje peti, se imamo skupaj lepo.

211

3. vzgojna skupina Bale, bale smo iz trave, dobre za prašiče, krave. Srce smo štale in zabave, mika nas ta vonj otave. Z našo himno smo hoteli povedati, da smo zelo raznoliki, imamo mnogo talentov in smo dobri pri veliko stvareh (»dobri za prašiče, krave«). Včasih smo malo neorganizirani, vendar se vedno zabavamo in se imamo dobro (»srce smo štale in zabave«).

4. vzgojna skupina S strastjo živet’ in razumet’, da je vsak trenutek dar, kakršenkoli – ima svoj čar, AHA! Sporočiti smo hotele, da moraš izkoristiti vsak trenutek, ki ti je v življenju podarjen; ne samo, da ga živiš, ampak da ga živiš s srcem. Življenje ima mnogo težav in naša naloga je, da se vedno znova poberemo in gremo naprej. Biti moramo dovolj pogumne in močne, da zdržimo, in v veliko pomoč nam je, da smo skupaj ...

5. vzgojna skupina Kdo sem jaz, zdaj ne vem, mogoče sem vzor mnogim ljudem, ali pa presenečenje, ki znova in znova navdihuje. Kinder jajček … Preprosto veš, da je vsak znotraj sebe dober, a vendar drugačen. In take smo tudi me. Vsaka se trudi na svoj način, da je preprosto najboljša oblika same sebe.

212

6. vzgojna skupina Hodi po poti, saj ne rab’š zemljevida, misli po svoje, bodi več kot le blazina. Ko izbereš sanje, si upaj jih živeti, ko pa izbereš sestre, se nauči potrpeti. V življenju se soočaš z mnogimi težavami in tvoja naloga je, da jih premagaš in greš naprej. Ne smeš pustiti, da te pokoplje vsakodnevna rutina, ampak moraš biti nabit z življenjem! Obdržati moraš svojo enkratnost in si upati sanjati ter sanje tudi živeti!

7. vzgojna skupina Kmet nas v obaro, mi njega v omaro! Skupaj zmoremo vse – zajčki, korenčki, deteljice! Skupaj zmoremo vse – sedma nebesa iz pravljice. Kmet želi iz nas – zajcev in korenja – skuhati obaro, zato smo se združile v skupen boj pod geslom KMET NAS V OBARO – MI NJEGA V OMARO! Ker SKUPAJ (preprosto) zmoremo vse!

8. vzgojna skupina Pa saj se ve, da ne moreš klorirat benzena brez katalizatorja, in naj se ve, da reakcija ne more poteči brez prijatelja! Dekleta osme vzgojne skupine smo se odločile, da svetu predstavimo čudovito zgodbo o nastanku periodnega sistema. Elementi (tako kot me) ne potrebujejo nadzora, ampak le pomoč in podporo, da najdejo svoje pravo mesto v svetu.

213

Anja Javornik in Ana Marinko

Zaključek turnirja Kolesar naj bo! To je zgodba o fantu, ki je bil tako velik, da je z nogami dosegel prav do kolesarskih pedal, in tako suh, da je kot peresce poletel po kolesarskih progah in prehitel tudi najhujšo burjo. Pojedel je zvrhane krožnike kompleksnih ogljikovih hidratov in maščob nižje stopnje (brez krožnikov, seveda). Po treningih pa je bil tako izžet, da je morala zvečer postelja sama k njemu, sicer bi kar stoje zaspal. Brez dvoma že vsi veste, da to ni nihče drug kot sam Matej Mohorič. Ta nas je počastil s svojo prisotnostjo pri podeljevanju nagrad vsem zmagovalcem namiznega hokeja, spomina, namiznega nogometa in še marsičesa … Da pa večer ne bi ostal le pri uradnih protokolih, nam je v vmesnih točkah pokazal svoje spretnosti pri vožnji tricikla, monocikla in podobnih prevoznih sredstev, s katerimi je za šalo premagoval nastavljene ovire. Ko so bili rezultati posameznih disciplin že znani, je sledila še razglasitev zmagovalcev celotnega Don Boskovega turnirja. Ker pa smo v tednih trajanja turnirja vsi porabili veliko kalorij, smo za konec vse vzgojne skupine dobile še sladko nagrado, ki nas je močno razveselila.

214

Nika Topole in Sara Marinko

Slovo maturantov Slovo. Beseda sama po sebi morda ni nič posebnega, saj to počnemo kar naprej. Slovo pred poletnimi počitnicami, slovo pred potovanji, slovo pred spanjem ... Ampak eno slovo v življenju pa je posebno in izstopa. Slovo, ko se posloviš od svojega drugega doma in se odpraviš v svet. Slovo se je začelo s sveto mašo, ki jo je na željo nas, maturantov, daroval Peter Pučnik, ker smo se kot njegova zadnja generacija nanj na poseben način navezali. Sedaj »štekamo«, kaj nam je govoril že v drugem letniku, in zato bomo tudi v študentskih letih z veseljem s seboj nosili svoje zaklade, ki jih simbolizirajo lesene skrinjice, ki nam jih je Peter ob tej priložnosti podaril. Ker pa je to slovo bolj slovesne narave, smo ga seveda nadaljevali z večerjo v družbi najbližjih. A kot nam je vsem znan rek, da človek ne živi le od hrane, ampak tudi od besede, smo se tudi mi z zahvalami poslovili od naših vzgojiteljev in vzgojnih skupin.

215

Prav vse te besede so pri marsikom povzročile, da je potočil kakšno solzo ali dve. Seveda nismo mogli zapustiti želimeljske doline brez tradicionalnega nočnega slovesa od vseh sodomovcev. Čeprav smo tudi mi delili tiste »strašno modre« nasvete maturantov, ki so že vse doživeli (npr. »matura sploh ni tko težka«, »uživej tuki v Želimlah, ker bo prehit mim«, »izkoristi vsako možnost, ki ti je dana«), smo jih mislili iz srca. In tako smo rekli svoj »zbogom«, ki pa gotovo ni bil zadnji, saj se bomo zaradi vezi, ki nas vežejo na to dolino pod svobodnim soncem, gotovo še vrnili. Nekateri morda kot profesorji, vzgojitelji, starši bodočih želimeljčanov ali pa le kot iskalci mladostnih spominov.

e jih s i k , i tvar cij. Vse s e t i v udo ih genera ke, je č o s e, da delo mnog eno v ro e in t i b a z Ne po v šolah, m je polož, jo bogatit troke. učite anje, ki va spoštujte a svoje o to zn čina, ki jo prenesite n dediš dne zvesto stein n i nekega E t Alber

216

eva krebl

Tečaj kitare Kako lepo je, ko se odpravim v naravo … Ampak nikoli sama. Ob meni je moja zvesta prijateljica kitara. S svojimi zvoki me vedno znova razveseli in polepša še tako tegoben dan. V Domu Janeza Boska smo imeli priložnost, da svoje znanje nadgradimo, nekateri pa so se z akordi srečali tudi prvič. Naš »totalno scenski tečaj kitare« je potekal enkrat na teden po eno uro. Poleg ubiranja različnih akordov smo se spopadli z novimi ritmi in se izurili v raznih trikih, ki popestrijo pesmi. Ure kitare pa ne bi bile tako zanimive brez našega učitelja Blaža Podobnika, ki je bil nenehno poln idej. Ob koncu tečaja smo naredili majhen nastop, na katerem smo vsi tečajniki zaigrali pesem. Vem, da bomo pridobljeno znanje znali ceniti, uporabljati in deliti naprej. Res je lepo, ko lahko samozavestno primeš v roke kitaro in s svojimi variacijami poslušalcem pričaraš nasmešek na obraz.

217

218

Dom ski utri nki

la Podobnik, Maša

Ciril Cerovšek, Za

Menegatti

nindi) (člani skupine Ina

Strgana struna

»bad guya« – sta dva totalna ru vala od a N slike, napovedo runo. la st o ad kr an – rg re St Ju ed in lske n pr Luka Večer, zadnji da vsaj kanček hitreje. la dobre tretješo ija zb in e oč aj jo e nastop Srca mnogih bije vu sodeč, dosegl le, ki so, po odzi lo se je. Ojoj, tamle ša o zače opiti tako, kot sm svoj namen. Ja, no Stegu, Alexa Želeli smo nast primer tako kot na lo a vidimo žirante Po rmana in Jureta najbolje znali. N etje. Po dijaškem domu ja Je valne v tr Volaska, Andre no ad predzadnji vaji o gledajo ocenje ur l sn ra re rm av m pr lo ki se a, o ve Jaklič svinčnike v si je že marsikd ičakujoče vrtijo , ki jih je ujel na m pr ije in od te el m lis e an iš še nesl in neka nekako. u vtisnile v spom rokah. No, bo že vajah in so se m iz biologije in jih – iv poleg prebave gl ni mogel pozabiti. – č re m na ij melod

219

svoji Nasmehneš se o. m ve že to j m pa ustavi. Pa sa vaj pogled, pote al km to Na odru se čas el om m enjaš zakajs , potem pa … ekipici in si izm res vse od sebe tev s strani e, vs š da at kr Ta nastane tišina. potem za povrh dobiš še potrdi mniti tisti In zapo l. se ve si m pote češ, da si moraš re si at kr Ta ! to se tudi potile na žirije. Kar 1. mes aš še ostalim skupinam, ki so riva za vsem it trenutek. In čest oni vedo, koliko truda se res sk mo odru. Bravo! Sa tem. o, druge. ušaš pesmi. Svoj ostane. sl po e, id iz ko omin pa e na CD. In Začne se čakanj okler se jih pač ne naveličaš. Sp D . In spet. In spet prosim! je, Do kdaj? Čim dl

220

+ Zmagovalci Strgane strune +

+ Nagrajene skladbe +

2. nagrada žirije nagrada žirije za najboljše besedilo ter najboljša skladba po mnenju publike

Naslov skladbe: Odsev Avtorica: Klara Simčič Izvaja jo: Mensuel

221

1. nagrada žirije +

Naslov skladbe: Otrok, ki rad leti Avtorji: Zala Podobnik, Maša Menegatti, Ciril Cerovšek Izvajajo jo: Inanindi ič

klara simč

v+ + Odse

toku, m proti e č e t e j a lin. najr »Jaz pa ustavim stari modi, v b rada ila bi o Zakaj hod po njej drsim. če lahko dam v daljine, Rada gle cem se zbudim. on rada s s piha skozi line r e t e v , Ko starih hiš letim.« p stran o v mislih

3. nagrada žirije +

Naslov skladbe: Zafurana generacija Avtor: Boris Kokalj Izvajajo jo: Parabolični kokosi

eva kopač

Domski ples Tistega večera je skoraj vse prebivalstvo dijaškega doma hitelo proti mali telovadnici. Naša dva izkušena DJ-ja Martin in Tilen kakopak že obvladata način, kako si pridobiti želimeljsko plesno publiko. Še posebej prvošolci so zvedavo prišli začutit vzdušje na želimeljskem plesu, saj je bil to njihov prvi. (No, dekleta prvega letnika so zagotovo prišla predvsem zaradi maturantov ... :)) Ob še posebej imenitni osvetljavi smo na »graphic partyju« iskali bele majice, ki jih še nismo zaznamovali s svojim podpisom, ter glasno peli: »MI PLEŠEMO (na na na na) CELI DAN IN NOČ!« (No, pa seveda še marsikaj drugega.) Bilo je prav luštno!

222

marta bevc

Delavnica solopetja Če še ne veste, je v dolino pod svobodnim soncem letos skoraj vsak torek prihajal solo pevec Martin … Žust? ... Am, ne! Martin ... Pintar? ... Ne! Aha, že vem – Martin Logar! S svojim odličnim glasom in z veliko izkušnjami nas je poučeval solo petje (in lahko vam povem, da mi ni žal za tovrstno izkušnjo). Če malo pomislim, ste ga videli že vsi, saj je v Želimljem nastopal s skupino Pushluschtae, ki smo jo z velikim navdušenjem poslušali. Občasno pa ste ga lahko opazili tudi na želimeljskih večerjah. Če ste se spraševali, kdo je ta tip z brado, je bil to gotovo on in ne novi salezijanec. Ker ni imel značilnega salezijanskega smeha, ga niso sprejeli medse. ;)

martin logar, učitelj 223

Če se vrnemo nazaj ... Martin nas je naučil vrsto upevalnih vaj in tehnik upevanja, ki so precej izurile naše glasilke in prepone. Tako se bo zagotovo lahko naš »izjemni glas« širil v deveto vas.

224

Dom ski utri nki

pavlina košir

Večeri za dušo Večeri za dušo so bili namenjeni nam. No, pravzaprav, kot pove že ime, našim dušam. Zbrali smo se v kapeli, posedli po tleh in se preprosto sprostili. Ne glede na to, kako težak test nas je čakal naslednji dan, in kljub temu da je bila na sporedu našega učenja na primer fizika, smo si mnogi dijaki vzeli čas za Boga in zase. In preživeli smo dobro uro časa v druženju z Njim. Sliši se neverjetno! Druženje z Njim? Saj je vendar v nebesih! No … Ob teh večerih se je dejansko usedel poleg nas in nam odprl roke, da smo vanje lahko izročali svoje težave. Seveda so naši vzgojitelji za te večere pripravili vedno nove teme. Na večer z Marijo so na primer povabili kapucina Joška Smukavca, ki nam je z žarom 225

spregovoril o Jezusovi mami. Večer z don Boskom je minil ob branju don Boskovih prigod, skozi katere nam je naš veliki vzornik kazal pristno dobroto in veselje do življenja. Taizejski večer pa je bil namenjen temu, da smo Bogu pokazali svoje veselje do petja. Skupaj smo prepevali taizejske speve, ki so nas globoko pomirjali. Omenjena druženja so koristna za naše življenje, saj so se v teh trenutkih zahvaljujoč Bogu v nas rojevale najlepše želje in ideje, kako postajati vedno boljši. In to je tisto, kar potrebujemo. Večeri za dušo niso bili zapravljanje časa pred spanjem, ampak prava umiritev ter hrana za našo notranjost. In v teh večerih se je v njej budilo mnogo misli, ki so bile sad dobrega!

Krištof Kepic in Aljoša Breskvar

Ministrantsko leto 2016/2017

Tudi v letošnjem letu smo bili ministranti v Želimljem precej dejavni. Poleg rednega dežuranja pri svetih mašah med tednom je bilo naše delo popestreno še s kakšnimi drugimi projekti in dejavnostmi. Pa si skupaj poglejmo naš koledar preteklega leta oz. »TO DO LIST« ministrantske skupine.

26. september Ministrantski izlet na Veliko planino

Božična devetdnevnica Božič Postavitev jaslic v kapeli na temo »problemi mladih«

5. januar Blagoslov vseh prostorov v dijaškem domu ob prazniku Gospodovega razglašenja

31. januar Praznovanje praznika Janeza Boska v Mariboru

15. junij Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi

15. junij Zaključni piknik ministrantske skupine

18. maj Slovo maturantov

226

Karin Bojc in Katja Brlek

Križev pot 2017

»Ponovno namerno prikrivanje resnice; misel, da sem vedno 1 korak pred drugimi; visokoleteče nepotrebne besede … Dragi Oče velikih in malih ljudi. Ali se zavedam, da si z nami ves čas in ne samo ob nedeljskih mašah in tistih 40 dni posta? Sem v teh 40 dneh spoznal, da si res ves čas tu in z mano nosiš grehe vsak dan? Letos sem se odločil, da jih nesem s teboj v tišini. Samo na svojih in tvojih ramenih.

227

In da pustim, da 14-krat zabijejo žebelj vame. Takrat sem se zavedal, da to ni težka naloga le zame, ampak tudi zate, ki nosiš težo grehov vseh velikih in malih ljudi. Pri tvoji materi, Kraljici miru na Kureščku, pa sem prosil, da bi se tudi na 52., 63. ali 126. dan po pepelnici zavedal, da nosiš moje grehe – prav vsak dan. Hvala ti, da danes verjamem, da si tu zame in me nikoli ne izpustiš.«

Luka Polc

Klanjanje Skoraj vsako sredo ob 21:15 smo se imeli možnost zbrati v kapeli pred Najsvetejšim. Sedli smo na tla in ob danem razmišljanju tudi sami pomislili na Jezusa, naše življenje, težave, radosti, padce in vzpone. Vse to smo v tišini položili Jezusu na oltar. Klanjanje je vedno spremljala tudi kitara. Pri vsem tem smo se poglobili vase in na koncu iz kapele odšli (vsaj upam) za kanček bolj umirjeni in pogumni za življenje.

228

jernej jereb

Duhovni večeri

Duhovni večeri so nam tudi v letošnjem letu pomagali pri ohranjanju stika z Bogom. Skoraj vsak mesec smo imeli možnost, da smo se skupaj, kot dom, zbrali z namenom razmišljati o svoji veri in jo poglobiti. Skupaj smo na ta način molili, peli in se pripravljali na prihajajoče praznike. Letos je sedem vzgojnih skupin pripravilo duhovne večere, na katerih je vsaka na svoj način vodila molitev oziroma pripravila duhovni program. Že v mesecu septembru nas je četrta vzgojna skupina spodbudila, naj bomo dejavni kristjani, ki ne posedajo na kavču, marveč obujejo gojzarje in se podajo na pot dejavne ljubezni. V oktobru nas je peta vzgojna skupina pripravila na praznik vseh svetih – skupaj smo tudi molili za naše pokojne. Prva vzgojna skupina nas je pripravila na advent in na Kristusov prihod. V januarju

229

smo s Svetimi tremi kralji in sedmo vzgojno skupino Jezusu izročili svoje darove. K sodelovanju in izpolnjevanju njihove postne zaobljube biti čimbolj hvaležen nas je v mesecu februarju povabila osma vzgojna skupina. V mesecu aprilu nas je druga vzgojna skupina želela opomniti, kako je Jezus trpel na križu in kako zaradi naših grehov trpi še danes. V Marijinem mesecu maju pa nas je nagovorila tretja vzgojna skupina z upanjem, da se lahko na Marijo vedno znova obrnemo v senčnih in temnih časih življenja. Duhovni večeri so nam pomagali tudi pri razmisleku in tako smo Božje lahko odkrivali tudi skozi svoje pomanjkljivosti, v preizkušnjah in v napačnih dejanjih, ki smo jih storili. Zato smo bili po duhovnem večeru vselej povabljeni k sveti spovedi. Precej prijetneje ti je, ko breme preložiš na Boga, da ga nosi s teboj.

špela krnc

Adventni venec

Tekli so dnevi. Dnevi, ko smo bolj kot na karkoli drugega mislili na šolo. Decembra se namreč z vso svojo težo na nas dijake vsuje množica testov. Prezaposleni z vsemi pomembnimi in nepomembnimi rečmi smo lahko hitro pozabili na odnose in na vse, kar nas napolnjuje od znotraj. Hkrati se je kot hitri vlak bližalo rojstvo našega Odrešenika. Letos se po zaslugi Nežke Birk in nekaterih drugih nihče ni mogel izgovarjati na to, da adventnega časa in priprave na božič ni bil deležen. Vsak večer smo se vzgojne skupine zbirale v atriju – vsak dan druga. Peli smo. Poslušali razmišljanje. Bili smo skupnost. Tudi stanje v pižami v decembrskem mrazu ob odprtem oknu s pogledom na atrij nam ni prišlo do živega. Poleg tistega velikega lesenega venca zunaj sredi atrija je bilo moč opaziti še enega – tistega, katerega del je lahko bil vsak izmed nas.

230

Priznanja DJB 2016/2017 1. vzgojna skupina Bine Markelj za vodenje treningov odbojke za dekleta Jaka Čop za veliko pomoč pri projektih vzgojne skupine in koordinacijo košarkarske ekipe v ligi SAŠ Filip Štepec za opravljanje funkcije predstavnika vzgojne skupine in veliko pomoč pri projektih vzgojne skupine Marcel Kepic za spodbujanje duhovnosti in vestno opravljanje funkcije duhovnega predstavnika v vzgojni skupini Boris Kokalj za spodbujanje glasbe v vzgojni skupini ter veliko pomoč pri projektih vzgojne skupine Lenart Rupnik za opravljanje funkcije predstavnika za šport Jernej Jereb za veliko pomoč pri projektih vzgojne skupine in stalno pripravljenost sodelovati in pomagati

2. vzgojna skupina Tilen Čuk za uspešno treniranje odbojke za fante in dobro opravljanje funkcije predstavnika vzgojne skupine Janez Rupar za uspešno treniranje nogometa za dekleta Martin Drobnič za trud pri dogodkih in projektih vzgojne skupine Martin Pintar za tehnično pomoč Rok Gornik za učno pomoč

3. vzgojna skupina Gregor Osredkar za velikodušno učno pomoč Irenej Bukor za vestno opravljanje nalog predstavnika vzgojne skupine Andrej Čop za glasbeno animacijo v vzgojni skupini Gabriel Klančar za glasbeno animacijo v vzgojni skupini Luka Polc za zavzeto sodelovanje pri skupinskih projektih

4. vzgojna skupina Lucija Žumer za predano vodenje vzgojne skupine Tjaša Kučič za vodenje dekliške odbojkarske ekipe Katja Peternelj za brezpogojno učno pomoč Ema Bešter za redno igranje kitare na molitvah Jerca Polc za aktivno sodelovanje pri projektih vzgojne skupine Anja Javornik za vestno opravljanje svoje zadolžitve v vzgojni skupini 231

5. vzgojna skupina Ajda Jensko za uspešno vodenje latinoameriških plesov in vzorno opravljanje svoje dolžnosti v vzgojni skupini Sara Marinko za prispevek na umetniškem področju Marija Lucija Kavčič za celoletno igranje kitare in ves glasbeni prispevek v vzgojni skupini Kristina Krnc za vestno opravljanje vloge predstavnice vzgojne skupine Nika Topole za organizacijo in spodbujanje družabnih dogodkov Maja Kalan za aktivno spodbujanje športnih aktivnosti Anja Bon za vestno opravljanje dolžnosti

6. vzgojna skupina Ana Šenk za prispevek na športnem področju Nika Šušteršič za prispevek na športnem področju Judita Kerin za nesebično učno pomoč Tamara Lužar za celoletno vestno opravljanje svojih zadolžitev v skupini Ingrid Kozamernik za ustvarjalni doprinos vzgojni skupini in domu Dora Krišelj za ustvarjalni doprinos vzgojni skupini in domu Loti Špes za celoletno igranje kitare na dogodkih vzgojne skupine Marta Bevc za celoletno igranje kitare na dogodkih vzgojne skupine

7. vzgojna skupina Tinkara Koračin za uspešno opravljanje funkcije predstavnice vzgojne skupine Eva Kopač za celoletno skrb za čiste krpe Katja Markelj za uspešno vodenje kluba Marjeta Radešček za pomoč pri učenju Eva Krebl za udejstvovanje na glasbenem in duhovnem področju Manca Kolić za pomoč pri učenju Maruša Rejc za pomoč pri učenju Ana Vidic za pomoč pri učenju Sara Lapanja za srce in roko v vzgojni skupini

8. vzgojna skupina Katja Lenarčič za vestno in predano vodenje vzgojne skupine Eva Cemič za vestno opravljanje svoje zadolžitve v vzgojni skupini Tadeja Pugelj za zanesljivo opravljanje svoje zadolžitve v vzgojni skupini 232

Majcnov dom

235

Klemen Balažič, ravnatelj

Apostoli veselja Pred kratkim me je dijak vprašal, kakšen namen imajo duhovne vaje v Želimljah. Razveselil sem se tega vprašanja, ker me je spodbudilo k novemu razmisleku. Eden od pomembnih namenov je: obnoviti veselje. Vsakdanje naloge, hitenje in obveznosti nas na žalost velikokrat oropajo veselja. Duhovne vaje pa so priložnost, da veselje, ki je že položeno v nas, zopet odkrijemo in razplamtimo. Papež Frančišek je prepričan, da je veselje temeljna drža vsakega kristjana, zato je tudi napisal svojo prvo apostolsko spodbudo z naslovom Veselje evangelija. Svojo spodbudo začenja takole: »Veselje evangelija napolnjuje srca in celotno življenje ljudi, ki se srečajo z Jezusom; ljudi, ki dovolijo, da jih odreši greha, žalosti, notranje praznine, osamljenosti. Z Jezusom Kristusom se rojeva in oživlja veselje.« Sveti oče je prepričan, da nihče ni izključen iz tega veselja, ki ga prinaša

evangelij. Tudi tisti, ki se čutijo v tem trenutku izgubljene, oddaljene in zagrenjene. Vse, ki so izgubili razloge za veselje, papež Frančišek spodbuja: »Jezus nam dovoli, da dvignemo glavo in začnemo znova, z nežnostjo, ki nas nikoli ne razočara in ki nam more vedno vrniti veselje. Ne bežimo od Jezusovega vstajenja, nikoli se ne vdajmo, naj se zgodi karkoli. Nič ni močnejše od njegovega življenja, ki nas žene naprej!« Prav vsi mladi in stari, otroci in starši, poročeni in samski, zdravi in bolni, zaposleni in nezaposleni, dobri ljudje in grešniki, laiki in duhovniki, redovnice in misijonarji … vsi smo poklicani, da obnovimo veselje. Bolje rečeno, da Bog obnovi naše notranje veselje. Saj pravi Jezus: »Brez mene ne morete ničesar storiti.« Brez Njega ne moremo obnoviti veselja, ki je dar Svetega Duha. Upam, da vsi, ki smo »vpleteni« v naše duhovne vaje v Želimljah, postajamo apostoli veselja za Cerkev in družbo, v kateri živimo.

236

klemen balažič

Animatorja s širokim nasmehom Letos bi rad zapolnil nekaj strani, ki so v Letnem poročilu namenjene duhovnim vajam v Majcnovem domu, s pogovorom z Davidom in Klemenom Cerkovnikom. Sta bratranca, ki že vrsto let obiskujeta duhovne vaje. Najprej sta bila udeleženca, sedaj pa sta animatorja. Oba izžarevata veselje, ki je nehote zelo nalezljivo. Pogovor je malo daljši, a bi ga bilo škoda pretirano krajšati, ker ima veliko pozitivnih sporočil in je vsebinsko bogat. Prosim vaju, da se na začetku malo predstavita.

David: Sem David in prihajam iz Broda v Bohinju. Star sem 19 let. Sem najstarejši izmed 4 otrok. Imam še dva brata (Marko in Janez) in eno sestro (Judita) ter starša Jožeta in Benjamino. Trenutno študiram fiziko (1. letnik) na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko. Doma imamo kmetijo, tako da v prostem času med drugim pomagam tudi pri kmečkih opravilih. Ukvarjam se tudi z glasbo. Igram klavir, orgle in saksofon ter pojem pri MPP. Aktivno sodelujem tudi v domači župniji. Sem voditelj ministrantov, voditelj oratorija, voditelj otroškega pevskega zbora, občasni organist ter član ŽPS. Kot zanimivost lahko povem, da sem bil na zadnjem Svetovnem dnevu mladih v Krakovu na Poljskem, na zadnjem Evropskem novoletnem srečanju mladih v 237

Rigi ter v Taizeju. Mogoče se bo komu zdelo čudno, a z lahkoto lahko rečem, da so bili ti trije tedni zagotovo najboljši in najlepši trije tedni mojega življenja. Taki dogodki ti res dajo nov zagon na področju verskega življenja in življenja v današnji družbi, ki je kristjanom vse manj naklonjena. Klemen: Sem Klemen in prihajam iz Ljubljane, natančneje Podutika. Moja starša sta Janez in Metka in sta oba Bohinjca, zato tudi mene mnogi povezujejo z Bohinjem, čeprav živim v Ljubljani (je pa res, da sem pogosto v Bohinju). Imam tri brate in eno sestro. Najstarejši brat je Simon, nato Ana, jaz sem tretji otrok, sledita še Filip in Tadej, ki se redno udeležujeta duhovnih vaj v Želimljah. Že od malih nog sem rad računal in to veselje

nad računanjem udejstvujem na fakulteti za matematiko in fiziko, kjer študiram fiziko. Rad igram nogomet, košarko, odbojko, zelo rad smučam in kolesarim. V prostem času se rad posvetim osebam, ki so mi blizu, in z njimi predebatiram kakšno aktualno temo. Kot zanimivost lahko povem, da sem obiskoval duhovne vaje, še preden jih je začel voditi Klemen Balažič.

Klemen, bi lahko opisal kakšno anekdoto z duhovnih vaj, ko sta bila še udeleženca? Klemen: Ko smo gledali film o Filipu Neriju, smo nekega večera v spalnici začeli peti pesem, ki se je ponavljala skozi cel film. To smo storili, ko so animatorji ugasnili luč in zahtevali tišino. Animatorji so imeli veliko srce, ker se niso jezili na nas, ampak so skupaj z nami zapeli. Končni rezultat je bil, da smo takoj po tem popolnoma utihnili.

Poznam vaju že dolgo, ker sta že kot otroka obiskovala duhovne vaje. Kako sta duhovne vaje doživljala takrat?

Sedaj sta že nekaj let animatorja. Zakaj sta postala animatorja?

David: Z bratrancem sem šel prvič na duhovne vaje. Res mi je bilo všeč in moje navdušenje je hitro prešlo tudi na Klemena, tako da sva šla naslednjič že skupaj. Kot osnovnošolca sva hodila predvsem na ministrantske termine. Predvsem me je navdušilo to, da je bila vsebina vsakič popolnoma drugačna. Struktura je bila sicer ista (film, kateheze, velike igre, odmori, spoved, maše), a program je bil vsakič pester in bogat. Užival sem v gledanju filma ter v jutranjih in uvodnih prizorih, ki so me vedno nasmejali. Najbolj pa sem hvaležen za vse prepete pesmi, ki so se mi zelo vtisnile v spomin in srce. Animatorji so bili zabavni in so imeli »hude fore«. Kot otroka me je zanimalo, kaj imajo animatorji v »modrih« mapicah. Ko sem kot animator dobil svojo, sem bil na to ponosen.

Klemen: Animator sem postal, ker sem želel tudi sam nekaj dati mladim, tako kot sem mnoga leta prejemal od starejših animatorjev. Želel sem postati vzor mladim. Preden sem se odločil, da bom postal animator v Želimljah, sem imel čudovito izkušnjo na oratoriju v Bohinju, kjer sem dobil občutek, da lahko nekaj znanja in izkušenj s področja vere podelim z mlajšimi prijatelji. David: Animatorji so se mi kot udeležencu vedno zdeli polni humorja in veselja, po drugi strani pa tudi odgovorni, zreli in modri. Skratka, delovali so zelo odraslo. Tako sem si zaželel, da bi tudi sam nekega dne postal animator. Želel sem na nek način tudi sam konkretneje prispevati k delovanju duhovnih vaj. Takoj po prvem pripravljalnem koncu tedna sem ugotovil, da je ta z vidika navezovanja stikov še

238

boljši kot same duhovne vaje, saj imaš resnično čas, da navežeš stike z drugimi animatorji, ki jih na duhovnih vajah zaradi vsega programa ne bi mogel. Najbolj pa sem kot animator vesel, ko po svojih najboljših močeh uspem narediti nekaj kvalitetnega in dobrega za druge.

David, kako doživljaš otroke in mlade, ki prihajajo v Želimlje na duhovne vaje? Kaj bi tem otrokom rad posredoval? David: Vesel sem vsakega, ki se odloči in pride. Verjamem, da duhovne vaje nikogar ne pustijo ravnodušnega. Mladim bi rad posredoval vrednote, za katere tudi sam menim, da so pomembne: pravo moralno držo in krščanska načela, ki so ključnega pomena za človekovo bivanje s samim seboj in z drugimi. Rad bi tudi, da sami začnejo razmišljati o veri (da to ni le nekaj, k čemur jih »silijo« starši ali stari starši). Rad bi, da bi odkrili, kaj so v imenu nje pripravljeni storiti (npr. udejstvovanje v domači župniji ali pa stati za svojimi vrednotami, kljub nasprotujočemu širšemu družbenemu mnenju). Danes nekateri mladi (tudi odrasli) ne znajo biti veseli in nasmejani. Za vaju pa sta smeh in veselje 239

prepoznavni znamenji. Od kod črpata moč za tako nalezljivo veselje in iskren optimizem? Klemen: Res je, da se zelo rad smejim, ampak ključ do smeha ne leži v meni, ampak v dobri družbi. Od nekdaj so me motile neprimerne šale, ki jih je v nekrščanskem krogu ogromno in se jim preprosto ne morem smejati. Toliko bolj pa me nasmejejo šale, ki so hkrati izvirne in primerne tudi za nedolžno otroško uho. Tovrstne šale pa večinoma prihajajo iz krščanskega kroga in so po mojem odraz veselja, ki bi ga moral nositi v svojem srcu vsak kristjan.

David: Ko sem prvič prebral to vprašanje, me je prav lepo nasmejalo. Iskreno rečeno se sam sebi ne zdim ne vem kako nadpovprečno vesel. Je pa res, da ko sem s Klemenom, se najino skupno veselje ne le podvoji, temveč vsaj podeseteri. Verjetno je razlog v najinih internih šalah, ki se jim vedno smejiva, kar gre včasih komu na živce, saj misli, da se smejeva kar tja v en dan. Vse to izhaja iz tega, da sva enako stara in še bratranca ter veliko prostega časa preživiva skupaj, hkrati pa sva si tudi karakterno zelo podobna. Sploh kadar sva v Želimljah, se res sprostiva, pozabiva na vse skrbi in obveznosti in uživava, ker sva končno obkrožena s podobno mislečimi ljudmi. Ko se vračam iz Želimelj domov, sem po eni strani vesel in Bogu hvaležen za lepo preživet konec tedna, po drugi strani pa me pri srcu stisne, ko pomislim, da se

iz lepega okolja in vzdušja vračam nazaj v stresni in s skrbmi nabasani vsakdanjik. Je pa vse to zopet dobra motivacija, da naslednjič spet pridem. Kaj vama pomeni vera? Klemen: Vera je zame odkrivanje Božje skrivnosti in si jo predstavljam kot življenjsko pot, ki me vodi preko osebnega odnosa z Bogom do večnosti. Pomeni mi ponižni prihod pred nekoga, ki je od mene veliko večji in boljši, vendar se zaradi tega do mene ne vede vzvišeno, ampak me dojema kot zaveznika in prijatelja, me ne zapusti ne glede na napake, ki sem jih počel in jih še bom. Vera je zame trden temelj, na katerem gradim svoje življenje, saj si življenja brez vere ne morem predstavljati. Zavedam se, da Bog vstopa v moje življenje in ga z vsakim dnevom znova oblikuje v izjemno dogodivščino.

David: Sam bi rekel, da mi je Bog blizu predvsem v petju, liturgiji in skupnosti. Tako kljub temu da sem že študent, še vedno ministriram (pa naj si kdo misli, da se mi že malo trga ... ). Rekel bi, da se me je Bog najbolj dotaknil na SDM-ju v Krakovu, ko nas je približno 3 milijone ljudi v pričakovanju in s svečko v roki obhajalo vigilijo, naslednjega dne pa še sveto mašo. Ko vidiš tolikšno množico ljudi, med sabo različnih, a združenih med seboj v eni sami pripadnosti – veri

v Jezusa Kristusa, takrat si rečeš: »Bog res obstaja!« V tem vzdušju lahko začutiš Boga. Takrat zares začneš verovati. Klemen, kako bi mlade navdušil za prostovoljno delo? Prostovoljno delo je izjemna izkušnja. Bog poskrbi, da kot prostovoljec vedno dobim več, kot pa lahko dam. Občutek služenja drugim je nepredstavljivo dober in čeprav je včasih prostovoljno delo precej naporno, vedno odidem napolnjen z novimi izkušnjami, predvsem pa z novo močjo za gradnjo odnosa z Bogom. David, bi nam za konec zaupal, kakšen je moto tvojega življenja? Velikokrat se spomnim na kakšnega izmed naslednjih stavkov. Prvega sem srečal v enem izmed filmov, ki smo ga gledali na duhovnih vajah. Ko si v dvomih in ne veš, kaj storiti, se vprašaj: »Kaj bi naredil Jezus?«. Ko sem žalosten ali razočaran, se včasih spomnim tudi na stavek iz Ledene dobe, ko lenivec Sid reče: »Vse, kar je slabo, je za nekaj dobro.« Eden je od sv. Dominika Savia, ki pravi: »Svetost je v tem, da smo veseli.« In zadnji, na katerega se še privajam, je: »Ni pomembno, kolikokrat padeš, pomembno je, da po vsakem padcu, vsakič vstaneš in greš naprej.« Poskušam se tudi držati načela, da vse, kar naredim, naredim kvalitetno in z dobrim namenom, ne pa površno in samo zato, da je. In mogoče še najpomembnejše. Stojim za svojimi vrednotami in prepričanji in ne pustim, da me družbeni tok, ki velikokrat dere v nasprotno smer, odnese.

240

241

242

Duh ovn ev aje

Jerca Polc

Vsemogočni Krudovi in tovarna čokolade Razigrana množica otrok, skupina zagrizenih animatorjev, voditelj Klemen, trikrat po pet terminov letno (+ termin za ministrante v adventnem času) in Majcnov dom – to so standardne karakteristike dejavnosti, ki v Želimljem poteka že dolga leta. Duhovnih vaj. Vsako leto znova imajo mladi možnost priti sem, kjer – kot je naročil don Bosko, ko je ob sebi zbiral fante – se igramo, učimo, molimo in smo vsi skupaj za nekaj dni ena družina. Dijaki in študentje pa pridejo sem, da za nekaj dni pozabijo nase in svoj čas darujejo drugim; pri tem pa tudi zase in za svoje življenje pridobijo velik zaklad. Tudi leta 2016/17 so duhovne vaje potekale tako. Pa vendar je bilo prav vsako obdobje, vsak termin zgodba zase. Adventni termini so nosili naslov Ven iz jame – ogledali smo si namreč film o Krudovih, družini jamskih ljudi, ki jo

vznemirja marsikaj – starše upornost hčere Ip, ki se nazadnje še zaljubi, trmoglavo najstnico pa absolutno pretirana previdnost njenih staršev, ki se bojijo vsega neznanega. Tako smo seveda razmišljali o družini in odraščanju, hkrati pa tudi o skupnosti, ljubezni in veri, pomembnih temeljih družine. V postu je bila naša tema Noetova barka; film, ki smo si ga ogledali, pa je predstavljal moderno različico te zgodbe z naslovom Vsemogočni Evan. Spremljali smo Evana, novopečenega senatorja, ki zaradi svojega novega položaja vse bolj zanemarja svojo družino, nato pa dobi od Boga prav posebno nalogo in ne glede na upiranje Ga ne more zavrniti – nazadnje mora zgraditi barko, čeprav ga že vsa družba obsoja in gleda postrani. Film je v nas pustil razmišljanje o prisotnosti Boga v našem življenju, pa tudi o načrtih, ki jih ima z nami. Veliko smo se pogovarjali o molitvi, o pogumu, o vztrajnosti. Poleti pa smo si za naslov izbrali Sanje so dovoljene in govorili – o čokoladi. Nedvomno najslajši termin. Film je

243

namreč z osrednjo zgodbo pripovedoval o Čarliju in tovarni čokolade. Čarli, skromen fantič iz revne družine, je poleg še štirih drugih otrok zadel neprecenljivo vstopnico za ogled skrivnostne tovarne čokolade. V zgodbi so prikazane močne negativne značajske lastnosti, ki otrok ne pripeljejo nikamor drugam kot v vedro za odpadke ali pa se zaradi njih napihnejo kot borovnica in obarvajo vijolično. Čarli pa ne glede na vse ostane skromen in klub ponujeni tovarni mu prioriteta ostaja družina. Ta film nas je učil o talentih in izkoriščanju le-teh, pa tudi o ubogljivosti in odpuščanju. Seveda pa so poletne

duhovne vaje vedno nekaj posebnega, saj pripravimo tudi piknik in vodne igre, ker je šola že zaključena, pa je vzdušje mnogo bolj sproščeno – takrat smo mladi v pravem pomenu besede. Z duhovnih vaj vsakič odnesemo neskončno dragocenosti v srcih, vrednih trenutkov in novega za življenje. Ko se ozremo nazaj, vidimo, da je ves trud, vložen v pripravo, vreden. In zato to delamo. Da razveseljujemo.

Statistika duhovnih vaj Advent 2016 4.–7. razred ministranti 8. in 9. razred 9. razred in srednješolci Skupaj

Post 2017 4.–7. razred 8. in 9. razred 9. razred in srednješolci Skupaj

Poletje 2017 4.–7. razred 8. in 9. razred 9. razred in srednješolci Skupaj

Otroci 102 52 115

Animatorji 20 12 17

Skupaj 122 64 132

Pripravljalni vikendi Advent 2016

Post 2017

115

Poletje 2017

366

433

Skupaj

Otroci 123 106

Animatorji 22 19

Skupaj 145 125

Advent 2016

454

Post 2017

398

110

Poletje 2017

316

299

380

Skupaj

1168

Otroci 130 78

Animatorji 20 18

Skupaj 150 96

275

308

SKUPNO

244

245

blaž p

odobn

Naša D

Naša

D2/C

pot

pot p G ot pot, k D2/C G dvignjen A ih je i poje glav, dnevu A in ki G v pozdr ve: Zdaj av je ča A se pr s, da epust ka iš v Em j stor iš roke Boga Naša nedoj A (4-3) G emljiv pot j ega .. e potD A . zaupa da ot G r D n o j a, -otro ci sm G Ko g o Bo A re po g a ! t sko A z goz /reče Em d, tem m si, za (2.) ine č F# u Hm pam rnih A (4 /reče Em -3) T d i n . i ( , F# 2 m si, zaupam Hm x) m Ti. D D 2/C (4x D

)

Naša ki sto pot pot jih in riš ’z lju drobnih kakš začneš bezni do je reči, ker ven znak, , ne da b ljudi i čak eruje al bo š, da gve K r D istus je na Naša D2/C š bra pot p G t! Od D ot dv p. D A 2 pot, k /C G ignjen ih je i poje glav, dnevu C Fmaj7 v po zdrav ...

246

247

Dogajanje v Zavodu 248

Filip Štepec, občasni Miklavžev pomočnik

Miklavževanje za otroke zaposlenih

Preden me objame noč in se podam sanjam naproti, zaslišim njihov smeh in se spomnim iskrenih pogledov. Bil sem med njimi in sem jih opazoval. Spomnim se prestrašenih oči, v katerih se je skrivala hvaležnost. Slišal sem besede, ki so ganile in pustile sled. Oni preprosto – so. Sveti Miklavž je bil v Želimljem, kot pride vsako leto. Zato, da je obdaril pridne in opozoril poredne otroke profesorjev. Otroci so s pričakovanjem v očeh nestrpno pričakovali Miklavžev prihod. »Miklaaaavž! Miklaaaavž! Miklaaavž!« se je zaslišalo iz učilnice 1. b. Trije glasni klici so zadostovali in mož z dolgo belo brado in škofovsko opravo se jim je pridružil. Otroci so nemudoma postali pozorni na košaro, ki je bila tako polna daril, da sta jo angela le s težavo prinesla mednje. Prišel je trenutek resnice: so bili otroci v iztekajočem se letu dovolj pridni? Seveda! Ko so zaslišali svoje ime, so se jim na obraze prikradle sramežljivost, zbeganost, hvaležnost in čista sreča. Sledil je večer, ki je bil obarvan s petjem, pripovedovanjem zgodb, igranjem inštrumentov in predvsem z otroško iskrenostjo. Smeh je še dolgo odmeval po šolskih hodnikih. Otroci so res zanimiva bitja ... Miklavž, hvala za lep večer! 249

19. 9. 2016

Po dolgotrajnih pogajanjih oz. usklajevanju želja o imenih sva z ženo izbrala 3 imena za fantka in 3 za punčko, ki so bila za oba sprejemljiva. (Spola nisva poznala do rojstva.) Končna odločitev je bila sprejeta na poti v porodnišnico (za deklico bi nama bilo lažje). Ime nama je bilo všeč zaradi pomena, redkega pojavljanja, mednarodne sprejetosti in prostega gmailovega naslova (no, to zadnje je samo šala).

Poslovna sekretarka Karolina Repar s sinom Oskarjem 22. 5. 2017

Vzgojiteljica Tina Berčič s hčerko Elizo 16.10. 2016

Med tretjo nosečnostjo sem bila zelo zaskrbljena glede zdravja otroka, ki sem ga nosila. Da bi se pomirila, sem se odločila oditi na duhovne vaje v tišini. Med vikendom v tišini sem v srcu začutila pomirjujoče besede: »Ta otrok bo zdrav.« Nekaj mesecev kasneje sem izvedela, da sem se okužila s toksoplazmozo, nevarno bakterijo, ki lahko na otroku povzroči okvaro vida in prizadetost. Zaupala sem, da bo vse v redu. Da bi preprečili okužbo, sem morala preventivno jemati močne antibiotike. Pojedla sem več kot 180 tablet v enem mesecu. Besede z duhovnih vaj so v meni odmevale in me pomirjale. Čutila sem, da bo Bog držal besedo. »Po naključju« sem našla pomen imena Elizabeta, ki pomeni Božja obljuba, Božja prisega. Prišel je dan poroda. Osebje je vedelo za diagnozo, zato je hitro sprožilo tudi preiskavo dojenčice. Še isti dan smo dobili delne rezultate, da deklica verjetno ni bila okužena, pred enim tednom pa smo tudi uradno zaključili preiskave. Deklica je zdrava. Bog je držal obljubo. Ime Elizabeta smo skrajšali, zato ime Eliza.

Vzgojiteljica Mateja Ferenčak s hčerko Tinkaro 14. 9. 2016

Občudujem starše velikih družin, ki jim uspe izbrati 10 imen za svoje otroke. To je pri nas nepredstavljivo. Imamo namreč zelooo veliko ožje sorodstvo, torej ogromno imen, ki se le redko podvajajo. In če sva se pri prvih dveh otrocih, Ajdi in Brini, še uspela v nekem uglednem času odločiti (prvo ime je izbral mož, drugega jaz), se je pri imenu za najmlajšega zataknilo še pri dejstvu, da obe hčerki hodita v vrtec (torej še več imen, ki jih ne bi izbrali), potem so bila pa tu še imena otrok, rojenih tik pred mojim predvidenim porodom, in imena ljudi, ki nama niso ravno pri srcu. Na koncu se nama je le nekako uspelo poenotiti celo nekaj dni pred rojstvom.

Rojstva v Zavodu

Profesor Benjamin Tomažič s sinom Samuelom

Najina princeska je na svet pohitela, prišla je skoraj en mesec prehitro. Ime sva z možem Filipom relativno hitro in soglasno izbrala. Všeč nama je bilo, da je za imenom velik zavetnik ‒ sv. Martin. Krščena je bila na njegov god v farni cerkvi, v kateri je sv. Martin tudi zavetnik.

250

Ana Špan Česen

Priprava na novo šolsko leto Čas popotniških dogodivščin, gorskih preizkušenj in morskih radosti se je za vse pedagoške delavce Gimnazije Želimlje iztekel in tako smo v avgustu novo šolsko leto začeli s skupnim študijskim srečanjem ter s tradicionalnim poldnevnim duhovnim odmikom na Kureščku. Po uvodni kavici in navdihujoči molitvi smo z zavezanimi očmi kikirikali, rezgetali, blejali in iskali tiste, ki se oglašajo podobno. Le kaj bi si kdo mislil, če bi nas videl in ob vsem tem ne bi bilo dodanega pojasnila? Šlo je za zabavno vajo, ki je služila sproščanju začetne napetosti. Lotevali smo se namreč zahtevnih vprašanj o vsem tistem, za kar nam običajno zmanjka časa: kakšne dijake si želimo, kaj želimo z našim delom doseči, kako uskladiti šolski in domski utrip in še marsikaj.

251

Strokovnemu predavanju o Karpmanu je sledila razlaga metode dela – lotili smo se analize SWOT in se podali v »puščavo«, kjer smo vsak zase modrovali, kakor smo vedeli in znali. Sledilo je druženje v skupinah. Delili smo svoje ugotovitve, se pogovarjali o najbolj žgočih točkah in že smo si privoščili odlično kosilo izpod pridnih rok naših kuharic. Kako znajo razvajati … 14.00 – diskusijska kavarna. Zapis na urniku nas je navdajal z vznemirjenjem, ker česa takega še nismo izkusili. Kavarna je bila sicer brez kave, ki smo je bili deležni že po kosilu, a žgoče diskusije so se odvijale v prijetnem ambientu dijaškega kluba, kjer smo skušali strniti svoja celodnevna razmišljanja in najti ustrezne smernice za prihodnost. V skladu s pedagoškimi pristopi smo

srečanje zaključili z evalvacijo, pri kateri se je izkazalo, da nam je bilo prijetno in da pozdravljamo pristop, ki je omogočil, da so se z veliko mero iskrenosti odprle mnoge teme, s katerimi se aktivno ukvarjamo v tem našem skupnem drugem domu. Razburjenje prejšnjega dne se še ni v celoti poleglo, po profesorskih in vzgojiteljskih glavah se je zagotovo premleval marsikateri pogovor in tako je bila pot na Kurešček naslednji dan skorajda prekratka za urejanje vse te množice podatkov, idej, sklepov. Nekateri peš počasi, nekateri v rahlem drncu, drugi s kolesom, spet tretji z avtom do tja, kjer se srce umiri in nam naši salezijanci vsako leto pripravijo nagovor, ki te spodbudi, da se odpraviš v tišino in skušaš najti notranji mir pred

vznemirjenjem prvega šolskega dne. Tokrat nas je nagovoril Klemen Balažič in nas navdihnil z vedno aktualno Don Boskovo pedagogiko. Neverjetno, kako lahko tudi ob preglavicah s tehnologijo najdeš pozitivno spodbudo in znamenje, če si ves prežet z Njegovo ljubeznijo. Kakšen zgled za vse tiste, ki se velikokrat hudujemo, če nagaja fotokopirni stroj ali računalnik! Krona dvodnevnega dogajanja je bila zagotovo skupna sveta maša, pri kateri nam je spregovoril salezijanec Ciril Slapšak in nas pomiril, vlil spodbude, poguma in zavedanja, da nas ima Bog neizmerno rad in da blagoslavlja naša vsakodnevna prizadevanja na vseh področjih delovanja. Pripravljeni na nove izzive torej!

252

V našem Zavodu delajo tudi ...

253

Andreja Cvetkovič, čistilka

Anica Cimerman, vodja kuhinje

Danila Kos, kuharska pomočnica

Gabrijela Kranjec, kuharica

Helena Caserman, laborantka

Janez Drnovšek, nam. dir., ekonom

Janja Hrovat, kuharica

Karolina Repar, poslovna sekretarka

Leopold Koren, vratar

Lidija Virant, perica

Lili Dežman, čistilka

Marija Kisilak, čistilka

Marija Traven, kuharska pomočnica

Mojca Arko, vodja kuhinje

Petra Marija Berčan, računovodkinja

Polona Stegu, zborovodkinja

Sara Gačnik, laborantka

Simona Rebolj, čistilka

Stanislav Zupančič, knjižničar

Špela Potočnik, svetovalna delavka

Tadeja Strahan, kuharska pomočnica

Urban Šlajpah, laborant

Urša Bukovec, poslovna sekretarka

Valerija Dolenšek, laborantka

Zvone Rebolj, hišnik

»Potreben je pogum, da odrasteš in postaneš to, kar v resnici si.« (E. E. Cummings)

254

Zavod sv. Frančiška Saleškega Želimlje 46 SI-1291 Škofljica 01 470 2 100 01 470 2 109 zelimlje@zelimlje.si www.zelimlje.si

255

Letno poročilo Zavoda sv. Frančiška Saleškega 16/17 i ISSN 2591-149X i Uredili Tina Šlajpah, Peter Polc (Zavod sv. Frančiška Saleškega in Gimnazija Želimlje), Klara Pavlinič, Petra Držanič (Dom Janeza Boska) in Klemen Balažič (Majcnov dom) i Lektorirali Aleš Vrbovšek, Jana Poljšak (Zavod sv. Frančiška Saleškega in Gimnazija Želimlje) in Klara Pavlinič (Dom Janeza Boska in Majcnov dom) i Korektorica Eva Lajevec i Fotografija naslovnice: Bernardka Rupnik i Fotografije: iz arhiva Zavoda i Oblikovala Katarina Kranjc i Odgovarja Peter Polc i Izdal in založil Zavod sv. Frančiška Saleškega i Tisk Špes, grafični studio, d. o. o. i Naklada 1200 izvodov i Želimlje, januar 2018