Dom Janeza Boska Majcnov dom
Zavod_sv_Franciska_Saleskega_Letno_porocilo_09-10_naslovnica.indd 1
Zavod sv. Frančiška Saleškega Letno poročilo 09/10
Gimnazija Želimlje
Letno poročilo 09/10
Zavod sv. Frančiška Saleškega 3. del
13.9.2010 10:29:26
Zavod sv. Frančiška Saleškega Želimlje 46 SI-1291 Škofljica t 01 470 2 100 f 01 470 2 109 e zelimlje@zelimlje.si i www.zelimlje.si
Letno poročilo Zavoda sv. Frančiška Saleškega 09/10 ISSN C503-5996 Izdal in založil Zavod sv. Frančiška Saleškega Odgovarja Peter Polc Fotografije iz arhiva Zavoda Oblikoval Marko Suhoveršnik Lektorirala Marija Modic Premrl Tiskala Tiskarna Pleško, september 2010 Naklada 1500 izvodov
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 2
13.9.2010 18:25:50
Gimnazija Želimlje Zavod sv. Frančiška Saleškega
6
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 6
13.9.2010 18:25:58
4. a Ko bom doĹĄtudiral, bom ...
Fotografije, s katerimi so dijaki 4. a razreda na maturantskem plesu ponazorili svoje poklicne Ĺželje. Naj se uresniÄ?ijo! 124
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 124
13.9.2010 21:12:02
Gimnazija Želimlje
125
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 125
13.9.2010 21:12:18
3. a Želel bi povedati še tole ... , Mislim, da bi nam profesorji morali večkrat dati vedeti, da smo dobri, da imamo enega najvišjih povprečij. Naj večkrat pomislijo, kako bi se do njih obnašali na drugih šolah.
“Dobri smo!”
, Želela bi povedati, da se zavedam, da so mi “Želimlje” dale ogromno lekcij za življenje. Mislim, da mi jih nobena druga šola ne bi mogla dati toliko. , Upam, da pri fiziki ne bom dobil popravnega izpita.
, Francija. To potovanje mi je bilo od vseh najbolj všeč. Dobra družba, videli in slišali smo zanimive stvari, ostrige pa so bile itak najboljše. Naporno učenje
, Na tednu astronomije sem izvedela veliko novih stvari. , Končno prihaja 4. letnik.
, Hm, kosila so dobra. Sploh pa solatni bar. Njami, njami ... , Če bi še enkrat izbirala gimnazijo, bi se še enkrat odločila za Želimlje. , Ali bi za bodoče maturante lahko organizirali izlet v Europa-Park? , Ne vem, na katero fakulteto naj se vpišem.
, Ali bi prihodnje leto lahko imeli kakšno dodatno prosto uro? , Dobro, da bodo kmalu počitnice!
, Vsi v razredu smo začeli reševati rubikove kocke. , Pohvale kuharicam za dobra kosila.
Pri nemščini
, Naj bodo mednarodna potovanja še daljša in naj maturanti generacije 2010 ne odidejo. Drugi večji popravki pa niso potrebni. , Všeč mi je, da imamo veliko koncertov, predavanj, predstav in odprtij razstav. Želeli bi še več športnih dogodkov. , Nekaj časa me je motilo to, da je bil urnik za naslednji teden na internetu šele v nedeljo popoldne. A zadnje čase je že v soboto, tako da glede tega nimam več težav. , Celotnemu profesorskemu zboru želim povedati, da sem z gimnazijo zelo zadovoljen. Težavnost je na visokem nivoju, vendar bi bilo včasih dobro, da bi vsaj nekateri profesorji znali popustiti.
126 So vedno tako urejeni?
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 126
13.9.2010 21:12:26
Gimnazija Želimlje
3. b Kaj bi v želimeljski
ustanovi spremenili?
, Zamenjal bi nekatere profesorje, ki na dijake preveč pritiskajo.
, Uvedel bi treninge atletike.
, Trening nogometa bi moral biti dvakrat na teden in kakšen športni dan več. , Spremenila ne bi nič, saj smo lahko zadovoljni s tem, kar imamo.
, V mejah mogočega in brez pretiravanj v tej ustanovi na bolje ni mogoče spremeniti veliko stvari.
Dobra prijatelja
, Več dialoga s profesorji, kjer bi se lahko odkrito pogovarjali. , Zamenjal bi parket v telovadnici.
, V maju bi se prilegel manj natrpan mrežni plan.
, Naj se ukinejo osme ure, ki jih imajo nekateri razredi, ko imajo vaje.
, Zmanjšal bi strogost in željo nekaterih profesorjev, da bi imeli absolutno tišino, saj ob sproščenosti pouk veliko lažje in bolje steče. , Če je na mrežnem planu celoletna kontrolna naloga, bi bilo dobro, če bi bili v tistem tednu namesto treh le dve preverjanji za oceno. , Mi je kar všeč.
, Imel bi manj šolskih ur na dan.
, Želim, da ostane tako, kot je. Mogoče bi si pri kakšnem predmetu želel več pridobljenega znanja.
Rojstnodnevno praznovanje
Ana bo zopet nekaj “pogruntala” 127 O tem in onem pri biologiji
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 127
13.9.2010 21:12:35
V
Več kot šola
življenju vseskozi sprejemamo odločitve; nekatere so dobre, spet druge slabe, upajmo pa, da bo slednjih vedno manj. Kam bi lahko uvrstili vpis na Gimnazijo Želimlje? Bi lahko rekli, da je to dobra ali slaba odločitev? O tem naj vsak sodi sam, vsekakor pa nas velika večina po koncu četrtega letnika meni, da je bila več kot le dobra. Na tej šoli sem šele od drugega letnika. Prej sem bil na dveh drugih gimnazijah. Človek velikokrat v življenju naredi kako potezo, ki ga potegne za korak nazaj. A pomembno je, da se takrat ne ustavi in ne naredi naprej le enega koraka, temveč kar dva. V mojem primeru je bil to prav gotovo vpis na to šolo. Kaj je pravzaprav šola? Država šolo definira kot vzgojno-izobraževalni zavod, a moram priznati, da na nekaterih šolah ta definicija ne samo propade, temveč celo strohni. Ne morem trditi, da so Želimlje najboljša šola pod soncem, kajti dobrih šol, ki podajo veliko znanja, je veliko, še več pa je takih, ki zgolj podajajo znanje. Naša šola je pred drugimi prav gotovo v prednosti, in sicer v srčnosti in dobroti. To se ne kaže v tem, da so učitelji vedno nasmejani, v redovalnicah same lepe ocene in na naših obrazih vedno le smeh. To se pokaže, ko je po-
trebno bližnjemu priskočiti na pomoč, mu pomagati tako z besedo kot tudi s sredstvi, saj je le malo šol, ki socialno šibkejše pri šolanju podpirajo. Tu se lahko vključiš v različne akcije. Šola nikoli ne varčuje na račun počutja dijakov. Ko mi je v tretjem letniku umrla mati, je g. ravnatelj brez oklevanja dijakom priskrbel prevoz na mesto pogreba. Upam si trditi, da se to ne bi zgodilo na nobeni drugi šoli; če ne drugega, bi bil pri šoli problem denar, pri dijakih pa pomanjkanje časa. Ob takih dogodkih se vidi, kako smo med sabo povezani, kako znamo ob problemih stopiti skupaj, kako radi imamo svoje sošolce in kaj zmoremo v ključnih trenutkih. Če dobro izkoristiš danosti te šole, ne napreduješ samo v zna-
nju šolskih predmetov, ampak v znanju o življenju. Mnogokrat mislimo, da je ves trud zaman in da bi bilo bolje ubrati kako lažjo pot, vendar je vedno tako, da od nas veliko pričakujejo samo ljudje, ki nas imajo radi in si želijo, da bi uspeli. Mnogokrat ne cenimo svojih danosti, dokler jih ne izgubimo. Zavedajmo se, da smo (bili) na eni najboljših šol, ki jo cenijo fakultete in tudi njihovi profesorji. Bodimo ponosni, da smo (bili) želimeljski dijaki. Tilen Vesenjak
Tilen zna poskrbeti za dobro voljo
128
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 128
13.9.2010 21:12:38
Gimnazija Želimlje
J
To ni samo šola ...
unija, ko me je g. ravnatelj vprašal, ali bi nekaj napisala kaj za Letno pročilo, se mi je to zdela najlažja stvar na svetu. Seveda, ni problema. Pridem domov, se usedem za mizo … in nimam pojma, kaj naj napišem. Zato sem si vzela dobra dva meseca odmora (ups). Mislila sem, da bo z neke časovne razdalje lažje – pa ni. Besede nikoli ne bodo dovolj za vsa čustva, ki me prevevajo, ko pomislim na Želimlje. Žalost, ker po štirih letih odhajamo, ker za sabo puščamo toliko ljudi – družino. Veselje, ker so nas prav ti ljudje toliko obogatili in ker bodo v resnici vedno z nami. Vznemirjenje, ker gremo novim dogodkom in novim spoznanjem naproti. Dolgčas, ker septembra še vedno sedimo doma in ne v šolskih klopeh. Zadovoljstvo, ker je srednja šola za nami in smo vsi uspešno opravili maturo. Besede nikoli ne bodo dovolj za vse dogodke, ki so se mi zasidrali v spomin. Šolske ure – polne novega znanja, smeha, resnobe, potenja med testi in spraševanjem, klepetanja, pogovorov in prepirov, metanja papirčkov, branja valentinove pošte in časopisov pod mizo … Odmori – prerivanje po hodnikih, odnašanje malice iz jedilnice na skrivaj, parčki povsod, brisanje miz, sporočila na zaslonu … Razstave, molitev pred prvo uro, “fazaniranje”, petje, spoved, tekme, ustni izpiti, predstave, “Prebliski”, igranje, ekskurzije po Sloveniji in v tujino, koncerti, govori, Pohorje, pisanje mature. Predvsem pa besede nikoli ne bodo dovolj, da bi opisala, koliko so me štiri leta v Želimljem spremenila. Toliko priložnosti za rast in osebnostni razvoj, za sklepanje novih prijateljstev, za oblikovanje in spreminjanje mnenj, za radost in norenje, za pridobivanje znanja, za resne in manj resne pogovore – za življenje v polnem pomenu besede. Gimnazija Želimlje nikakor ni samo šola. Je najprej skupnost ljudi, ki se trudijo bogatiti drug drugega. Zato globoko vdihnite vzdušje na hodniku in za trenutek pozabite na tisti test naslednji teden – ocene so sicer poKatja Vode membne, a nikakor ne bodo tiste, ki se jih boste po opravljeni maturi spominjali.
Med počitkom v Parizu
“Ali jima kaj ni jasno?” 129
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 129
13.9.2010 21:12:43
4. a O štirih letih v Želimljem , Res sem vesela zaradi odločitve izpred štirih let, čeprav sem takrat nekoliko dvomila v njeno pravilnost. V ta štiri leta so strnjene vse super proste ure, krasni ljudje, ki vedo, zakaj bi živeli, profesorji, ki med urami hitijo, so strogi, a zunaj pokažejo svojo simpatičnost ..., razredničarka, ki jo je za nas skrbelo bolj, kot je skrbelo nas, čistilka Maja, ki je v dveh letih nikoli nisem videla slabe volje in je vedno razveseljevala s svojim nasmehom in rožicami, za katere skrbi, hišnik, ki popravi vsako, še tako zlomljeno domsko posteljo. Štiri leta Želimelj je težko pustiti za sabo.
Marko zna marsikaj
, To so bila do sedaj najbolje preživeta leta. Bilo je ogromno smeha, učenja, druženja, tudi solz ... Če bi morala ponovno izbirati, bi vse ponovila. , Bila so zelo barvita leta. Šola je bila zelo zahtevna, prisilila nas je v delo in samostojnost. Naučili smo se marsikaj, od učne snovi pa vse do življenjske modrosti. , Ko na svoje šolanje gledaš med letom, se ti zdi grozno; kaj vse je za tabo, kaj te še čaka. Trije testi na teden, spraševanje, ti bi pa rad imel še kaj časa za sprostitev. Ampak ko ti na koncu uspe, veš, da je bilo vredno. Ni bilo vedno lepo, bila so grozna obdobja, ko nisem imela volje, ampak po tem je posijalo sonce, dobila sem motivacijo in vedno se je dobro končalo. Ne vem, kako bi Anja in Jerca znata nasmejati bilo drugje, vendar ne obžalujem svoje odločitve za to gimnazijo. Vsa potovanja, Pohorje, druženja ... so stvari, ki ostanejo. Učenje dolgo v noč in nekatere slabe ocene se pač pozabijo. , Zelo sem zadovoljen, da sem štiri srednješolska leta preživel na Gimnaziji Želimlje. Všeč mi je bilo, da je šola majhna in se skoraj vsi med sabo dobro razumemo. Ta štiri leta so minila hitro kot blisk in verjamem, da sem tukaj dobil učne navade, ki jih bom na fakulteti dobro izkoristil. , Ta štiri leta mi bodo za vedno ostala v spominu. Najlepše spomine imam iz prvega letnika, ker sem se takrat tukaj počutila najbolje. V drugem in tretjem letniku je bilo tukaj kar težko zdržati – naporna šola, največji napor pa je bil živeti sam s sabo in posledično z drugimi. Četrti letnik pa je minil zeloooo hitro in zdaj mi je kar žal, da odhajam. 130 Pogovor modrih maturantk
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 130
13.9.2010 21:12:53
Gimnazija Želimlje
, Iskreno povedano ... V 1. letniku sem imela hudo krizo in sem se želela prepisati. Potem pa so se zadeve ustalile, navezala sem trdna prijateljstva in bilo mi je lažje. Vsekakor mi sedaj ni žal, da sem ostala tu. Najlepši spomini so mi ostali s potovanj.
Domen ne strelja v prazno
, Vsi dogodki, zaradi katerih sem to gimnazijo imel rad, jo sovražil in spet imel rad, so zelo vplivali name. Dobil sem nekaj, česar ne bi nikjer drugje, in to bom nosil s seboj celo življenje. Ta nekaj se težko ubesedi, saj na svetu za to, kar nosim v srcu, ni pravih besed.
, To so bila štiri nepozabna leta, v katerih se mi je (kljub temu da imam občutek, da sem bil še včeraj v prvem letniku) zgodilo veliko lepih in nepozabnih stvari. V teh letih sem spoznal več dobrih ljudi in prijateljev kot prej v petnajstih letih. , Rada se bom spominjala dopoldanskih ur, ki smo jih preživeli v razredu, pa čeprav bi bila marsikdaj rajši zunaj na soncu. Veliko je bilo lepih dni, a so bili tudi tisti bolj oblačni. Ko se sedaj ozrem nazaj in pogledam, kaj vse se je v teh štirih letih zgodilo, sploh ne vem, kako bi vse te dogodke spravila v štiri leta. Minila so res hitro in prav tako hitro bo prišlo novo okolje, novi ljudje, novi obrazi ... , Bilo je naporno, a tudi veselo. Dnevi na Pohorju so bili res dobri. Prav tako smo uživali na potovanjih po Evropi. V razredu smo se kar dobro razumeli in se zabavali. , V teh štirih letih sem se v marsičem spremenila. Postala sem odgovornejša oseba. Vsa potovanja, slabe in dobre izkušnje, grenki in sladki trenutki, izleti, guljenje klopi ..., vse to nas je povezovalo in dopolnjevalo. Ta štiri leta so bila in Šefica Mojca bodo del mojega življenja, ki ga vsekakor ne bom pozabila.
Monaška romanca
131 Je to začarani princ?
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 131
13.9.2010 21:13:04
4. b Dogodek,
ki mi je ostal v spominu ...
, Prvi dogodek, ki se mi je močno vtisnil v spomin, je bil prvi šolski dan v 1. letniku. Novi obrazi, vsi malce nervozni, opazovanje sotrpinov za naslednja štiri leta ... In potem prva maša, polna cerkev dijakov, kitare ... Lep uvod v šolsko leto ... Ko smo prišli v razred, smo ugotovili, da so na klopeh kar naša imena, in čudno se nam je zdelo, da imamo sedežni red. Kasneje smo ugotovili, da so nam to pripravili maturanti in s tem odprli “lov na fazane”.
, Tekma Želimlje : Firence. Zame je bil to poseben dan tudi zato, ker sem sodeloval. Čutil sem povezanost med dijaki, tisto pozitivno energijo ljudi, ki sem jo najbolj začutil prav v Želimljah. , Zapisala bom samo: ekskurzije. To je najboljši del želimeljskega Mirjam ima rada sladkarije izobraževanja (poleg kosil). Ostrige v Normandiji so bile ..., no ja ... V Louvru bi lahko ostali malo dlje, Rim je bil pa nasploh super. Dragi ravnatelj, organiziraj še kakšen izlet v London, Grčijo, Skandinavijo ... Vsi so bili dobri. , Med govorom na maturantskem plesu so se gospodu ravnatelju tresle roke. Takrat je prvič pokazal, da ni vedno “hladen kot špricar”. Mogoče je naša generacija nekaj posebnega, da govor v govorniku sproži takšno reakcijo. Na simbolni ravni je mogoče izražal spoštovanje, ki ga podzavestno čuti do svojih “pridnih” ovčic. , Skupaj smo prali avto prof. Šlajpaha. Bil je 1. september, sijalo je sonce in bili smo dobro razpoloženi. Čutila se je povezanost razreda. , Bil je pač maturantski ples ... Tam smo bili mi. Zdi se mi, kot da so se v enem večeru združili vsi občutki štirih let. In ta najlepši večer so z mano delili vsi, ki mi nekaj pomenijo. , Barcelona – Camp Nou. Vesel sem bil, da smo si šli pogledat ta čudoviti objekt, saj sem velik športni navdušenec. Mogoče bi v naslednjih letih lahko žrtvovali kakšno drugo stvar, da bi si ogledali kakšno tekmo. Mislim, da bi to zanimalo veliko dijakov, pa tudi vzdušja med 100.000-glavo množico ne doživiš vsak dan.
Je profesorica leva ali desna?
, Bilo je na dnevu odprtih vrat, ko je neka potencialna bodoča dijakinja prišla v razred pogledat uro matematike. Ravno smo na tabli reševali neko nalogo in ona se je začela na glas zgražati nad njeno težavnostjo. Bilo je precej
132
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 132
13.9.2010 21:13:12
Gimnazija Želimlje
smešno, ko ji je profesorica mirno pokazala vrata in ji povedala, da lahko zaradi nje takoj odide skoznja. Do konca ure smo imeli mir. Ne vem, če je bil to poseben dogodek, bilo pa je smešno. , Kabaret. Ta prireditev mi je bila všeč, ker smo se zelo nasmejali. Všeč mi je, da znajo dijaki pripraviti tako zabaven in raznovrsten program. , Muzikal na Gimnaziji Poljane. Takrat smo dokazali, česa smo zmožni. To je bila prav posebna Sabina si je pobarvala lase izkušnja, saj smo bili prvi na šoli, ki smo kaj takega naredili pri latinščini. Potem pa je sledil še izlet ... , Prof. Lajevec nas je po latinskem recitalu peljala na ekskurzijo. Všeč mi je bilo, ker smo bili sami z njo, kar pomeni, da nam zelo zaupate; na drugih šolah dijakov namreč nikamor ne peljejo. Profesorica je bila kot ena izmed nas, z njo smo se pogovarjali, zabavali, peli, hodili ... Bilo je lepo. , Bilo je junija in pri kemiji smo zaključevali ocene. Profesorica ni našla redovalnice. Vprašala nas je, kaj se je z njo zgodilo. Nekdo iz razreda je rekel, da smo jo vrgli v Želimeljščico, kar seveda ni bilo res. Nekaj minut kasneje je z redovalnico v razred prišla druga profesorica. Ko je odšla, je profesorica kemije vzkliknila: “Pa je šel povodni mož!” , Vračali smo se s potovanja po Angliji in se ustavili v Luksemburgu. Ko je nekaj maturantov zamujalo, smo se odpeljali kar brez njih. Takrat se mi je zdelo hudo, da je gospod ravnatelj uresničil svoje grožnje.
Zasanjani Aleks
, Ob smrti sošolčeve mame smo se kot razred še bolj povezali; šli smo na pogreb ter zbrali nekaj denarja. Tako smo pokazali, da nam ni vseeno, da skrbimo drug za drugega. V osnovni šoli se kaj takega ne bi nikoli zgodilo.
Resno delo obrodi sad Spomenik modrim maturantom
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 133
133
13.9.2010 21:13:17
Kulturne prireditve v Želimljem
KUD Škofljica: Županova Micka
Jure Ivanušič: Od tišine do glasbe
Slovenski oktet 134
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 134
13.9.2010 21:13:19
Gimnazija Želimlje
Trio Rakovec: Z glasbo skozi čas
Miha Debevec, Tomaž Rožanec: Spopad harmonik
Miklavžev koncert želimeljskih pevskih zasedb 135
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 135
13.9.2010 21:13:21
Kulturne prireditve v Ljubljani
Premenjave (SNG Drama)
Francoski testament (Šentjakobsko gledališče)
Koncert želimeljskih pevskih zasedb (Antonov dom na Viču)
Chicago (Il Rossetti, Trst) 136
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 136
13.9.2010 21:13:23
Gimnazija Želimlje
Antigona v izvedbi študentov AGRFT (SNG Drama)
Neron (SNG Drama)
Kulturne prireditve v tujini
Thriller Live (Il Rossetti, Trst)
West Side Story (Il Rossetti, Trst) 137
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 137
13.9.2010 21:13:25
Kulturne prireditve v tujini
We Will Rock You (Apollo Theater, Stuttgart)
Razstava in potopisno predavanje Karoline Simčič in Andraža Reparja o Peruju
Potopisno predavanje Saša Klepa o Srednji Ameriki
Predavanje Irene Mrak o vplivu turizma na gore
138
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 138
13.9.2010 21:13:27
Gimnazija Želimlje
Predavanja in razstave v Želimljem
Razstava in potopisno predavanje Karoline Simčič in Andraža Reparja o Islandiji
Razstava pokrajinske fotografije Boruta Kraševca
Razstava športne fotografije Klemna Lajevca
Predavanje Neže Sagadin o Palestini 139
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 139
13.9.2010 21:13:28
Dan Slomškove ustanove
P
ostati tisto, kar želiš. Stavek, s katerim smo naslovili članek na spletni strani Radia Ognjišče, je odmeval tudi v glavah vseh treh, ki smo tisti torek doživljali in prenašali utrip želimeljske gimnazije po vsej Sloveniji in še naprej. Že kar utrujeni, a polni vtisov smo Mateja Feltrin Novljan, Izidor Šček in Blaž Lesnik med pozno večerno vožnjo domov k svojim kramljali prav o tej pomembni odločitvi: kako postati, kar zares želiš, kako to odkriti in kakšno podporo za to danes daje mlademu človeku okolje srednje šole. Skupen zaključek je bil, da so Želimlje z vsem svojim dogajanjem – tako znotraj pouka kot s paleto ponudbe za preživljanje prostega časa – pravi inkubator, ki dijakom ponuja veliko več možnosti, kot smo jih bili mi deležni pred leti. In ne samo to – prijetno vzdušje in prisrčni odnosi govorijo o uspešnem prizadevanju za tisto drugo, od izobraževanja neločljivo nalogo vsake šole: za vzgojo, ki na želimeljski gimnaziji korenini v krščanskih vrednotah. In to se čuti, čeprav ne na vsiljiv način.
Ker radijci ne moremo brez postavljanja vprašanj, bova tako storila Mateja Feltrin Novljan in Blaž Lesnik tudi za Preblisk. Le da tokrat brez mikrofonov ... Blaž sprašuje Matejo: Mateja, kakšne misli so te obhajale zjutraj, ko smo se pred sedmo odpravljali z radia? Pričakovanje, negotovost, radovednost ...? A povem po pravici? To je bil moj drugi delovni dan po treh tednih bolniške, tako da sem bila z mislimi še malo doma in pri delu, ki me je čakalo. Teren je vedno poseben adrenalin in čar. Ekipa je bila krasna, na Gimnaziji Želimlje pa so pripravili odličen program, tako da so bili osnutki dobri. Prevladovala sta pričakovanje in radovednost. Kaj ti je danes, več kot dva meseca pozneje, ostalo v spominu: dopoldanski pogovori, javljanja v program, snemanje in pisanje za splet ali večerni del? Kaj te je najbolj nagovorilo? Nagovorili so me mladost, sproščeno vzdušje, množica dejavnosti; med njimi ekskurzije, ki vedno širijo obzorja, duhovna “ponudba” in odlična kuhinja. Joj, kako dobro smo jedli ta dan. Vzdušje na tej gimnaziji je prijazno. Navdušena sem nad dijaškim domom, pisanimi sobami, ki so si jih uredili dijakinje in dijaki sami.
Javljanja v program so bila vedno zanimiva, odkrivala so nova obzorja, zrcalila relacije med mladimi in prijazen odnos do profesorjev. Pisanje za splet je bilo nadgradnja. Večerni program pa me je navdušil zaradi glasbenih talentov, po drugi strani pa malce razočaral, saj se mi je zdel izbor nekaterih skladb čisto ponesrečen – ne toliko zaradi skladb, ampak zaradi časa, v katerem so jih izvajali. Ali lahko bralcem zaupava spletno povezavo do video posnetka, na katerem skušava začeti večerni koncert, ki smo ga neposredno prenašali, midva pa povezovala. In ali lahko ob tem dogajanje malce pokomentiraš? Hmmm ... Ja, tisti, ki so bili tam, so se smejali, saj si me ti z nasmehom in potem še s komolcem prijazno opominjal, naj vendarle začnem, jaz pa sem se ti lepo nasmihala, ker sem mislila, da si pač prijazen – v resnici pa se je začel radijski prenos in morala bi po-
Agata in Urban o botrstvu
140
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 140
13.9.2010 21:13:33
Zavod sv. Frančiška Saleškega
zdraviti – prve besede so bile moje. Moram reči, da si zelo potrpežljiv sovoditelj, ker če bi bilo obratno, bi ti jaz kar vzela besedo. Ko sem filmček objavila na blogu, sem dobila komentar, da ni bilo nič slišati, videti pa je smešno, toda naj mi to ne vzame poguma. Ah, kje pa. Takšni pripetljaji začinijo dogodke in jim dajo poseben pečat. In naslednjič, ko bova skupaj vodila kakšno prireditev, bom vedela, zakaj se mi prijazno smejiš tik pred začetkom. Mateja sprašuje Blaža: Blaž, ko sva bila tam, sva ugotovila, da ni nič tako, kot je bilo – tudi na gimnazijah ne, ker so sedaj programi res boljši kot v naših časih. Bi se ti, če bi bil še enkrat “mlad”, odločil za takšno gimnazijo? Ko si mlad, se rado zgodi, da v glavo šine kaj nepredvidenega, zato težko rečem, kako bi se odločil, če bi bil še enkrat na koncu osnovne šole. Če pa bi se odločal zdaj, z vsem, kar pač leta prinesejo, bi se prav gotovo odločil za šolanje na takšni gimnaziji. Verjamem pa, da bi me v vsakem “obdobju” nagovorile številne dejavnosti, povezanost med učitelji in učenci in kvaliteta pouka. Tudi radio prinaša novosti; poleg javljanj in pisanja za splet sva morala posneti še video posnetke. Kako ti je všeč ta pristop? Uh, počitka res ni bilo. Danes se zdi, da moraš biti (sploh takole na terenu) kar vsestranski talent, da obvladaš pisno sporočanje, na-
Predstavitev izmenjav dijakov
stop pred kamero in mikrofonom. Potem je včasih tu še kup nepredvidenih stvari, ki jih moraš reševati sproti, se prilagajati situaciji, programu v studiu, ... Nazadnje pa – skok v večerno toaleto in povezovanje koncerta na odru pred občinstvom. “Popoln angažma”, bi se reklo z modernim izrazom. Ker sem človek, ki se težko prilagodi rutini in mi je vsestranskost blizu, se tudi v takem pristopu najdem. Veliko bolj, kot če bi moral ves dan gledati v zrak, potem pa na primer imeti eno javljanje v eter. Kaj pa večerni koncert? So te navdušile violine, ker sam igraš ta inštrument, ali te je pobožala kakšna druga skladba? Med koncertom, ki ga povezujem, se nikoli ne sprostim tako, kot če ga poslušam iz avditorija kot obiskovalec. Včasih, ko stvari stečejo, si dovolim, da me prevzame dogajanje na odru, a kmalu je treba spet v drugo vlogo. Na večernem koncertu katoliških gimnazij, ki sva ga povezovala, je tik pred začetkom
prišlo do nekaterih sprememb, ki sva jih potem morala uskladiti kar med koncertom. Tako prav veliko časa ni bilo, se pa spominjam, da je bilo nekaj trenutkov, ki so me pritegnili. In če se povrnem k tvojemu prvemu vprašanju, Mateja, s kar malo zavisti občudujem pisano glasbeno delovanje dijakov in vesel sem, da je na naših katoliških gimnazijah ta ponudba tako bogata. Namesto zaključka: Veseli smo, da smo lahko preživeli dan z vami, na vaši gimnaziji. Vse – od prijaznosti vodstva šole (ravnatelja in vseh njegovih sodelavcev) do odziva in pripravljenosti dijakov na sodelovanje – je prispevalo k lepemu znesku na koncu. Z njim se je Radio Ognjišče tudi letos pridružil pobudi Slomškove ustanove in verjamemo, da bo zbrani denar prišel na pravi način v prave roke. Za boljše čase in lepšo družbo – k obema zelo pomembno prispevata izobrazba in vzgoja. (Povzeto iz poročila za Še en Preblisk.) 141
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 141
13.9.2010 21:13:37
V Alpah s »fazani« Namišljeni skriti dnevnik ravnatelja Petra Polca, univ. dipl. socialnega pedagoga »Drage dame in gospodje!« sem pozdravil na avtobusu z registracijo LJ 80-0MG na prelepo nedeljo 9. 5. 2010. Z najboljšimi “fazani” se odpravljamo v najboljše Alpe na svetu! Ura je 02:30 in “fazani” že bolj ali manj spijo, kar je dobro zanje, saj sledi jutri, se opravičujem, danes, zelo naporen dan. V našem načrtu sta Colle don Bosco (prečudovit kraj, od koder je bil doma Janez Bosko) in Torino, potem pa nas čaka dolga vožnja do našega hotela (F1, prihajamo!). Včeraj v Italiji nisem imel kaj dosti časa za pisanje dnevnika. Dan je potekal po načrtih in tudi na meji nas niso predolgo zadrževali, saj so (bili) naši predragi “fazani” zelo pridni. Danes pa smo
dan začeli z vzponom na Pilatus. Sledil je sprehod po Luzernu in ogled Renskih slapov, do katerih smo se popeljali z ladjico. V sredo smo se kljub slabi vremenski napovedi zbudili v sončno jutro. Dan smo preživeli v Evropskem parku v Rustu, kjer smo vsi zelo uživali na različnih atrakcijah. Večini so bili najbolj všeč vlakci smrti, jaz pa sem najbolj užival v ‘šalčkah’ (nanje sem šel kar petkrat!). Zvečer smo naredili še krajši postanek pri evropskem parlamentu v Strasbourgu. Smo četrtega dne v tednu, ko je Bog ustvaril Sonce, Luno in zvezde, ki pa jih danes nismo videli. Nekateri z dežniki, nekateri brez njih smo se povzpeli do slapov v Tribergu, kjer smo se kasneje sladkali s torto. Na polno uro smo prispeli v Schonach in pričakali prihod stvora iz največje ure s kukavico na svetu.
Na Pilatusu
(Nekateri so zmotno mislili, da se bom iz nje prikazal jaz.) Ogledali smo si še mostišča, ob 19:30 pa se je začel muzikal z naslovom We Will Rock You. V hostel smo se vrnili v poznih večernih urah in vsi zadovoljni in polni navdušenja zaspali. Ni mi jasno, kako našim prečudovitim “fazanom” ne zmanjka glasu, saj že od ponedeljka (danes je petek) prelepo prepevajo prelepe pesmi. Namenjeni smo v gradova Ludvika II. Bavarskega Neuschwanstein in Linderhof, ter v Wies. Prenočili bomo v Benediktbeuernu, kjer se vedno spomnim na čas študija in tam preživeta leta. Svoje pisanje nadaljujem v kavarni v centru Münchna na predzadnji dan našega potovanja. Del dneva smo preživeli v Dachauu, kjer so nas pretresli podatki o taborišču, preostanek pa v Münchnu. Ni mi treba omenjati, da sta BMW Welt in Allianz Arena “zakon”! Nedelja zvečer. Ravnokar smo se vrnili z našega potepa po alpskem svetu. Na poti domov smo se ustavili na Herrnchiemsee, kjer sem vodil ogled gradu. Na to sem še posebej ponosen, saj sem si s svojo razlago prislužil velik aplavz. Potem smo si ogledali še rudnik soli v Berchtesgadnu. Zdi se mi, da bom moral počasi s solzami v očeh zaključiti to dnev-
142
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 142
13.9.2010 21:13:41
Zavod sv. Frančiška Saleškega
Ladja po švicarsko
niško poglavje. Ponosen sem na “fazane” in na naša spremljevalca, tajnico Karolino Simčič in profesorja Štefana Arha, saj so bili vsi zelo pridni. Vsi smo se živi in zdravi vrnili v sladke Želimlje, kjer bomo do zasluženih počitnic preživeli še 29 delovnih dni. Alenka Tratnik in Astrud Kovačič, spoštovani dijakinji 1. letnika
“Bilo je kot v pravljici!”
Zanimivi podatki o študijskem izletu v Alpe Največkrat izrečena poved: Kdaj bomo jedli? Količina z zamudninami zbranega denarja: 21 EUR – zadostovalo je za dva Tofffffifffeeeeja na osebo. Zamudniki: bilo jih je preveč. Naj izpostavim samo Štefana in Karolino. Število okvar prevoznih sredstev: štiri. Največ časa smo preživeli na odstavnem pasu avtoceste. Najbolj odsotna oseba: jaz (po besedah drugih). Najboljši vodič: jaz (se mi zdi). Najboljši potniki: »perjad« 2010.
V Luzernu
Kdo bi se vozil z avtobusom?
Torinski koncert
Vsestranski profesor Arh 143
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 143
13.9.2010 21:18:04
Italija 2010 Kopalke imaš? – Mhm. A ‘maš rezervne nogavice? – Ah, ne rabim! Si vzela fen? – Itak! Marinka, si vzela peno za lase? – Seveda. A si spakirala zobno pasto? – Ah, ne rabim! Eva, a imaš »une ta lepe« viseče & dišeče uhane? – Logično! A mi vržeš brisačo iz kopalnice?! Kje je moj zobni aparat?! – OMG! Moj kovček se ne da zapret!!!!
S soncem obsijan
Lačen?
... nekako tako so potekale zadnje ure pred težko pričakovanim potovanjem k našim zahodnim sosedom. Malo pred deseto uro zvečer smo na parkirišče pred našo gimnazijo priropotali z ogromnimi kovčki, polnimi nepotrebne prtljage. Zaradi velikega pričakovanja nismo in nismo mogli zaspati. Dokler niso začeli predvajati Gladiatorja. Ves nasmejan pa je profesor Brunšek z glasnim »Dooooobrooo juuutro!« pozdravil Rim in speče potnike na svojem VIP avtobusu. Prva postaja. Kalistove katakombe. Dež je lil kot iz škafa in opral vso našo jutranjo zaspanost. Sprehajali smo se nekaj metrov pod zemljo in gledali grobove prvih kristjanov. Skozi temne in mrzle hodnike nas je vodil nekdanji želimeljski ravnatelj, gospod Dobravec. Deževno dopoldne se je prevesilo v prijetno popoldne, prežeto z ogledovanjem
cerkve svetega Pavla in slavnega Koloseja. Tam so fantje na veliko barantali, dekleta pa smo občudovala velike poroke. Do večera smo obiskali še Forum Romanum, Navonski trg, Kapitol in Panteon, kjer so ravno sušili od dežja razmočena tla. Toliko o rimskih legendah. Zvečer smo krenili proti našemu hostlu, salezijanskemu centru Gerini. Bili smo veseli, da bomo svoje ležišče na avtobusu končno zamenjali za mehko posteljo. No, na koncu se je izkazalo, da bi kdo raje prenočil v avtobusu. Naslednje jutro nas je rimski metro popeljal v najmanjšo evropsko državico – Vatikan. Cerkev svetega Petra se je izkazala za še ogromnejšo, kot smo pričakovali, sploh, ker smo jo prehodili po dolgem in počez. Vatikanski muzeji so brez konca, prav tako pa tudi stopnice v kupolo bazilike svetega Petra. A prelep razgled na koncu
Vatikan – v središču krščanstva 144
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 144
13.9.2010 21:19:12
Zavod sv. Frančiška Saleškega
vse poplača. Celo dolgo pot do Španskih stopnic in Fontane di Trevi. Izredno lep in romantičen večer nas je pospremil v lepo jutro in sprehod po Pompejih. Popoldne smo se vzpeli na Vezuv, kjer smo lovili veter v lase. V ponedeljek se je na poti v Assisi naš avtobus izgubil. Tako smo si krepko skrajšali obisk cerkve svetega Frančiška Asiškega (in vrsto v tamkajšnjem Mc Donaldsu). V San Marinu smo dodobra spraznili svoje žepe, v hotelu v Riminiju pa napolnili lačne želodčke. Zadnji dan smo vsi težko pričakovali prihod v zabaviščni prak – Mirabilandio, kjer smo izčrpali vso svojo energijo (kar je je sploh ostalo). Fantje so bili še pogumnejši kot po navadi. Noreli smo, dokler nas ni pregnal dež in oznanil, da je čas oditi domov. Utrujeni in zaspani smo se odpeljali proti domu. Z novimi spomini in nepozabnimi doživetji. Eva Krč in Marinka Cimerman
“Blaž, ali dežuje?”
Počitek
Srečanje starih znank v Rimu
Pred Kolosejem
Mali Umek
“Kar izpulili ga bova!” 145
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 145
13.9.2010 21:19:21
La France est magnifique Letošnja Francija je bila … hja, ne vem točno, kako bi jo opisala … pravzaprav ne najdem pravih besed … pa saj že vsi veste, no … bila je pač … enkratna in … NEPOZABNA! Da si boste lahko še bolje predstavljali, pa morda še tale povzetek:
Novi Pariz
Družba … najboljša! ij Pavel Emeršič. Peter Polc, Tina Drobnič in Jur – ni edi in eni … alci ljev em Spr Vožnja … dooooolga … klimo). Avtobus … VIP (s pokvarjeno Prenočišče … F1. izterjevalec zamudnin. Jurij Pavel Emeršič … najboljši Eiffelov stolp … wauuu … o m-m-m-mrzel (brrr)! Atlantski ocean … l-l-l-leden Katakombe … nikoli videne. Ostrige … (brez komentarja). Pariz ponoči … čaroben. Louvre … OGROMEN. sten spomin in opomin … Pokopališča vojakov … v žalo galo v Stolpu groze. Disneyland … pokvarjeno dvi ca : Inter. Najbolj gledana tekma … Bar Piknik … okusen. ino. Starbucks … spomin na anglešč Francoščina … Trés bien! ču. Versailles … gneča na straniš gata Afrika & zbijanje cen. Črnci z Eiffelovimi stolpi … Ma jivo! We Will Rock You … neprecenl o! Rock' N'Roller Coaster … nor E !!!! VSE SKUPAJ … MAGNIFIQU
Podarjanje objemov
Lucija Rejc
Katera je bolj resnična?
146
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 146
13.9.2010 21:19:54
Zavod sv. Frančiška Saleškega
Romantika v Versaillesu
Pomniki prve ...
Na avtobusu se vedno kaj dogaja
... in druge svetovne vojne
Pred normandijskim čudežem 147
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 147
13.9.2010 21:23:44
Ta veseli teden
ali Maturantje se odpravijo proti Španiji
Veseloigra v šestih dejanjih, število prizorov: nešteto V glavnih vlogah: maturantje 2010, Peter Polc, Karolina Simčič, Klemen Balažič in Jana Mohorič Kraji dogajanja: širom po Evropi (Italija, Francija, Španija, Monako …)
1. dejanje Še ne dobro prebujeni zavijemo na Colle don Bosco, kjer najdemo celo vrsto, kaj vrsto, neskončno kolono avtomatov za kavo, čokolade in čokoladice, jogurte in sladoled. Hvala bogu, da nas v tistem trenutku bolj zanima konkreten zajtrk in kje je WC, kot pa avtomati, drugače bi tam pustili celo premoženje. Monako pa je “en tak fejst” kraj, kjer se ti lahko sprosti domišljija, tudi če v drage igralnice še nimaš vstopa. (Ni moja krivda, da še nisem 18.) Zunaj lahko uživaš v opazovanju dragih avtomobilov
in se razgleduješ za primernim ženinom z dovolj debelo denarnico (glede na to, da pišem tole, očitno nobeden ni bil primeren). 2. dejanje Cannes – filmsko mesto. Po dolgem in napornem iskanju najdem odtis tace Pink Panterja in doživim šok. Pink panter ima samo tri prste! Nekaj podobnega sem občutila, ko so mi doma povedali, da Božiček ne obstaja. Travma sicer ni bila pozabljena, se je pa moje duševno stanje izboljšalo, ko smo prišli v parfumerijo v
“Zakonca” Martinčič gledata v prihodnost?
Leteče maturantke
Tina na divjem zahodu
148
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 148
13.9.2010 21:23:51
Zavod sv. Frančiška Saleškega
Grassu, od koder nas je večina odšla bogatejša za vsaj en parfum (o posledičnem bogastvu v denarnicah pa ne bi razpravljala). 3. dejanje Če smo do takrat mislili, da je bil Dali čudak, čigar dela se ne da razumeti, smo ob vodenju energične vodičke po njegovem muzeju spoznali, da je bil pravzaprav cel car. (Boste sami videli, ko boste maturantje!) Večer flamenka je nekaj, o čemer bomo pripovedovali svojim vnukom – nepozaben ples, ognjevitost in temperament, ki sta se razlivala po prostoru … Po vsakem zaključenem plesu smo čakali na še več … Manjkala ni niti prava španska sangria.
Težka izbira
4. dejanje No ja, Sagrada Familia je pravzaprav ogromna stavba, v kateri bo potrebno še veliko dela, da bo dokončana … V ogrooomnem akvariju smo vsi navdušeni “fotkali” pingvine in oglušujoče vpili na Barceloninem stadionu. (Mislim, da je bil to sanjski dan našega Škota.) Čudovit zaključek dneva – La Rambla. Dolga ulica, polna uličnih umetnikov in stojnic. Presenetile so me »trgovine z malimi živalmi«, postavljene sredi ulice. 5. dejanje Na Montserratu smo hvala bogu našli dolgo iskani nabiralnik in oddali še zadnje kartice.
Pozno popoldan smo spoznali, da je Pont du Gard čudovit kraj za zganjanje romantike (če imaš ob sebi pravo osebo, seveda), zvečer pa smo tekli še v park v Avignonu, ki se je že zapiral (in zato pozabili povohati grme sivke, ki so rasli naokoli), da smo uživali v zahajajočem soncu. 6. dejanje Poštar iz Hauterivesa se je odločil v svojem prostem času zgraditi hišico iz kamenčkov. Pozabil je samo na majhno podrobnost – v njej se namreč ne da stanovati. Je pa zato hišica precej uporabna za kakšen »fotošuting«, s katerim smo poskrbeli za smeh na stara leta. Barbara Okorn
Le kaj hočeta povedati?
Nad Monakom
Sta to varnostnika? 149
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 149
13.9.2010 21:23:59
Š
Viva España
tudijsko potovanje v Španijo je zame pomenilo piko na i mojemu poletnemu potepanju po svetu. Kakor je v moji navadi, sem tudi tokrat pakirala zadnji trenutek in zraven urejala stvari, ki sem jih morala nujno postoriti do odhoda. Šele ko sem sedela na avtobusu, so se moje misli osredotočile na Španijo. Vedno, ko grem kam z dijaki kot spremljevalka, se srečujem s socialno vlogo, ki je na gimnaziji skoraj unikatna. Neobremenjena zaradi šolskih ocen in dijaškega obnašanja med šolskimi urami imam lahko na določene dijake popolnoma drugačen pogled. Dijakom lahko v primeru močne protišolske nastrojenosti pokažem tudi drugo plat. Tudi na tej ekskurziji ni bilo drugače. Uživala sem ob opazovanju socialnih mrež, se poglabljala v male upornike in spoznavala številne svetove naših dijakov. Po jutranjem zbujanju so se nekateri komaj privlekli na avtobus, peščica pa je že skakala naokrog, polna energije. Pri ogledih se je hitro pokazalo, katera področja koga zanimajo; seveda so največje zanimanje pokazali nogometni navdušenci na stadionu v Barceloni. Včasih je bilo treba kakšno skupinico, ki je bila za trenutek preveč komunikativno razpoložena, pogledati grdo, se je pa med drugim zgodilo,
da sem občudovala dijake, ki so kljub ne preveč zanimivemu vodenju zdržali ogled z relativno zbranostjo. Nasploh so nas vodiči zelo pohvalili, so pa imeli veliko težavo pri ugotavljanju, kdo sta spremljevalki, saj ne prof. Jana Mohorič ne jaz ne tako in ne drugače ne sodiva med tipične profesorje. Večeri so bili nekaj posebnega. Prihod v hotel je spremljala rahla nestrpnost. Vodja študijskega potovanja se je jezil zaradi receptorjev, ker se niso držali dogovorjenega. Sledila je delitev sob, dijaki pa so ta čas postopali pred hotelom in se spraševali, zakaj vse skupaj tako dolgo traja. Kmalu se je po hodnikih slišalo prehajanje iz sobe v sobo, prhanje, smeh in konstantni »pššš« gospoda ravnatelja. Tik pred spanjem so se dijaki čudežno prebudili in vsaka soba je postala svet zase. Nekateri, sicer redki, so šli spat s kurami, pri drugih je začela soba dišati kot kraška pršutarna, ker prej res niso imeli časa jesti. Nekje so se razvnele težke debate, kvartopirci pa so zagotavljali, da je to pa res zadnja runda. Vedno, ko sem potrkala na vrata in se pripravljala na vnovičen »počasi zaključite«, sem se bala, da bom na vratih zagledala koga, ki ni naš dijak, saj ne vem, kdo bi koga bolj debelo gledal. Da do tega ne bi prišlo, sem imela seznam sob vedno pri sebi. Ko so se dijaki umirili, smo tudi
Spremljevalki Karolina in Jana
spremljevalci dobili svojih pet minut in takrat smo lahko izmenjali svoje občutke, prigode in razmišljanja. Eden izmed spremljevalcev si je zaradi bolezni želel miru, zato je en cel dan preživel v hotelu sam, ko smo se mi potepali naokrog. Mislim, da je zahvaljujoč dobremu in pestremu programu na ekskurziji (kljub različnim željam in zanimanjem), vsak našel nekaj zase.
150
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 150
13.9.2010 21:24:01
Zavod sv. Frančiška Saleškega
Ekskurzija v Španijo ni bila le pika na i. Bila je začetek dobrega spoznavanja sveta odraščajočih, polnoletnih in/ali odgovornih maturantov, ki od takrat kdaj pa kdaj zaidejo v tajništvo, tudi če ne potrebujejo potrdila o šolanju. Karolina Simčič Končno na stadionu
To pa je bilo olajšanje
Je še kdo lačen?
Klemnov prestol
V poštarjevi palači
Nastja na prepovedanih poteh 151
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 151
13.9.2010 21:24:11
Vonj po kavi
V
Študijsko potovanje zaposlenih v Zavodu sv. Frančiška Saleškega edno znova me presenečajo ljudje, ki so kljub številnim stereotipom o prebivalcih držav južno od Slovenije po obisku teh krajev zelo navdušeni. Poslušamo o izredno lepih krajih, prijaznih ljudeh in ganljivih ostankih vojne. Takrat za stereotipe preprosto ni prostora. Tudi sama sem se na ekskurzijo odpravila polna pričakovanj in vznemirjenja, saj sem vedela, da grem v lepe kraje z dobro družbo. Na pot smo se odpravili v poznih večernih urah. Izmenjali smo si nekaj misli, kmalu pa smo eden za drugim zaplavali v svet nezavednega. Noč je hitro minila in zjutraj smo bili že na bosanskih tleh. Obiskali smo šolski center v Žepčah, kjer so nam salezijanci hrvaške inšpektorije predstavili delovanje centra in razmere, v katerih so okoliški prebivalci živeli in živijo danes. Med ogledom je nekaj zaposlenih primerjalo svoje pisarne z njihovimi, pri čemer so bili najbolj na udaru tajništvo, ravnateljstvo in knjižnica. Medtem ko so nas v klubu postregli z jutranjo kavico, smo mi, zleknjeni v foteljih in kavčih, že sanjarili, kako bi imeli kaj podobnega tudi pri nas. Pot proti Sarajevu je v nas prebudila mešane občutke. Občudovali smo lepo naravo in se zamislili
ob pogledu na obstreljene hiše. O geografskih, zgodovinskih in verskih temah so nas poučili naši profesorji: Ivanka Peterlin, Jana Mohorič in Jure Emeršič. Kljub zanimivemu podajanju znanja je potrebno omeniti, da so nam znanje vlivali v času po kosilu, tako da je nekaj potnikov za večjo učinkovitost znanje absorbiralo kar v alfa stanju. V Sarajevu smo si ogledali kraj atentata na avstrijskega prestolonaslednika, na Baščaršiji, središču mesta, pa seveda ni šlo brez čevapčičev in vsega, kar sodi zraven: baklave, turške kave v bakrenih džezvicah ter druge bosanske dobrote. Čas smo imeli tudi za hiter nakup spominkov. Če se vam zdi, da so starejši pri nakupovanju kaj drugačni kot njihovi otroci, se motite. Vsi bi nekaj kupili, pa ne vedo kaj. Včasih kupijo kaj, česar sploh ne potrebujejo, zbegano tekajo iz
ene trgovine v drugo, na koncu pa si morajo, vsaj za ženski del to pretežno drži, kar so kupili, tudi pokazati. V večernih urah smo prišli v hotel in po kratkem predahu okupirali sobo, v kateri smo skupaj povečerjali. Po druženju, ki smo si ga popestrili s petjem in Klemenovimi šalami, se je zdelo, kot bi se celoten kolektiv pomladil. Kar naenkrat so začele zmanjkovati kartice za odklepanje sob, kar je posledično pomenilo, da je nekaj sob ostalo brez elektrike, po hodniku je bilo slišati tekanje iz ene sobe v drugo in hudomušen smeh, sobe pa so bile tematsko zaokrožene. V eni so potekale hude debate, v drugi so taktizirali kvartopirci, po nekaterih sobah se je prepevalo, v eni pa so trebušne plesalke vadile koreografijo. Po jutranji sveti maši v frančiškanskem bogoslovju smo se od-
Res je dišalo po kavi
152
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 152
13.9.2010 21:24:18
Zavod sv. Frančiška Saleškega
peljali proti Mostarju, kjer smo si ogledali znameniti most. Pot smo nadaljevali proti Medžugorju, kjer smo se v skupnosti Cenacolo srečali z nekoč zasvojenimi fanti, ki so nam spregovorili o svojem življenju. S tem se je počasi iztekala ekskurzija, na kateri smo se imeli priložnost spoznavati v bolj sproščenih okoliščinah in kjer smo se kar nekajkrat do solz nasmejali. Vonj po kavi, ki si jo v stanovanju skuham v bakreni džezvi iz Sarajeva, me v mislih vedno znova odpelje v izredno lepe kraje s prijaznimi ljudmi in ganljivimi ostanki vojne … Karolina Simčič
Avtobusno geografsko predavanje
Okrepčilo je bilo dobrodošlo
Le zakaj kričita?
Maša v Sarajevu
Vodič v šolskem centru
Pouk v delavnici 153
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 153
13.9.2010 21:24:29
Tudi v šolskem letu 2009/10 je kar nekaj članic naše zavodske družine povečalo svoje družinice
Janja Hrovat z Mihom Anita Logar z Valentino
Eva Lajevec z Zalo
Bogdana Mikša z Mohorjem
Anica Cimerman z Martinom
Polona Stegu s Pio
154
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 154
13.9.2010 21:24:36
Zavod sv. Frančiška Saleškega
Nepogrešljiv del zavodske družine sv. Frančiška Saleškega so bili poleg dijakov in dijakinj,
namestnik direktorja in ekonom Janez Drnovšek
profesorjev in profesoric, vzgojiteljev in vzgojiteljic
svetovalni delavki Tina Jerman in Špela Potočnik
vratar Leopold Koren
knjižničar Stanislav Zupančič
računovodkinja Kajetana Simčič
hišnik Zvone Rebolj
tajnica Karolina Simčič
perica Alojzija Zelko
kuharji Anica Cimerman, Tadeja Strahan, Marija Berk, Gabrijela Kranjec, Mojca Arko, Danila Kos, Ana Črne, Janja Hrovat, Mirko Perko
čistilci Marija Kisilak, Marija Strežek, Tomislav Lovrič 155
Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 155
13.9.2010 21:24:50
Dom Janeza Boska Majcnov dom
Zavod_sv_Franciska_Saleskega_Letno_porocilo_09-10_naslovnica.indd 1
Zavod sv. Frančiška Saleškega Letno poročilo 09/10
Gimnazija Želimlje
Letno poročilo 09/10
Zavod sv. Frančiška Saleškega
13.9.2010 10:29:26