Letno poročilo 2009/2010 - 1. del by Peter Polc

Dom Janeza Boska Majcnov dom

Zavod_sv_Franciska_Saleskega_Letno_porocilo_09-10_naslovnica.indd 1

Zavod sv. Frančiška Saleškega Letno poročilo 09/10

Gimnazija Želimlje

Letno poročilo 09/10

Zavod sv. Frančiška Saleškega ͙Ǥ

13.9.2010 10:29:26

Zavod sv. Frančiška Saleškega Želimlje 46 SI-1291 Škofljica t 01 470 2 100 f 01 470 2 109 e zelimlje@zelimlje.si i www.zelimlje.si

Letno poročilo Zavoda sv. Frančiška Saleškega 09/10 ISSN C503-5996 Izdal in založil Zavod sv. Frančiška Saleškega Odgovarja Peter Polc Fotografije iz arhiva Zavoda Oblikoval Marko Suhoveršnik Lektorirala Marija Modic Premrl Tiskala Tiskarna Pleško, september 2010 Naklada 1500 izvodov

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 2

13.9.2010 18:25:50

Letno poročilo 09/10

Zavod sv. Frančiška Saleškega

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 3

13.9.2010 18:25:52

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 4

13.9.2010 18:25:54

Zavod sv. Frančiška Saleškega

Toliko je lepih naslovov, da jim ni moč dodati lepšega

akal sem na današnji dan, ki daje pospešek temu uvodniku. Razglašeni so namreč rezultati mature. Vendar ne gre samo za občudovanje zlatih maturantk in maturantov, ampak vseh. Vsem želimeljskim maturantom iskrene čestitke in najboljše želje! Pomembne pa niso le točke. Gre za vsako zlato zrnce, ki ga slutim v srcu slehernega želimeljskega dijaka in dijakinje. Rabindranath Tagore v 50. darovanjki opisuje berača, ki se je podal prosit vbogajme. Nenadoma je od daleč zagledal zlati voz kralja kraljev. »Upanje mi je visoko zakipelo in mislil sem, da je konec mojih hudih dni, zato sem obstal in počakal na miloščino, da jo dobim brez prošnje, in na bogastvo, razsuto povsod naokoli po prahu. Voz se je ustavil ob meni. Ozrl si se name in z nasmehom prišel dol. Začutil sem, da je nazadnje le prišla sreča mojega življenja. Potlej pa si mahoma stegnil desnico in rekel: Kaj mi daš ti? O, kakšna kraljevska šala, da si odprl dlan v beračenje pred beračem! Zmedel sem se in neodločno obstal, potlej pa iz torbe počasi vzel najdrobnejše žitno zrnce in ti ga dal …«

Drage dijakinje in dijaki! Seveda izključujem neposredno primerjavo z beračem. Sam pa se dostikrat zamislim ob žitnih zrnih, ki jih včasih preskopo sejem v brazde svojega življenja. Sveti Pavel namreč pravi: kdor pičlo seje, bo tudi pičlo žel, »kdor pa obilno seje, bo tudi obilno žel« (2 Kor 9,6). Ob koncu dneva je namreč popotnik – v pesmi – izpraznil torbo na tla in med kupom revščine našel zlato zrno. Grenko je zastokal in si zaželel poguma: O, da bi ti tedaj mogel dati več, da bi ti mogel dati vse! Dati vse od sebe, kar je mogoče, to je dolžnost pa tudi skrivnost mojega in tvojega uspelega življenja. To je tisto, kar se v življenju bogato obrestuje. Ni najpomembneje, katero vlogo nama je dano igrati na življenjskem odru. Pomembno pa je, da jo odigrava kar najbolje. Letos se je setev obilno obrestovala! Čestitam vsem, ki so prispevali k tej bogati letini: staršem, profesorjem, vzgojiteljem in najbolj dijakinjam in dijakom. Če pa bomo v prihodnje sejali obilneje, bomo mogli še obilneje žeti. Pa brez malodušja in vnaprejšnje nejevolje, saj nas isti Pavel pouči, da ni »nič tisti, ki sadi, in nič tisti, ki zaliva, ampak tisti, ki daje rast, Bog« (1 Kor 3,7). Želim vam vsem obilo njegovih darov. Ljubljana, 14. julija 2010 dr. Alojzij Slavko Snoj, salezijanski predstojnik

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 5

13.9.2010 18:25:56

Gimnazija Želimlje Zavod sv. Frančiška Saleškega

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 6

13.9.2010 18:25:58

Gimnazija Želimlje

Na plesišču

aj 2010. Za maturante konec pouka. Pričenja se obdobje intenzivnih priprav na maturo. Še prej pa skok v Ljubljano na maturantsko parado, da se za trenutek pozabi na vse prestane intelektualne napore in maturitetne muke, ki stojijo pred vrati. Maturantska parada je zgodba o uspehu. Rekordi padajo kot po tekočem traku, nasmejana in prekipevajoča mladost pa k plešočim maturantom privablja politike, ki so se za objavo svojih fotografij na naslovnicah dnevnega časopisja pripravljeni pomešati med maturante in se stisniti h kakšni brhki mladenki. A letos se je v ta pravljični svet, ki so ga plesne šole ob očitni podpori šolstva in politike vrsto let ustvarjale z maturanti, priplazila senca dvoma. Dvom je bil izražen na dopisih z dveh ministrstev. Ministrstvo za šolstvo je ob ugotovitvah, da organizatorji prireditev pripravljajo brez posveta z njim in da se sprevrača v opijanje z alkoholom in celo vandalizem, zaprosilo, naj mladim spregovorimo o “primernih načinih zaključka izobraževanja” in o “nevarnostih in stranskih učinkih, povezanih z uživanjem alkohola”. Ministrstvo za zdravje pa je izrazilo pričakovanje, da bodo šole na prizorišče dogajanja poslale opazovalce, ki bodo nato ministrstvu poročali, kdo je udeležencem parade priskrbel alkohol, na kakšen način so ga uživali, kako opiti so bili ... Svoja opažanja naj bi zapisali na pripravljen anketni vprašalnik, na katerega je bilo treba najprej vnesti svoje osebne podatke. Že v preteklih letih se mi je včasih zdelo nenavadno, da šolsko ministrstvo to prireditev podpira celo s prilagoditvami šolskega koledarja. Takšno podporo bi lahko pričakovali pri pripravi slovesnosti ob državnih praznikih in pomembnih obletnicah ... Nenavadna pa je taka podpora organizatorjem, ki jim je pravzaprav predvsem do tega, da se z dogodkom okoristijo.

Za pomiritev slabe vesti sta si ministrstvi izbrali zelo enostavno pot. Profesorji, ki se v mesecu maju šibijo pod težo bližnjega zaključka šolskega leta, naj za mirno vest nadrejenih pripravijo mladim kakšno mini predavanje na aktualno temo, za red pa naj poskrbijo tudi s “špiclji” na prireditvi. Prepoceni, da bi uspelo. Vpliv šolskih “predavanj” na dijake se očitno precenjuje. Že v osnovni šoli marsikaj slišijo o alkoholu, drogah ... Informacije o tem dobivajo tudi v srednjih šolah, a pot od neke informacije do oblikovanja vrednot, ki imajo pomemben vpliv na mladostnikovo vedenje, je še dolga. Ob minimalizaciji sistemov vrednot, ki smo ji priča v zadnjih desetletjih, bi odgovorni morali vedeti, da je problem nekje drugje in da zgolj lajnasto ponavljanje že stokrat slišanih informacij lahko doseže celo nasproten učinek ... Kaj pomaga, če ministrstvo pošlje na ulice še toliko “opazovalcev”, ko pa kaže, da je tisti, ki ima od prireditve korist, glede tega brez kakšnih posebnih dolžnosti. Nedopustno je tudi to, da glavni organizatorji, na zabavi, ki jo organizirajo po plesu, mladim ob vstopu najprej poberejo vso pijačo (tudi vodo!), nato pa jim vodo ponujajo po višji ceni kot alkoholne pijače. Odgovorni, ki jim za pretekla leta lahko očitamo pomanjkanje vsaj približno jasnega pogleda v prihodnost, bi morali vedeti, da krize minimalističnega normativnega sveta ni moč reševati tako, da nekaj pedagoških delavcev pošljemo v donkihotski boj s svetom, ki ga preko medijev ustvarjajo finančno zelo močni lobiji. Poleg tega pa se ministrstvi kot del izvršne oblasti ob sprejemanju odločitev ne bi smeli obnašati kot negotova nevesta, ki se nikakor ne more odločiti, ali bi se sploh poročila. Sicer pa, poroke danes niso več v modi. Zakaj bi si naprtili odgovornost, finančna bremena ..., če obstajajo cenejše rešitve? Ali so res cenejše? Jih iščemo tudi mi? Peter Polc, ravnatelj Gimnazije Želimlje 7

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 7

13.9.2010 18:26:00

Kronika

≈ Avgust 2009 26. ≈ uvodna konferenca ≈ September 2009 1. ≈ prvi šolski dan 2.–3. ≈ avdicija za nove pevce pevskega zbora 7.-8. ≈ ekskurzija za 4. letnik 8. ≈ ekskurzije za 1., 2. in 3. letnik 15.–22. ≈ študijsko potovanje v Španijo (4. letnik) 23. 9.–1. 10. ≈ tečaj CPP (3. letnik) 24. ≈ slovo od maturantov 2009 25. ≈ pedagoška konferenca 25. ≈ roditeljski sestanek za 1. letnik 29. ≈ piknik (3. b) 28. 9.–2. 10. ≈ OIV za 1. letnik (Pohorje)

≈ Oktober 2009 5. ≈ pohod na Veliko planino 6. ≈ piknik (3. a) 7. ≈ obisk maturantov na carinskem uradu 8. ≈ odprtje razstave fotografij Boruta Kraševca 13. ≈ srečanje ravnateljev katoliških gimnazij v Želimljem 13. ≈ šolski turnir trojk 15. ≈ ekskurzija odličnjakov v Benetke 16. ≈ obisk misijonske vasi na Rakovniku 20. ≈ košarka – medrazredni turnir 23. ≈ Uroš Rakovec: Z glasbo skozi čas (koncert v Majcnovi dvorani) 23. ≈ pedagoška konferenca 23. ≈ roditeljski sestanek za 1., 2., 3. in 4. l. 24. ≈ Ljubljanski maraton 24.–25. ≈ študijsko potovanje za zaposlene v Bosno in Hercegovino

E Jerneje ne ujame vsak

Agata bo zdravnica

Benetke imajo svoj čar

Na Primorskem

Pregled šolske dokumentacije v Žepčah

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 8

13.9.2010 18:26:01

Gimnazija Želimlje

≈ November 2009 3. ≈ sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled (3. b) 3. ≈ M. Jackson, G. Lloyd: Thriller Live (muzikal v Trstu) 4. ≈ M. Debevec, T. Rožanc: Spopad harmonik (koncert v Majcnovi dvorani) 10. ≈ sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled (3. a) 10.–13. ≈ OIV za 4. letnik (Pohorje) 14. ≈ ekskurzija na Rupnikovo linijo 16.–19. ≈ tečaj prve pomoči (3. letnik) 16.–20. ≈ astronomski teden 17. ≈ geografska ekskurzija za maturante 17. ≈ sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled (1. a) 24. ≈ sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled (1. b) 25. ≈ paleografska delavnica 25. ≈ Grajski večer na Rakovniku z ravnatelji katoliških gimnazij

Eiffelov stolp v Lyonu?

Na Rupnikovi liniji

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 9

26. ≈ K. Simčič, A. Repar: Islandija (odprtje razstave in potopisno predavanje v Majcnovi dvorani) 27.–29. ≈ vikend preventivnega vzgojnega sistema za zaposlene v Veržeju ≈ December 2009 2. ≈ obisk študijskega centra za narodno spravo 3. ≈ obisk dijakov z Zvezne gimnazije za Slovence (Celovec) 4. ≈ Miklavžev koncert pevskih zasedb GŽ v Majcnovi dvorani 10. ≈ D. Smole: Antigona (gostovanje gledališke skupine GŽ na Gimnaziji Bežigrad) 10. ≈ J. Kander, F. Ebb, B. Fosse: Chicago (muzikal v Trstu) 11. ≈ pedagoška konferenca 11. ≈ govorilne ure 13. ≈ košarka – medrazredni turnir

Košarkarski turnir

Strokovno geografsko raziskovanje

Saj bo šlo!

Bo gol? 9

13.9.2010 18:26:02

16. ≈ tekmovanje za Cankarjevo priznanje – šolsko tekmovanje 18. ≈ koncert Slovenskega okteta 18. ≈ božičnica za zaposlene 21. ≈ odbojka – medrazredni turnir 23. ≈ božično-domovinska prireditev (Majcnova dvorana) ≈ Januar 2010 5. ≈ šolski ples 8. ≈ logika – šolsko tekmovanje 8. ≈ zgodovina – šolsko tekmovanje 11. ≈ J. Ivanušič: Od tišine do glasbe (predstava v Majcnovi dvorani) 13. ≈ obisk škofijskega arhiva in izdelovanje rodovnika 15. ≈ T. Middleton, W. Rowley: Premenjave (predstava v Drami) 14. ≈ redovalna konferenca 15. ≈ roditeljski sestanek za 1., 2., 3. in 4. l.

Obisk Toneta Pavčka

17. ≈ nastop MeMPZ na Škofljici 21. ≈ zimski športni dan 22. ≈ ogled jedrskega reaktorja (Podgorica) 23. ≈ dan odprtih vrat 25.–28. ≈ OIV za 2. c (Pohorje) 26. ≈ nemščina – šolsko tekmovanje 27. ≈ obisk škofijskega arhiva in izdelovanje rodovnika 29. ≈ don Boskov praznik (Ljubljana – Rakovnik) ≈ Februar 2010 1. ≈ odprtje razstave fotografij Klemena Lajevca 1. ≈ obisk Instituta “Jožef Stefan” 2. ≈ tekmovanje za Cankarjevo priznanje – regijsko tekmovanje 2.–5. ≈ OIV za 2. a in 2. b (Pohorje) 9.–11. ≈ intenzivne pevske vaje MeMPZ v Veržeju

Ali naju bo res fotografiral?

Saj ni mraz

Dobro se sliši

Informativni dan

Znanstvenica pri delu

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 10

13.9.2010 18:26:04

Gimnazija Želimlje

11. ≈ šolski pustni ples 12.–13. ≈ informativna dneva 23. ≈ namizni tenis – šolski turnir 26. ≈ kulturni maraton v Majcnovi dvorani 27. ≈ študijski dan za zaposlene ≈ Marec 2010 1. ≈ Sašo Klep: Srednja Amerika (potopisno predavanje v Majcnovi dvorani) 2. ≈ nemščina – državno tekmovanje 2.–5. ≈ OIV za 3. letnik (Pohorje) 5. ≈ A. T. Linhart: Županova Micka (predstava KUD Škofljica v Majcnovi dvorani) 6. ≈ logika – državno tekmovanje 10. ≈ Andrej Rozman Roza, Davor Božič: Neron (pop rock opera v Drami) 11. ≈ nemška bralna značka

Šolski ples

11. ≈ pedagoška konferenca 12. ≈ nastop dekliške vokalne skupine na Škofljici 13. ≈ predmatura (tuji jezik) 13.–14. ≈ Messierjev astronomski maraton 15. ≈ kemija – šolsko tekmovanje 16. ≈ dan Slomškove ustanove v Želimljem (Radio Ognjišče) 17. ≈ EPI – Reading Badge 18. ≈ kenguru – šolsko tekmovanje 20. ≈ tekmovanje za Cankarjevo priznanje – državno tekmovanje 20. ≈ zgodovinska maturitetna ekskurzija – Trst 22. ≈ Neža Sagadin: Palestina (predavanje v Majcnovi dvorani) 26. ≈ fizika – regijsko tekmovanje 26.–27. ≈ angleški vikend (A. Špan Česen)

Koncert Slovenskega okteta

Vojakinje – a le za pusta

Angleški vikend 11

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 11

13.9.2010 18:26:05

27. ≈ zgodovina – državno tekmovanje 31. ≈ nastop DPZ Gimnazije Želimlje na reviji v Zagorju ob Savi 31. ≈ matematika – regijsko tekmovanje ≈ April 2010 2. ≈ dan šole 10. ≈ maturantski ples 10. ≈ fizika – državno tekmovanje 12. ≈ Irena Mrak: Vpliv turizma na gorski svet (predavanje v Majcnovi dvorani) 14. ≈ A. Makine, M. Lojk, J. Novak: Francoski testament (predstava v Šentjakobskem gledališču) 15. ≈ pedagoška konferenca 15. ≈ govorilne ure 17. ≈ matematika – državno tekmovanje 16.–17. ≈ angleški vikend (J. M. Dolenšek Vode)

18. ≈ L. Bernstein, S. Sondehim, A. Laurents: West Side Story (muzikal v Trstu) 20. ≈ zaključni koncert glasbenih zasedb GŽ v Ljubljani 21. ≈ športni turnir katoliških gimnazij v Želimljem 22.–30. 4. ≈ študijsko potovanje v Francijo (3. letnik) 24. ≈ kemija – državno tekmovanje ≈ Maj 2010 3. ≈ odprtje razstave fotografa Mirka Robba 4. ≈ matura (slovenščina – esej) 7.–12. ≈ študijsko potovanje v Italijo (2. letnik) 9.–16. ≈ študijsko potovanje v Švico in Nemčijo (1. letnik) 14. ≈ roditeljski sestanek (4. letnik) 20. ≈ ocenjevalna konferenca (4. letnik) 21. ≈ slovo maturantov 21. ≈ pedagoška konferenca

Na openskem tramvaju

Pri angleščini

Ups, kaj pa je to?

Županova Micka

Nina bo novinarka

Razredničarki so maturanti okrasili avto

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 12

13.9.2010 18:26:07

Gimnazija Želimlje

21. ≈ roditeljski sestanek (1.–3. letnik) 22. ≈ Pot v prihodnost – zgodovinsko tekmovanje 22. ≈ dopolnilni izpiti (4. letnik) 24. ≈ obisk Instituta “Jožef Stefan” ≈ Junij 2010 7. ≈ astronomski večer 10. ≈ športni dan 11. ≈ K. Simčič, A. Repar: Peru (odprtje razstave in potopisno predavanje v Majcnovem domu) 14. ≈ šolski ples 15. ≈ srečanje razrednikov 14.–18. ≈ nemški projektni teden 15.–16. ≈ obisk Šolskega muzeja 16. ≈ Veter v laseh 16. ≈ vpis dijakov v 1. letnik 16.–18. ≈ obisk pobratene šole v Weichsu 18. ≈ nemški projektni teden – prireditev

Škot je zopet zadel

21. ≈ Sofokles: Antigona (predstava študentov AGRFT v ljubljanski Drami) 22. ≈ ocenjevalna konferenca (1., 2. in 3. letnik) 23. ≈ zaključna prireditev 24. ≈ konec pouka, delitev spričeval 28. ≈ pedagoška konferenca ≈ Julij 2010 1.–6. 7. ≈ izpiti 5. ≈ študijsko srečanje profesorjev na Plitvičkih jezerih 7. ≈ ocenjevalna konferenca 12.–19. ≈ potovanje za starše v Grčijo 14. ≈ objava rezultatov mature 2010 21.–28. ≈ študijsko potovanje na Irsko ≈ Avgust 2010 18.–20. ≈ izpiti 23. ≈ zaključna konferenca

Najlepša maturantka?

Koliko so pa ti stari?

Zmagovite odbojkarice

Le zakaj me fotografira? 13

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 13

13.9.2010 18:26:08

Profesorski zbor ime in priimek

predmet

1. a

1. b

Štefan ARH

športna vzgoja



Klemen BALAŽIČ

vera in kultura

Lidija BAVEC FLOTTA

španščina

Roman BRUNŠEK

slovenščina

mag. Tjaša CELESTINA

likovna umetnost



Minka ČADEŽ

športna vzgoja



Oliva ČERNEHA

2. a



2. b

2. c

3. a

3. b

4. a

4. b



glasba



mag. Julijana Mary DOLENŠEK VODE

angleščina



mag. Jurij Pavel EMERŠIČ

zgodovina



Tomaž KOGOVŠEK

športna vzgoja



Peter KONČAN

vera in kultura



Marjeta KRANJEC

nemščina



Eva LAJEVEC (Neža SAGADIN)

latinščina/slovenščina latinščina



Marjan LAMOVŠEK

vera in kultura



Marija MODIC PREMRL

slovenščina

Tjaša NOVAK LAVRIŠA

matematika



 



Estera PAPOTNIK ŠTOKAR psihologija



Jana MOHORIČ

geografija

Petra ŽIVEC

nemščina

mag. Nataša SVETINA

kemija



Petra ZAVAŠNIK

biologija



Peter ŠLAJPAH

fizika/informatika



Ana ŠPAN ČESEN

angleščina



Marija TRDAN (Anita LOGAR)

matematika



dr. Janez VODIČAR

filozofija

Peter POLC

ravnatelj

Špela POTOČNIK (Tina Jerman)

svetovalna služba



 



Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 14

13.9.2010 18:26:10

Gimnazija Želimlje

Kolegij razrednikov: Marija Trdan Tajništvo ŠMK: mag. Julijana Mary Dolenšek Vode Koordinacija OIV: mag. Nataša Svetina Zavodski časopis: Tina Jerman/Špela Potočnik Kulturne prireditve: Marija Modic Premrl, Peter Polc Svetovalna služba: Tina Jerman, Špela Potočnik, Peter Polc Tajništvo: Karolina Simčič Računovodstvo: Kajetana Simčič Knjižnica: Stanislav Zupančič Vratarnica: Leopold Koren

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 15

13.9.2010 18:26:12

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 16

13.9.2010 18:26:13

1. a

1. Selena Benedik, Tržič 2. Jerica Felicijan, Vransko 3. Sara Gačnik, Dobrepolje 4. Ana Gašperič, Grosuplje 5. Nika Hrušovar, Braslovče 6. Aljaž Jakob, Ljubljana 7. Aljoša Jakomini, Kidričevo 8. Nejc Kastelic, Mirna Peč 9. Gregor Klinc, Dobrepolje 10. Sašo Klun, Ribnica

11. Marjana Pavlinka Kocmur, Ljubljana 12. Zala Kolenc, Ljubljana 13. Norma Marija Korošec, Cerknica 14. Lara Kromar, Ribnica 15. Alessandra Lavrič Cascio, Bloke 16. David Lenarčič, Kranj 17. Nika Lesjak, Žalec 18. Tina Lovka, Sodražica 19. Matic Mehlin, Škofljica 20. Valentina Metež, Črnomelj

21. Timotej Mihelič, Ribnica 22. Luka Povšič, Ljubljana 23. Janez Puntar, Cerknica 24. Iztok Ramovš, Ljubljana 25. Simon Smrekar, Grosuplje 26. Gaja Sorč, Nova Gorica 27. Borut Stramšek, Šenčur 28. Matic Tkalec, Škofljica 29. Samo Umek, Krško 30. Marta Vidmar, Ljubljana 31. Tina Zajec, Ljubljana 32. Anja Zore, Zagorje ob Savi

Razrednik Štefan Arh

Gimnazija Želimlje

17 Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 17

13.9.2010 18:26:15

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 18

13.9.2010 18:26:16

1. b

1. Katarina Antolič, Grosuplje 2. Nika Bergant, Medvode 3. Alja Bizjak, Gorenja vas–Poljane 4. Jan Bolha, Škofljica 5. Miha Debeljak, Loški Potok 6. Valerija Dolenšek, Šmarješke Toplice 7. Jan Gačnik, Grosuplje 8. Marija Gartner, Železniki 9. Janez Godec, Dol pri Ljubljani 10. Sara Grahek, Zagorje ob Savi

11. Ana Herman, Zagorje ob Savi 12. Diana Homec, Gorenja vas–Poljane 13. Kristina Klinc, Dobrepolje 14. Petra Kogoj, Škofljica 15. Manca Kojek, Ribnica 16. Vanesa Koračin, Novo mesto 17. Tadej Košmerl, Loški Potok 18. Lejla Košmrlj, Sodražica 19. Astrud Kovačič, Šmarješke Toplice 20. Anja Levstek, Ribnica

21. Tina Levstek, Ribnica 22. Neža Mišmaš, Bohinj 23. Lucija Nagode, Metlika 24. Meta Novak, Škofljica 25. Tjaša Obranovič, Ribnica 26. Nina Ocvirk, Zagorje ob Savi 27. Katarina Rupar, Gorenja vas–Poljane 28. Tadeja Skubic, Šmarje–Sap 29. Rozalija Stegnar, Jezersko 30. Alenka Tratnik, Gornji Grad 31. Simon Uršič, Škofljica 32. Neja Žorž, Nova Gorica

Razredničarka mag. Nataša Svetina

Gimnazija Želimlje

19 Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 19

13.9.2010 18:26:17

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 20

13.9.2010 18:26:19

2. a

1. Matej Arh, Preddvor 2. Jure Boncelj, Kranj 3. Sara Brozovič, Črnomelj 4. Maša Budič, Škofljica 5. Marinka Cimerman, Dol pri Ljubljani 6. Ana Dolšak, Velike Lašče 7. Ema Doplihar, Nova Gorica 8. Matej Drobnič, Bloke 9. Jan Francelj, Sodražica 10. Bojana Gašperič, Grosuplje

11. Anamarija Hribernik, Preddvor 12. Peter Hrovat, Novo mesto 13. Dominik Jan, Velenje 14. David Kaiser, Ljubljana 15. Lidija Klanjšek, Preddvor 16. Eva Krč, Preddvor 17. Miha Lavrič, Velike Lašče 18. Tjaša Malavašič, Logatec 19. Katja Mehle, Grosuplje 20. Ana Merzel, Ig

21. Dominik Mlakar, Oplotnica 22. Lara Petrič, Velike Lašče 23. Blaž Podobnik, Velike Lašče 24. Janez Rus, Dobrova–Polhov Gradec 25. Kaja Strmole, Grosuplje 26. Ema Šavs, Preddvor 27. Rok Umek, Krško 28. Filip Urh, Krško 29. Miha Vehovar, Domžale 30. David Vidmar, Ljubljana 31. Daša Vodičar, Dobrepolje

R azrednik mag. Jurij Pavel Emeršič

Gimnazija Želimlje

21 Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 21

13.9.2010 18:26:20

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 22

13.9.2010 18:26:22

2. b

1. Manca Arh, Bohinj 2. Sebastjan Cvelbar, Ljubljana 3. Matej Černe, Škofljica 4. Tina Dobravec, Bohinj (izpis: 2. 10. 2009) 5. Pia Grm, Grosuplje 6. Matej Kastelic, Grosuplje 7. Štefka Krajnik, Škofja Loka 8. Klavdija Kraševec, Bloke 9. Marija Kurent, Ljubljana 10. Eva Levstek, Ribnica

11. Žana Marin, Domžale 12. Sara Meglič, Tržič 13. Toni Nagode, Metlika 14. Barbara Pavlinič, Komenda 15. Janez Perme, Škofljica 16. Nejc Piber, Gorje 17. Katja Pičinin, Grosuplje 18. Petra Polajžer, Grosuplje (izpis: 10. 9. 2009) 19. Matej Pucihar, Grosuplje 20. Urh Pucihar, Trebnje 21. Ana Rojko, Ljubljana 22. Veronika Simončič, Šentjernej 23. Helena Sorč, Bohinj 24. Aljaž Škrjanec, Šentrupert 25. Marija Šuštar, Domžale 26. Neža Verdinek, Logatec 27. Monika Zabret, Kranj 28. Evgen Zajc, Sodražica 29. Klemen Žumer, Gorje

R azredničarka mag. Julijana Mary Dolenšek Vode

Gimnazija Želimlje

23 Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 23

13.9.2010 18:26:23

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 24

13.9.2010 18:26:25

2. c

1. Simon Bolta, Domžale 2. Matej Čerin, Ljubljana 3. Jure Debeljak, Loški Potok 4. Blaž Gluk, Gornji Grad 5. Teja Jereb, Ljubljana 6. Ina Kebe, Cerknica 7. Teja Kebe, Cerknica 8. Meta Knafelc, Žužemberk 9. Lucija Košir, Dobrova–P. Gradec 10. Eva Kraljić, Ribnica

11. Klemen Kraševec, Loška dolina 12. Petra Lovšin, Ribnica 13. Barbara Malovrh, Dobrova–P. Gradec 14. Timotej Meglen, Dobrepolje 15. Eva Mišmaš, Bohinj 16. Nina Ozebek, Cerkno 17. Anja Prijatelj, Dobrepolje 18. Monika Prijatelj, Dobrepolje 19. Nastja Pugelj, Dobrepolje 20. Karmen Razbornik, Borovnica (izpis: 23. 10. 2009)

21. Klemen Rismondo Mlakar, Škofljica 22. Tatiana Elisabet Sušnik, Grosuplje 23. Tadej Škrjanc, Škofljica 24. Mojca Špende, Nazarje 25. Maruša Tušar, Cerkno 26. Damjana Urbar, Škofljica 27. Mateja Urh, Bohinj 28. Petra Vidergar, Moravče 29. Nina Zaplatar, Šentrupert 30. Anja Zof, Škofljica 31. Maja Žibert, Šentrupert

Razrednik Roman Brunšek

Gimnazija Želimlje

25 Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 25

13.9.2010 18:26:26

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 26

13.9.2010 18:26:58

3. a

1. Simona Bizjak, Krško 2. Tilka Brcar, Ribnica 3. Manca Cimperman, Škofljica 4. Nastja Dernulc, Grosuplje 5. Katarina Godec, Dol pri Ljubljani 6. Jurij Gregorc, Gorje 7. Maruša Horvat, Ljubljana 8. Nina Horvat, Ljubljana 9. Urška Klemenčič, Novo mesto 10. Matija Klinc, Dobrepolje

11. Tine Klinc, Dobrepolje 12. Jerca Košir, Ribnica 13. Lucija Kovač, Zagorje ob Savi 14. Anja Mehle, Grosuplje 15. Anže Merhar, Ribnica 16. Anže Mlakar, Kočevje 17. Lana Modrej, Ribnica 18. Tina Nered, Ljubljana 19. Lara Novak, Škofljica 20. Agata Nuč, Šentjur pri Celju 21. Klemen Perme, Škofljica 22. Katja Polc, Zagorje ob Savi 23. Polona Polc, Zagorje ob Savi 24. Marika Prošek, Ljubljana 25. Lucija Rejc, Cerkno 26. Erika Rovšek, Dol pri Ljubljani 27. Simon Senčar, Zagorje ob Savi 28. Hema Smrekar, Grosuplje 29. Urban Strajnar, Škofljica 30. Sebastijan Štravs, Krško

Razredničarka Petra Živec

Gimnazija Želimlje

27 Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 27

13.9.2010 18:27:00

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 28

13.9.2010 18:27:01

3. b

1. Tina Bačar, Novo mesto 2. Jan Barič, Ljubljana 3. Žiga Cukor, Dol pri Ljubljani 4. Matjaž Demšar, Železniki 5. Rok Demšar, Železniki 6. Miha Drobnič, Grosuplje 7. Lucija Gartner, Bohinj 8. Gašper Govekar, Ljubljana 9. Jerneja Gros, Kranj 10. Jan Grum, Grosuplje

11. Klavdija Hočevar, Škofljica 12. Ana Jakopin, Bloke 13. Anej Kokovnik, Ljubljana 14. Andrej Kumše, Škofljica 15. Urša Malavašič, Logatec 16. Kevin Mohar, Loški Potok 17. Maruša Nartnik, Dobrova – P. Gradec 18. Nina Pavlin, Ljubljana 19. Andrej Podkoritnik, Kočevje 20. Patrik Polc, Zagorje ob Savi 21. Krištof Rener, Kamnik 22. Tadej Repar, Grosuplje 23. Lovrenc Skvarča, Logatec 24. Ana Stritar, Velike Lašče 25. Klemen Tomšič, Grosuplje 26. Anamarija Treven, Vrhnika 27. Denis Vrenko, Celje 28. Urška Zgonc, Velike Lašče 29. Vesna Železnik, Trebnje

Razredničarki Eva Lajevec Tjaša Novak Lavriša

Gimnazija Želimlje

29 Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 29

13.9.2010 18:27:03

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 30

13.9.2010 18:27:03

4. a

1. Domen Bančič, Grosuplje 2. Ema Bevk, Železniki 3. Vesna Bezek, Brezovica 4. Nastja Bojc, Ribnica 5. Ana Čepon, Borovnica 6. Andrej Ferlin, Krško 7. Anja Furlan, Grosuplje 8. Tina Gačnik, Dobrepolje 9. Vida Gros, Kranj 10. Jerca Hrastovec, Kamnik

11. Mojca Jesenko, Ljubljana 12. Ana Kastelec, Grosuplje 13. Anja Križaj, Preddvor 14. Rok Lavrič, Velike Lašče 15. Marko Mihelič, Ribnica 16. Lea Milar, Ljubljana 17. Miša Mrzelj, Grosuplje 18. Nastja Obranovič, Ribnica 19. Tanja Pestotnik, Žužemberk 20. Tina Potočnik, Škofja Loka 21. Maša Stanič, Ljubljana 22. Mojca Šilc, Velike Lašče 23. Tinkara Šilc, Sodražica 24. Špela Štular, Kranj 25. Urška Trdan, Ribnica 26. Domen Trope, Kočevje 27. Vida Turk, Šentjernej 28. Ana Urbanc, Ljubljana 29. Lea Zaletelj, Novo mesto

R azredničarka Marija Modic Premrl

Gimnazija Želimlje

31 Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 31

13.9.2010 18:27:05

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 32

13.9.2010 18:27:06

4. b

1. Marjetica Brus, Loška dolina 2. Ana Geltar, Radovljica 3. Aljaž Golež, Škofljica 4. Lucija Hribernik, Kranj 5. Manca Jesenko, Ljubljana 6. Karmen Knavs, Ribnica 7. Lucija Kromar, Ribnica 8. Domen Martinčič, Zagorje ob Savi 9. Nejc Medved, Ivančna Gorica 10. Sabina Merhar, Ribnica

11. Branko Ocvirk, Zagorje ob Savi 12. Barbara Okorn, Železniki 13. Jure Podržaj, Grosuplje 14. Vito Poredoš, Zagorje ob Savi 15. Vid Pucihar, Trebnje 16. Neža Ribnikar, Tržič 17. Neža Sečnik, Ljubljana 18. Marko Stopar, Sevnica 19. Peter Stovanje, Trebnje 20. Tina Stražišar, Cerknica

21. Dajan Topalovič, Ivančna Gorica 22. Urška Tramte, Mokronog – Trebelno 23. Mirjam Turk, Novo mesto 24. Tilen Vesenjak, Ljubljana 25. Katja Vode, Trebnje 26. Aleksander Volasko, Ljubljana 27. Jan Zajec, Ljubljana 28. Luka Žitnik, Grosuplje

Razredničarka Ana Špan Česen

Gimnazija Želimlje

33 Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 33

13.9.2010 18:27:09

Maturanti 2010 Domen Bančič

Ema Bevk

Vesna Bezek

Nastja Bojc

Marjetica Brus

Ana Čepon

Andrej Ferlin

Anja Furlan

Tina Gačnik

Ana Geltar

Aljaž Golež

Vida Gros

Jerca Hrastovec

Lucija Hribernik

Manca Jesenko

Mojca Jesenko

Ana Kastelec

Karmen Knavs

Anja Križaj

Lucija Kromar

Rok Lavrič

Domen Martinčič

Nejc Medved

Sabina Merhar

Marko Mihelič

Lea Milar

Miša Mrzelj

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 34

13.9.2010 18:27:33

Gimnazija Želimlje

Nastja Obranovič

Branko Ocvirk

Barbara Okorn

Tanja Pestotnik

Jure Podržaj

Vito Poredoš

Tina Potočnik

Vid Pucihar

Neža Ribnikar

Neža Sečnik

Maša Stanič

Marko Stopar

Peter Stovanje

Tina Stražišar

Mojca Šilc

Tinkara Šilc

Špela Štular

Dajan Topalovič

Urška Tramte

Urška Trdan

Domen Trope

Mirjam Turk

Vida Turk

Ana Urbanc

Tilen Vesenjak

Katja Vode

Aleksander Volasko

Jan Zajec

Lea Zaletelj

Luka Žitnik 35

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 35

13.9.2010 18:28:04

O letošnjih maturantih ...

In to naj bi bila prva šolska ura?

Naj maturanti 1. Najboljši in samo naši! 2. So najboljši, najlepši, največji, najprijaznejši, najzabavnejši, najpametnejši, najbolj naši! 3. So najboljši športniki in glasbeniki. 4. Vzeli so nas pod svoje okrilje (vsaj nekateri!). 5. Naši sončki. 6. Poskrbeli so za najboljše »fazaniranje ever«! In še bi se našlo mnogo lepih besed, saj so najboljši. Ne bomo vas pozabili. Za vedno boste naši maturanti! Alja Bizjak, Marija Gartner, Petra Kogoj, prvošolke

Naši maturantje!

a, pa je leto naokoli. Eni gredo, drugi pridejo. In letos so odšli naši dragi maturanti. Ko pogledava nazaj, se sploh ne

spomniva, da bi jih kdaj videli v slabi luči. Bili so predvsem živahni. Delovali so kot tim. V letošnjem šolskem letu so organizirali kar nekaj skupnih stvari in morava priznati, da naju je po koncu večkrat bolel tudi trebuh, toliko so nas nasmejali. Vsem nam bo v spominu ostalo miklavževanje, fazaniranje in poslavljanje, ko so nas zbujali ob nenavadnih urah. Želiva jim, da v sebi ohranjajo pozitivnost, pripravljenost za sodelovanje in živahnost, ki smo jih bili v tem šolskem letu deležni mi. Nina Zaplatar, Maja Žibert, drugošolki

Dragi maturanti!

ed čiščenjem pisarne me je ravnatelj vprašal: »Maja, bi napisala nekaj stavkov o letošnjih maturantih?« »Bi, zakaj pa ne?« sem rekla.

Anja s kamnom modrosti

Ko sem prestopila želimeljski prag, ste vi že krepko zakorakali v drugi letnik. Z vami sem bila dobri dve leti. V tem času smo se kar dobro spoznali. Pogosto smo se srečevali na hodnikih in mimogrede rekli kakšno prijazno besedo. Spominjam se začetka, ko mi je bilo ob prehodu iz trgovine, kjer sem delala kot prodajalka, težko in so me nekatera dekleta spodbujala s tolažilnimi besedami. Ko sem hitela s čiščenjem pred roditeljskimi sestanki, ste mi pomagali. Moram pa priznati in vas tudi pohvaliti, da so bile vaše učilnice skoraj vedno urejene! Vem, da ste po srcu dobri ljudje! Ko zapuščate to želimeljsko oazo miru in odhajate, naj vas blišč in vrvež mest ne pokvari. Ostanite takšni, kot ste! Veliko sreče in blagoslova vam želi, vaša Maja Strežek! Marija Strežek, čistilka

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 36

13.9.2010 18:28:08

Gimnazija Želimlje

Prestrašeni!

letošnjimi maturanti imam mnogo skupnega: ko so oni prvič sedli za šolske klopi naše gimnazije, sem se jaz prvič postavila za kateder. Prestrašeno so gledali v prestrašeno profesorico.  No, malce pretiravam, bolje bi jih opisala, če bi rekla, da so gledali radovedno in polni pričakovanj. Radovednost jih ni minila niti v naslednjih letnikih, njej pa so se pridružile še ustvarjalnost, pridnost, občasna zdolgočasenost, navihanost, odlične ideje, predvsem pa vsako leto več zrelosti. In kar naenkrat so pred nami stali elegantno oblečeni, izredno urejeni, ponosni in žarečih obrazov, kot bi prišli iz nekega prihodnjega časa – maturanti na maturantskem plesu. In čeprav mi v tem času, ko nimajo več pouka in se ukvarjajo samo še z maturitetnimi preizkusi, kdo izmed njih reče, da kar lažje diha brez nemščine, se skupaj strinjava, da ni bilo prehudo in da smo se drug od drugega marsikaj pametnega naučili. Petra Živec, profesorica

Maturantski ples v dvorani Union

Srečno!

sem maturantom želim, da bi ob vas še naprej bili dobri ljudje, ki bi vas imeli radi. Ostanite vedri in vztrajno sledite zastavljenim ciljem. Nikoli ne pozabite na ljudi okoli sebe. Bili ste in vedno boste moji maturantje! Marija Modic Premrl, razredničarka

Žareli so ... 37

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 37

13.9.2010 18:28:12

Matura 2010 Uspeh na maturi Uspešnost maturantov Povprečno št. točk 34 točk (vse točke) Št. zlatih maturantov Št. vseh maturantov

Gimnazija Želimlje 100,00 % 21,75 1 (1,8 %) 4 (7,3 %) 55

Republika Slovenija 91,10 % 19,46 19 (0,3 %) 280 (3,7 %) 7.562

Letošnja generacija želimeljskih maturantov je že deseta po vrsti, ki je 100 % uspešna. Štirje maturanti so dosegli izjemen splošni uspeh, so »zlati« maturanti: Jan Zajec (34), Lucija Hribernik (33), Katja Vode (31) in Aljaž Golež (30). Jan Zajec je eden izmed 19 slovenskih maturantov, ki so na maturi dosegli vse možne točke. Zelo razveseljiv je tudi podatek, da je bilo 49 od 55 maturantov sprejetih na fakulteto, ki so jo pri vpisu navedli kot svojo prvo željo.

Nejc na predmaturi

Pregled uspeha po predmetih odstotek predmet št. dijakov dijakov geo 15 27,3 % fra V 1 1,8 % bio 9 16,4 % fiz 11 20,0 % mat O 34 61,8 % nem O 10 18,2 % psi 23 41,8 % slo 55 100,0 % zgo 31 56,4 % mat V 21 38,2 % ang V 31 56,4 % kem 8 14,5 % ang O 23 41,8 % špa V 1 1,8 % špa O 2 3,6 %

povprečna ocena GŽ 3,80 5,00 4,00 4,00 3,65 4,40 3,78 3,75 3,87 4,19 4,16 3,50 2,78 4,00 3,00

povprečna ocena RS 2,92 4,26 3,27 3,36 3,06 3,82 3,30 3,31 3,44 4,00 4,04 3,50 3,13 4,48 4,08

razlika 0,88 0,74 0,73 0,64 0,59 0,58 0,48 0,44 0,43 0,19 0,12 0,00 -0,35 -0,48 -1,08

Jan Zajec Lucija Hribernik

Katja Vode

Zlati maturanti

Vpis maturantov na fakultete Univerza v Ljubljani Akademija za glasbo Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Biotehniška fakulteta Ekonomska fakulteta Fakulteta za arhitekturo Fakulteta za družbene vede Fakulteta za elektrotehniko Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Fakulteta za računalništvo in informatiko Fakulteta za strojništvo Fakulteta za šport Filozofska fakulteta Medicinska fakulteta Pedagoška fakulteta Pravna fakulteta Zdravstvena fakulteta Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper Fakulteta za turistične študije Portorož – Turistica Pedagoška fakulteta Koper

Aljaž Golež

št. maturantov 1 1 1 1 1 1 6 1 1 1 5 1 14 4 10 2 1 št. maturantov 1 1 1

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 38

13.9.2010 18:28:16

Gimnazija Želimlje

Predmatura

Maturantski ples – težko delo razrednikov

1, 2, 3 ...

Uspešnost mature v zadnjih desetih letih 2001 2002 2003 št. točk GŽ 21,60 23,08 22,80 RS 18,76 19,28 18,94 razlika 2,84 3,80 3,86 uspešnost GŽ 100,00 % 100,00 % 100,00 % RS 87,19 % 90,67 % 88,27 % razlika 12,81 % 9,33 % 11,73 % zlati maturanti GŽ 0,00 % 9,62 % 9,62 % RS 2,34 % 3,36 % 2,39 % razlika -2,34 % 6,25 % 7,22 %

Podelitev maturitetnih spričeval

2004 22,00 19,22 2,78 100,00 % 89,61 % 10,39 % 5,77 % 2,87 % 2,90 %

2005 24,00 19,33 4,67 100,00 % 91,51 % 8,49 % 10,53 % 3,42 % 7,11 %

2006 23,98 19,90 4,08 100,00 % 93,81 % 6,19 % 8,00 % 4,79 % 3,21 %

2007 23,29 19,64 3,65 100,00 % 92,65 % 7,35 % 15,52 % 5,17 % 10,35 %

2008 21,15 19,89 1,26 100,00 % 92,86 % 7,14 % 6,33 % 4,78 % 1,55 %

2009 21,79 19,69 2,10 100,00 % 91,82 % 8,18 % 5,17 % 4,80 % 0,37 %

2010 21,76 19,46 2,30 100,00 % 91,10 % 8,90 % 7,27 % 3,70 % 3,57 % 39

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 39

13.9.2010 18:28:22

Številčni pregled Stanje na dan 15. 9. 2009 Dijaki po občinah občina Bloke Bohinj Borovnica Braslovče Brezovica Celje Cerknica Cerkno Črnomelj Dobrepolje Dobrova – P. Gradec Dol pri Ljubljani Domžale Gorenja vas – Poljane Gorje Gornji Grad Grosuplje Ig Ivančna Gorica Jezersko Kamnik Kidričevo Kočevje Komenda Kranj Krško Ljubljana Logatec Loška dolina Loški Potok Medvode

vsi 4 7 2 1 1 1 5 3 2 12 4 5 4 3 3 2 26 1 2 1 2 1 2 1 7 6 30 4 2 4 1

1. l. 1 1 1 2 1 3 1 3 1 5 1 1 1 1 7 2 1

Metlika Mirna Peč Mokronog – Trebelno Moravče Nazarje Nova Gorica Novo mesto Oplotnica Preddvor Radovljica Ribnica Sevnica Sodražica Šenčur Šentjernej Šentjur Šentrupert Škofja Loka Škofljica Šmarješke Toplice Trebnje Tržič Velenje Velike Lašče Vransko Vrhnika Zagorje ob Savi Žalec Železniki Žužemberk Tujina Skupaj

Uspeh ob koncu šolskega leta 2009/2010* 1. a 1. b 2. a 2. b 2. c 3. a odlični 6 7 6 1 5 6 prav dobri 16 15 11 8 8 13 dobri 10 10 11 13 12 8 zadostni 0 0 3 4 3 3 nezadostni 0 0 0 1 2 0 skupaj 32 32 31 27 30 30

3. b 3 11 12 3 0 29

4. a 4 17 6 1 1 29

2 1 1 1 1 3 6 1 6 1 20 1 5 1 2 1 3 2 21 2 5 3 1 8 1 1 12 2 5 2 2 272

4. b 10 9 7 2 0 28

1 1 2 1 7 2 1 6 2 1 1 4 1 1 64 skupaj 48 108 89 19 4 268

Zaskrbljena?

Dijaki po prebivališču in spolu DJB drugod m 1. a 20 12 15 1. b 23 9 6 2. a 19 12 15 2. b 20 8 11 2. c 22 11 9 3. a 19 11 9 3. b 21 8 17 4. a 17 12 5 4. b 21 7 14 skupaj 182 90 101

ž 17 26 16 17 24 21 12 24 14 171

Dijaki po letu rojstva skupaj 1. l. 1990 vsi 1 0 ž 1 0 1991 vsi 52 0 ž 35 0 1992 vsi 62 0 ž 33 0 1993 vsi 88 0 ž 55 0 1994 vsi 58 55 ž 38 36 1995 vsi 7 7 ž 5 5 1996 vsi 2 2 ž 2 2 skupaj vsi 272 64 ž 171 43

4. l. 1 1 50 35 6 2 0 0 0 0 0 0 0 0 57 38

2. l. 0 0 0 0 1 0 86 53 3 2 0 0 0 0 90 55

3. l. 0 0 2 0 55 31 2 2 0 0 0 0 0 0 59 33

*Navedeni učni uspeh so dijaki dosegli po zadnjem roku popravnih izpitov za šolsko leto 2009/2010.

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 40

13.9.2010 18:28:24

Gimnazija Želimlje

Pohvale Odlični dijaki

1. a Aljaž Jakob Aljoša Jakomini Alessandra Lavrič Cascio David Lenarčič Marta Vidmar Tina Zajec 1. b Katarina Antolič Vanesa Koračin Tina Levstek Lucija Nagode Tjaša Obranovič Nina Ocvirk Alenka Tratnik 2. a Maša Budič Marinka Cimerman Ana Dolšak Katja Mehle Lara Petrič Daša Vodičar 2. b Marija Šuštar 2. c Barbara Malovrh Eva Mišmaš Monika Prijatelj Tatiana E. Sušnik Anja Zof 3. a Matija Klinc Anže Merhar Agata Nuč Lucija Rejc Hema Smrekar Urban Strajnar 3. b Matjaž Demšar Rok Demšar

Miha Drobnič Gašper Govekar 4. a Domen Bančič Ana Čepon Vida Gros Nastja Obranovič 4. b Marjetica Brus Ana Geltar Aljaž Golež Lucija Hribernik Karmen Knavs Domen Martinčič Marko Stopar Urška Tramte Katja Vode Jan Zajec

Štiri leta odlični 4. a Ana Čepon 4. b Lucija Hribernik Marko Stopar Katja Vode Jan Zajec

Pohvala za sodelovanje in pomoč v razredni skupnosti 1. a Selena Benedik Aljaž Jakob Matic Mehlin Gaja Sorč Borut Stramšek Tina Zajec 1. b Miha Debeljak Valerija Dolenšek

Pogled v redovalnico prvošolcev

Jan Gačnik Ana Herman Meta Novak Katarina Rupar 2. a Ana Dolšak Dominik Jan Katja Mehle Lara Petrič Blaž Podobnik Miha Vehovar 2. b Marija Kurent Aljaž Škrjanec Neža Verdinek Evgen Zajc 2. c Teja Jereb Meta Knafelc Nastja Pugelj Damjana Urbar Maja Žibert 3. a Manca Cimperman Nina Horvat Urška Klemenčič Matija Klinc Lara Novak Urban Strajnar 3. b Jan Barić Gašper Govekar Jerneja Gros Klavdija Hočevar Ana Jakopin Klemen Tomšič

4. a Domen Bančič Vida Gros Anja Križaj Mojca Šilc 4. b Lucija Hribernik Domen Martinčič Marko Stopar Jan Zajec

Pohvala za prizadevno delo pri Še enem Preblisku 2. b Žana Marin Veronika Simončič 4. b Barbara Okorn

Pohvala za sodelovanje pri izvedbi projektov 3. b Gašper Govekar

Dijaki, ki niso nikoli manjkali 1. a Timotej Mihelič 1. b Tjaša Obranovič 2. a Miha Lavrič David Vidmar

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 41

13.9.2010 18:28:26

2. c Eva Mišmaš Klemen Kraševec 3. b Jan Barič 4. b Karmen Knavs Urška Tramte

Tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje Srebrno priznanje 2. a Ana Dolšak Bronasto priznanje 2. a Ana Dolšak 2. b Sara Meglič 2. c Eva Mišmaš 3. a Lucija Rejc Agata Nuč Urška Klemenčič

Izbirno in državno tekmovanje iz logike Zlato priznanje 1. b Jan Bolha 2. a Matej Drobnič (nagrada za 3. mesto v svoji kategoriji) 2. b Sara Meglič 3. a Maruša Horvat Bronasto priznanje 1. a Norma Korošec Nika Hrušovar

1. b Jan Bolha Lucija Nagode 2. a Matej Drobnič Ana Dolšak 2. b Sara Meglič 2. c Matej Čerin Klemen Kraševec Nina Zaplatar 3. a Maruša Horvat Anže Mlakar 3. b Patrik Polc 4. a Vida Turk 4. b Marko Stopar

Matematično tekmovanje Kenguru in izbirno ter državno tekmovanje v znanju matematike Srebrno priznanje 1. b Lucija Nagode 2. a Marinka Cimerman 3. a Matija Klinc Maruša Horvat 4. b Lucija Hribernik Bronasto priznanje 1. a Sara Gačnik Nika Hrušovar Nejc Kastelic Anja Zore Norma Korošec

“Cooper, kako te ljubim!”

1. b Vanesa Koračin Lucija Nagode 2. a Dominik Mlakar Matej Drobnič 2. b Marija Šuštar 2. c Matej Čerin Maja Žibert 3. a Polona Polc 3. b Tina Bačar Krištof Rener Gašper Govekar 4. a Vida Turk 4. b Dajan Topalovič

EPI Reading Badge Zlato priznanje 1. a Timotej Mihelič Srebrno priznanje 1. a Ana Gašperič 2. a Kaja Strmole

2. b Katja Pičinin Žana Marin 3. a Polona Polc Lucija Rejc Urška Klemenčič

Priznanje za sodelovanje

2. a David Kaiser Bojana Gašperič 2. b Urh Pucihar 2. c Petra Vidergar 3. a Lara Novak 3. b Anej Kokovnik Denis Vrenko

Nemški jezik

Zlato priznanje 2. b Evgen Zajc Bronasto priznanje 3. a Hema Smrekar

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 42

13.9.2010 18:28:28

Gimnazija Želimlje

Nemška bralna značka 2. b Priznanje in nagrada 2. b Evgen Zajc 4. b Karmen Knavs Priznanje 4. b Lucija Hribernik Pohvala 3. a Manca Cimperman Lucija Rejc Hema Smrekar 4. a Nastja Obranovič

Urh Pucihar Evgen Zajc 3. a Matija Klinc Bronasto priznanje 2. a Dominik Jan Filip Urh 2. b Urh Pucihar Evgen Zajc 3. a Jurij Gregorc Matija Klinc Anže Merhar

Kemija

Državno tekmovanje mladih zgodovinarjev

Srebrno priznanje 1. b Jan Bolha Bronasto priznanje 1. a Tina Lovka Aljaž Jakob 1. b Jan Bolha 2. a Dominik Jan Marinka Cimerman 2. b Žana Marin 2. c Nina Zaplatar Matej Čerin 3. a Sebastijan Štravs Matija Klinc 3. b Tina Bačar Krištof Rener

Fizika

Srebrno priznanje 2. a Filip Urh

Srebrno priznanje 1. b Vanesa Koračin 2. a Jure Boncelj Bronasto priznanje 1. b Vanesa Koračin 2. a Jure Boncelj Peter Hrovat Dominik Jan Matej Arh

Zgodovinsko tekmovanje »Pot v prihodnost« Srebrno priznanje 2. b Aljaž Škrjanec Bronasto priznanje 1. b Sara Grahek 2. a Blaž Podobnik

Športna tekmovanja

Pohvala za dosežke na športnem področju 1. a Aljoša Jakomini Gregor Klinc Matic Mehlin Marta Vidmar 1. b Katarina Antolič Diana Homec Lucija Nagode 2. a Matej Arh Anamarija Hribernik Dominik Mlakar 2. b Sebastjan Cvelbar Toni Nagode Barbara Pavlinič Klemen Žumer 2. c Teja Jereb Teja Kebe Meta Knafelc Lucija Košir Timotej Meglen Tatiana E. Sušnik Maruša Tušar Maja Žibert 3. a Matija Klinc Anže Merhar Marika Prošek Sebastijan Štravs 3. b Tina Bačar Žiga Cukor Matjaž Demšar Rok Demšar Lucija Gartner Jan Grum Ana Jakopin Maruša Nartnik

Sestra in brat

Krištof Rener Tadej Repar 4. a Ana Čepon Domen Bančič Anja Furlan Vida Gros Marko Mihelič Tinkara Šilc Anja Križaj 4. b Ana Geltar Lucija Hribernik Nejc Medved Aleksander Volasko Dajan Topalović 43

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 43

13.9.2010 18:28:30

Šport na Gimnaziji Želimlje Najboljši športniki Dijakinje 1. Tina Bačar (3. b) 2. Maruša Nartnik (3. b) 2. Lucija Nagode (1. b) 2. Meta Knafelc (2. c) Dijaki 1. Matjaž Demšar (3. b) 2. Matej Arh (2. a) 3. Gregor Klinc (1. a) Razred najboljših športnikov Dijakinje 1. mesto: 3. b 2. mesto: 2. c 3. mesto: 1. b Dijaki 1. mesto: 3. b 2. mesto: 2. a 3. mesto: 4. b Skupno 1. mesto: 3. b 2. mesto: 2. c 3. mesto: 2. a

Medrazredna turnirja Košarkarski turnir 1. mesto: 4. b 2. mesto: 3. b 3. mesto: 4. a Odbojkarski turnir 1. mesto: 4. a 2. mesto: 2. c 3. mesto: 4. b

Turnir v namiznem tenisu

Dijaki 1. mesto: Matjaž Demšar (3. b) 2. mesto: Timotej Meglen (2. c) 3. mesto: Jure Podržaj (4. b) Dijakinje 1. mesto: Jerca Hrastovec (4. a) 2. mesto: Marika Prošek (3. a) 3. mesto: Nastja Bojc (4. a)

Športna dneva

23. januar 2010 smučanje (Mokrine) drsanje (Bled) plavanje (Ljubljana) pohod (Golovec) 10. junij 2010 rafting (Trenta) kanu (Bohinj) adrenalinski park (Bohinj) kajak (Krka) pohod (Bohinj)

Druge športne prireditve

Šolsko prvenstvo mesta Ljubljana Športno srečanje katoliških gimnazij (Želimlje) Veter v laseh (Želimlje)

Kulturne prireditve

Gledališče • Premenjave (SNG Drama, Ljubljana) • Francoski testament (Šentjakobsko gledališče, Ljubljana) • Županova Micka (KD Škofljica, Majcnova dvorana, Želimlje) • Antigona (SNG Drama, Ljubljana) Muzikali/pop-rock opera • Thriller Live (Il Rossetti, Trst) • Chicago (Il Rossetti, Trst) • West Side Story (Il Rossetti, Trst) • We Will Rock You (Apollo Theater, Stuttgart) • Neron (SNG Drama)

“Kje ste, naši?”

“Kaj ti je, deklica?”

Glasba

• Trio Rakovec: Z glasbo skozi čas (Majcnova dvorana, Želimlje) • Jure Ivanušič: Od tišine do glasbe (Majcnova dvorana, Želimlje) • Miha Debevec, Tomaž Rožanec: Spopad harmonik (Majcnova dvorana, Želimlje) • Slovenski oktet (Majcnova dvorana, Želimlje) • Miklavžev koncert pevskih zasedb GŽ (Majcnova dvorana, Želimlje) • Koncert pevskih zasedb GŽ na Viču (Antonov dom, Ljubljana)

Drugo

• potopisno predavanje Karoline Simčič in Andraža Reparja o Islandiji (Majcnova dvorana, Želimlje) • potopisno predavanje Karoline Simčič in Andraža Reparja o Peruju (Majcnova dvorana, Želimlje) • potopisno predavanje Saša Klepa o Srednji Ameriki (Majcnova dvorana, Želimlje) • predavanje Neže Sagadin o Palestini (Majcnova dvorana, Želimlje) • predavanje Irene Mrak o vplivu turizma na gorski svet (Majcnova dvorana, Želimlje)

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 44

13.9.2010 18:28:33

Gimnazija Želimlje

Še en Preblisk

išejo ga najboljši – dijaki vedno komaj čakajo, da lahko v Preblisk prispevajo kaj svojega.

es se ga splača brati – ker vedno izveste kaj novega.

Nove urednice Prebliska

nkraten je – a brez oblikovalca Marka Suhoveršnika in novopečene oblikovalke Patricije Belak, odgovorne urednice Špele Potočnik /prej Tine Jerman/ ter lektorjev Eve Lajevec, Romana Brunška in Stanislava Duha, ki vestno bdijo nad našim delom, pač ne gre.

rez dlake na jeziku – nič ne ostane skrito!

ahko, nezahtevno branje – v klubu, med kosilom ali pa kar pri pouku in namesto učenja.

deje, ki vedno navdušijo.

amo 1 € – seveda je njegova vrednost v resnici veliko večja.

ar je res, je res – vsaj včasih!

Sedaj že nekdanji uredniki

Žana Marin in Veronika Simončič 45

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 45

13.9.2010 18:28:43

Pohorski spomini , Dnevi na Pohorju so prehitro minili. V spomin so se mi vtisnile vse neumnosti, ki smo jih počeli na snegu. , Na Pohorju preživimo ene najlepših dni našega želimeljskega obdobja. Povežemo se, se bolje spoznamo in dobimo nove prijatelje.

Kata, kot je ne poznamo

, Letos smo na Pohorju res uživali. Spoznavali smo sebe in druge, veliko prehodili, se nasankali ... Imeli smo dober program, najbolje pa je bilo pri delu po skupinah. , Bili smo na Pohorju in veliko, veliiiko smo se pogovarjali. , Res noooro! Sprehodi, pogovori, debate ... Razred se zelo poveže in utrdijo se prijateljske vezi. Res zakon! , Na Pohorju mi je zelo všeč, da se lahko o vsem pogovarjamo in da vsak lahko pove svoje mnenje, ne da bi ga drugi pri tem zatirali. In kaj se mi je najbolj vtisnilo v spomin? Zagotovo so to velike količine snega in “mavžanje” ...

Zaupanje, zaupanje ...

, Geštalt terapija se mi ni zdela zanimiva, v spomin pa se mi je vtisnil sneg, saj je bilo veliko sneženih in mokrih užitkov. , Vse belo. Vreme je bilo tisto, ki je ustvarilo pravo razpoloženje. Prof. Janez Vodičar je izpeljal nadvse posebna dneva, kjer smo izvedeli marsikaj o sebi in drugih.

Pohorski klepeti

, Naše letošnje bivanje na Pohorju je bilo zanimivo in zabavno. Od takrat naprej sošolci bolje sodelujemo; postali smo boljši prijatelji. , Kakšni so bili naši dnevi na Pohorju? Bili so:

• dnevi, ko je 2. b utrdil svoje prijateljske vezi in jih še poglobil,

• dnevi, ko smo spoznavali tudi 2. a in ugotovili, da so čisto “fejst” ljudje,

• dnevi, ko ne gledaš na uro in ti ni treba noreti,

• dnevi, ko vse odklopiš in narediš nekaj iz sebe, za sebe.

“Kako so vam všeč pite?”

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 46

13.9.2010 18:28:50

Gimnazija Želimlje

, Najbolj pa se mi je vtisnila v spomin geštalt pedagogika, ki jo dr. Janez Vodičar res obvlada. , Bilo je dobro, le preveč programa. Če bi imeli več prostega časa, bi se med sabo bolj povezali in se imeli še bolje. , Ti dnevi so za nas zelo dobri, ker smo veliko zunaj, se zabavamo, večeri so zabavni. Pa tudi vsebine in teme so zanimive za pogovor. , Na Pohorju je bilo tudi letos odlično. Tam smo se še bolj zbližali. Veliko smo naredili zase. Všeč mi je tudi to, da je sredi leta, saj se ravno takrat prileže takšen oddih od šole. Še posebej se mi je vtisnilo v spomin, da je bil profesor čisto drugačen, kot je v razredu. V spominu pa so ostali tudi kupi snega, sankanje ...

Izgubljeni v pohorski noči

, Na Pohorju smo imeli super spremljevalce. Všeč mi je bil prosti čas, sneg in to, da smo se zares povezali. Niti za minuto mi ni bilo dolgčas. V teh dnevih o sošolcih res veliko izveš. Vse je zelo zabavno. Bogu hvala za ta teden “počitka”. , Pohorje je super. Sicer imamo včasih kakšno “brezvezno” vajo, veliko vaj pa je zanimivih in dobrih za spoznavanje, kar je namen teh dni. Še posebno se mi je v spomin vtisnilo, da smo se s sošolkami bolj spoprijateljile.

Še en “SMS” za mamico ...

, To so dnevi, ko si vzameš čas za druge in zase. Zelo mi je všeč, ker smo vseskozi skupaj in se veliko pogovarjamo. , V spomin se mi je vtisnilo, da sem se družila z nekaterimi, za katere si nikoli ne bi mislila, da se bom.

Nevarno zbližanje

, V spomin se mi je vtisnilo izdelovanje ogledal in risanje dreves. Najboljša izkušnja pa je bilo razmišljanje o sebi. , Krasni dnevi, zanimivi pogovori, sprehodi ... To je bil zelo koristno preživet čas, hkrati pa tudi malo oddiha. Delavnica s prof. Vodičarjem nam je pokazala, kako lahko gledamo na svoje življenje, na svoj razred. V spomin pa se mi je vtisnilo pričevanje dveh zakoncev, ki imata na določene stvari zelo zanimive poglede.

Na razglednem stolpu

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 47

13.9.2010 18:29:01

Moje domače živali so kača, ščurek ...

o bi naštevala svoje domače živali, bi brez težav lahko naštela tudi te, ki se skrivajo v sobi pod vhodnimi stopnicami. Tam sva z Aljažem tako rekoč že doma. No, vsaj včasih, ko naju pot zanese po stopnicah navzdol, prav pred okno vivarija. Pogled se nama ustavi na ogromnih, 200-litrskih akvarijih, na manjšem akvariju, na prebivališču želve, na vivariju kače Kasiopeje ter na koncu na majcenem terariju, kjer je letos novo prebivališče dobil madagaskarski sikajoči ščurek. Ne zahteva veliko, le žaganje za podlago in kako gnilo banano ali drugo sadje ter zelenjavo. Posebnost tega

Kače imajo Štefko zelo rade

ščurka je, da za obrambo začne sikati oziroma iz prostorčkov na hrbtu spusti zrak, s tem pa prežene

svoje napadalce. V vivariju zanimivosti ne manjka. Štefka Krajnik

Dijaška organizacija

udi letos smo v dijaški skupnosti želeli želimeljskim dijakom ponuditi čim več dejavnosti in jim s tem popestriti šolski vsakdan. Tako smo pripravili tri plese, organizirali valentinovo pošto, se dejavno vključevali v dijaški parlament, pripravili ocenjevanje jaslic ... Ostalo je še nekaj neuresničenih idej in projektov, ki jih bomo skušali uresničiti prihodnje leto. To pa bo že naloga naslednjega predsedstva. Gašper Govekar

Drugošolske jaslice

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 48

13.9.2010 18:29:07

Gimnazija Želimlje

Šolski plesi

Me bi pa pele ...

Marta bi bila rada metulj

Še malo “techna”

Gorenjka iz Avatarja Okužbe na delu

Kevin obožuje nemščino in ...

49 Izvirni tretješolci

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 49

Na plesišču

13.9.2010 18:29:21

Astronomski teden

mednarodnem letu astronomije 2009 smo na Gimnaziji Želimlje pripravili astronomski projektni teden. Med 16. in 20. novembrom so dijaki poleg rednega pouka vsak dan spoznavali astronomijo; prvi dan z vidika filozofije, drugi dan zgodovine, tretji dan matematike in četrti dan z vidika fizike. Predstavitve so pripravili želimeljski profesorji naštetih predmetov, ki sta se jim pridružila dr. Bogdan Kolar s predavanjem o Galileju in prof. Boris Kham s predavanjem o lepoti in dimenzijah vesolja, s katerim smo astronomski teden zaključili. Med tednom so dijaki pod vodstvom prof. Petra Šlajpaha lahko opazovali nebo s teleskopom, si ogledali razstavljene fotografije vesoljskih teles in pojavov na šolskih hodnikih in v knjižnici iz varne razdalje pogledali originalno Kopernikovo knjigo O revolucijah nebesnih teles (eno od dveh ohranjenih na Slovenskem). V nadaljevanju so zapisani povzetki predavanj profesorjev, ki so astronomski teden organizirali.

FILOZOFIJA Kozmološko razmišljanje (v okviru astronomskega tedna) Izhodišče za filozofsko razmišljanje je bilo dejstvo, da je človeka že od nekdaj zanimalo nebo in z njim povezano dogajanje. Še posebej, ker so se tam začenjala in odvijala dogajanja, ki so zanj pomenila življenje in smrt: dež, sonce, grom, strela. Spoznanja je oblekel v razne zgodbe, ki so v sebi skrivale take in drugačne razlage. Preko Egipta in Kitajske so dijaki lahko ugotovili, kako tudi miti izhajajo iz opazovanja in hkrati povzemajo določene poglede na življenje. Človek je večno razpet med opazovanjem vsega okrog sebe in tem, kako to dojema. Pri tem se hitro primeša tudi razlaga, ki nam jo dajo drugi. Mitično razlaganje vesolja je dobilo avtoriteto in tako vnaprej določalo, kako naj človek vidi vesolje.

Z Aristotelom se počasi oddaljujemo od vzvišene, religiozne razlage narave. Njegova metafizika nam ponudi možnost logične in zgolj iz opazovanja izhajajoče teorije delovanja naravnih sil. Ker je bila Aristotelova zmožnost opazovanja omejena in je bil ujet v svet grške misli, je tudi njegova naravna filozofija zelo podvržena umskim spekulacijam. Med možnostjo in dejanjem, ki ga sprožajo njegovi štirje vzroki, je nujno vpletel miselne koncepte, ki so daleč od sodobnega pojmovanja empiričnega raziskovanja. Vmešala se je še potreba po konsistentni in celostni razlagi, ki ne dopušča nerazrešenih dilem, in tako smo dobili Ptolemajev koncept gibanja nebesnih teles. Ta je na eni strani upošteval opazovanja in na drugi pojmovanje narave po principih Aristotelove fizike. Ker se opazovanje ni najbolj ujemalo s teorijo, takratni astronomi niso

Filozofska astronomija

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 50

13.9.2010 18:29:27

Gimnazija Želimlje

spremenili temeljne teorije, ampak uvedli pojme epiciklov, ki dejansko popravljajo ugotovitve opazovanja. K temu se je primešalo še religiozno pojmovanje krščanske teologije, kar je vodilo k dokončni uveljavitvi spekulacije nad opazovanjem. Kopernikov sistem je še vedno bolj ali manj izhajal iz miselnih predpostavk. Vendar že vnaša v izračune in zakonitosti gibanja nebesnih teles predpostavko, da je treba bolj prisluhniti empiričnim ugotovitvam, kot brati in upoštevati stare razlaga velikega Učitelja. S tem je Galileju omogočil, da je začel pot rušenja tisočletno veljavne znanstvene razlage narave. Iz principa možnosti, kot je to pri Aristotelu, preide v princip delovanja sile na določen objekt. Ločnica med popolnim nebom in nepopolno zemljo se pretrga, vse postane del enega samega sistema naravnih zakonov, ki delujejo po jasno merljivih principih. Kljub temu da še ni mogel dokončno razložiti gibanja nebesnih teles, je astronomijo preusmeril iz poudarka na

spekulaciji v opazovanje. S tem ni le spremenil astronomije kot znanosti, ampak je zamenjal pogled človeštva na naravo, kar je tudi vplivalo na razumevanje Boga in mesto, ki ga je imel v človeškem življenju. Začeta sodobna znanstvena pot ukvarjanja z vesoljem je danes splošno sprejeta. Kljub temu ostaja vprašanje, kako in kaj je tisto, kar usmerja naš pogled na kozmos. Še posebej, ker človek vedno gleda le iz ene perspektive, iz katere potem vse razlaga. Namen ure je bil prav pokazati, kako je znanstveno razumevanje odvisno od človeške osnovne naravnanosti. Zato je treba biti še posebej previden, saj smo omejeni tako v pogledih kot v mislih. Pravi znanstvenik ohranja skromnost in odprtost, ki ga varuje, da bi iz svojih ugotovitev, ki jih je pridobil z opazovanjem, sklepal prehitro in na preobsežno polje raziskovanja. Nedokončnost odgovorov je hkrati tudi gibalo vsakega nadaljnjega raziskovanja.

Predavanje dr. Bogdana Kolarja o Galileju

Zgodovina astronomija

ZGODOVINA V vseh zgodovinskih obdobjih je vesolje burilo človeško domišljijo. Astroarheologi se ukvarjajo s prvimi človeškimi koraki v vesolje, ko so naši predniki gradili prve observatorije, ki pa niso imeli toliko znanstvene, ampak bolj versko funkcijo (npr. Stonehenge) ali pa so jih postavili iz potrebe po preživetju. Na podlagi opazovanj neba so v dobi neolitika ugotavljali ugoden čas za setve in žetve ter napovedovali poplave. Egipčani so z opazovanjem zvezd že okoli leta 2000 pr. Kr. do dneva natančno določili Nilove poplave in razdelili leto na 365 dni; po reformi koledarja leta 221 pr. Kr. pa na 365,25 dni. Podobne uspehe so dosegli tudi Mezopotamci, ki so opazovali nebo s svojih ziguratov in napovedovali lunine mrke. Kitajci so že v 3. tisočletju pr. Kr. opazovali sončni mrk in opisovali sončne pege ter kasneje Halleyev komet; risali so zvezdne karte in zabeležili pojav supernove v ozvezdju Bika. Kot dvorni 51

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 51

13.9.2010 18:29:57

astronom je v Pekingu deloval tudi kranjski jezuit Hallerstein. Na prehodu v novi vek so na razvoj evropske astronomije vplivala dognanja antičnih znanstvenikov (Hiparha, Arhimeda, Aristotela, Ptolemaja, Eratostena …), pa tudi arabskih astronomov. Njihova spoznanja so na prehodu v novi vek zbirali, komentirali in dopolnjevali Nikolaj Kuzanski, Nikolaj Kopernik, Johannes Kepler in Galileo Galilej … V 17. stoletju so opazovanje olajšali prvi teleskopi, tako da se je pogled evropskega človeka vedno bolj širil. Astronom Halley je odkril lastno gibanje zvezd in tire 24 kometov, Herschel je odkril Uran; leta 1846 je bil odkrit Neptun, leta 1930 Pluton, ki pa so mu pred 3 leti vzeli status planeta. V 19. stoletju je z raziskovanji raznih svetlobnih žarkov zelo napredovala astrofizika, v 20. stoletju pa astronavtika. Eden od pionirjev astronavtike je bil Slovenec, Herman Potočnik, avtor dela Problem vožnje po vesolju. Največji razmah pa je astronavtika doživela po 2. svetovni vojni, ko sta ZDA in SZ začeli tekmovati za prevlado v vesolju. Sovjeti so leta 1961 v vesolje poslali prvega človeka, Američani pa leta 1969 prvega človeka na Luno. A raziskovanje vesolja se tukaj ni ustavilo … Ljudje hočemo razvozlati nove skrivnosti vesolja (temna snov, širjenje vesolja, življenje v vesolju … ). Želimeljskim dijakom želimo veliko radovednosti in jasnih noči. Jurij Pavel Emeršič

Fizikalna astronomija

FIZIKA Čas Kopernika, Galileja, Keplerja in Newtona je bil mejnik v dojemanju in opisovanju narave. Pomenil je začetek dobe, ko postane natančno opazovanje in merjenje nepogrešljiv dejavnik znanstvenega razmišljanja ne samo v astronomiji, ampak v znanosti nasploh. Tedaj je veljal Aristotelov pogled na vesolje. Osončje je opisoval Ptolemajev geocentrični sistem, katerega zametki segajo v dobo pred Kristusom; zaokroženo podobo mu je dal Ptolemaj v 2. stoletju po Kristusu. V prizadevanjih za natančen matematičen opis gibanja planetov po nebu (problem

retrogradnega gibanja) se je sistem silno zapletel. Kopernik v prvi polovici 16. stoletja Sonce postavi v središče in s tem elegantno reši večino težav. Leto 2009 je bilo razglašeno za leto astronomije kot spomin na prvi dokumentiran pogled v nebo s teleskopom, ki ga je pred 400 leti opravil Galileo Galilej. Z daljnogledom, ki ga je sestavil po vzoru optikov z Nizozemske, je opazoval Sonce, Luno, planete, Rimsko cesto, Venerine mene in Jupitrove lune. Svoja opazovanja je beležil, risal skice in jih objavljal. Njegova knjiga Zvezdni sel (Sidereus nuncius), v kateri je opisal

Predavanje prof. Khama

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 52

13.9.2010 18:30:00

Gimnazija Želimlje

svoja astronomska opazovanja, velja za eno prvih znanstvenih razprav. Na podlagi opazovanj gibanja temnih peg na Sončevi površini je sklepal, da se Sonce vrti. Rimska cesta je s prostimi očmi videti kot nežen svetel pas (Mlečna cesta). Galilejev pogled s teleskopom pa je razkril, da je sestavljena iz nepregledne množice šibkih zvezd. Pozimi leta 1610 je odkril 4 Jupitrove satelite in na podlagi njihovega gibanja utrdil svoje prepričanje v Kopernikov heliocentrizem. Še dodaten dokaz so mu bile Venerine mene. Tudi teh brez teleskopa ni mogoče opazovati. MATEMATIKA Matematika in astronomija sta tesno povezani, saj je pri astronomiji potrebno ogromno matematičnega znanja. Znašla sem se pred problemom, kako dijakom prikazati matematiko v povezavi z astronomijo na nezahteven in sproščujoč način. Sama predavanja so včasih suhoparna in resnici na ljubo so se

dijaki z astronomijo najprej srečali pri filozofiji in zgodovini, tako da je bilo besed že dovolj. Potrebna so bila dejanja. Ideja: skupaj z dijaki izdelajmo merilno pripravo, s katero bomo lahko merili razdaljo med dvema objektoma na nebu. Izdelali smo tako imenovani jakobov križ. To je merilna palica s pomično prečko. Merilno palico prisloniš k očesu, jo usmeriš proti objektoma, med katerima želiš izmeriti kotno razdaljo, ter pomično prečko premikaš toliko časa, da sta želena objekta na njenih krajiščih. Na merilni palici odčitaš izmerjeno dolžino in ker je dolžina prečke natančno določena, z uporabo kotnih funkcij izračunaš polovični kot med obema objektoma. Dvakratnik dobljenega kota je razdalja med objektoma, izražena v kotnih stopinjah. Medtem ko je skupina dijakov izdelovala jakobove križe, so preostali z uporabo kotnih funkcij računali kotne razdalje in izdelali tabelico, iz katere smo enostavno

razbrali, kakšen je kot med objektoma pri posamezni izmeri. Nemogoče je s prostim očesom opazovati zvezde in planete na nebu sredi belega dne, zato sem po stenah učilnice vnaprej razobesila različne planete, na katerih so dijaki nato delali izmere. Ker pa morajo biti rezultati primerljivi, sem določila nekaj izhodiščnih točk merjenja. Izmerjene rezultate so dijaki vpisovali v tabele. Na koncu smo rezultate analizirali in ugotovili, da jakobov križ resnično deluje. Tako mi je na nevsiljiv način uspelo prikazati, kako so včasih merili razdaljo med zvezdama. Ob tem pa so dijaki pokazali znanje matematike, ročne spretnosti pri izdelavi križev in zmožnost za skupinsko delo pri preračunavanju ter merjenju kotne razdalje med dvema planetoma v vesolju – beri: med dvema planetoma, obešenima na steni učilnice. Kakorkoli že, bilo je zabavno in hkrati poučno. Lahko pa bi postalo tudi nevarno, saj so dijaki ugotovili, da je jakobov križ uporaben tudi kot priročen sabljaški pripomoček. A to pustimo za kakšen tematski teden v prihodnosti! Tjaša Novak Lavriša

Astronomija po matematično 53

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 53

13.9.2010 18:30:03

Astronomija

ovice: Včeraj zvečer padal meteorski dež. »Meteorski dež!?! Pa je to lahko nevarno?« Strokovni članek: Sonce sveti z magnitudo 26. »Kaj pa naj bi to pomenilo?« Za vse odgovore se obrnite na ASTRONOMIJO. Prav to smo naredili nekateri dijaki Gimnazije Želimlje, ko smo na začetku šolskega leta videli obvestilo o tej dejavnosti.Vodil jo je prof. Peter Šlajpah in je potekala v dveh skupinah. Izmenjaje smo se ob ponedeljkih srečevali dijaki 1. in 2. oziroma 3. in 4. letnika. In kaj smo počeli? Morda si ob besedi astronomija vsak predstavlja zgolj opazovanje s teleskopom, vendar smo počeli še ogromno drugih stvari. Ko nam jo je vreme zagodlo, smo ostali v učilnici in poslušali o različnih nebesnih telesih, analizirali ozvezdja, se učili rokovati s teleskopom, delali s programom Stelarium, uporabljali zvezdne karte … Kadar pa so bili

zunaj dobri pogoji za opazovanje, smo odšli na teren ter opazovali nebo s teleskopom ali daljnogledi. Naša srečanja smo uradno zaključili z udeležbo na Messierjevem maratonu na Žagarskem vrhu, kjer so se izkušeni astronomi pomerili v iskanju Messierjevih objektov, mi pa smo jih pri tem opazovali. Ker nam je bilo vreme naklonjeno, smo lahko celo noč brez težav opazovali tudi skozi naš teleskop, razen če je koga premagal spanec. Mojca Špende

Lovro rad pogleda za kakšno ...

Naši mladi astronomi ...

... z našim novim teleskopom

Prof. Šlajpah zna razložiti vse

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 54

13.9.2010 18:30:11

Gimnazija Želimlje

Elektronika

amo dobrih 60 let je minilo od odkritja tranzistorja – osnovnega polprevodniškega elementa, ki je osnovni gradnik vsake elektronske naprave. Dandanes so izdelki elektronske industrije, ki vsebujejo na milijone tranzistorjev, tako vsakdanji pripomočki, da se o njihovem »drobovju« le redko sprašujemo. Ravno to pa je bil namen skupine radovednih fantov (Matej, Janez, Filip, Borut, Dominik, Jure, Jurij): spoznati in razumeti delovanje osnovnih elementov elektronike. Res smo začeli pri temeljih; tudi gradiva in orodja so bila osnovna: kladivo, klešče, žebljički, spajkalnik, žice, upori, diode ... Izdelali smo si priročna električna vezja in se podali na raziskovanje. Ugotavljali smo razliko med uporom in diodo, med navadno in diodo LED, predvsem pa, kako deluje tranzistor. Ob vsem tem pa še: kako se napravi dober spoj, kako se bere električne sheme, se po njih izdela

vezje in opravi osnovne meritve. Fizikalno ozadje delovanja polprevodnikov smo pustili za ure fizike, le kaki tabeli in grafu se nismo mogli (smeli) izogniti. Način dela je sledil načelom: manj teorije – več prakse; za vsako vprašanje si vzamemo čas; vse, kar delamo, tudi razumemo; raziskovanje zahteva žrtve (kdaj dioda pregori?). Temeljem elektronike smo namenili kar nekaj pomladnih popoldnevov. Sedaj, ko poznamo

Tudi pri elektroniki imajo delovne liste

osnovne gradnike, gremo naprej. Drugo leto nas čakajo integrirana vezja – če bodo fantje (in mogoče tudi kako dekle) za to. Peter Šlajpah

Janez, ali kaj trese?

Med uro elektronike

Jurij, saj bo šlo! 55

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 55

13.9.2010 18:30:17

Ideja, ki pusti sledi

večjezičnim časopisom bi lahko prikazali vsaj del tujejezikovnega ustvarjanja naših dijakov, ki se tako med poukom kot tudi v prostem času radi preizkušajo v španščini, latinščini, angleščini in nemščini. Približno tako se je glasil predlog za projekt, ki smo se ga lotili že pred časom. Naloga na prvi pogled ni videti prav zahtevna, ko pa se je lotiš … Mnogo odličnih idej je potrebno preliti na papir, jih dodelati in oblikovati. Pri tem je sodelovala pravcata množica ljudi: mnogo dijakov z različnimi prispevki, profesorice tujih jezikov z lektoriranjem in naš oblikovalec Marko Suhoveršnik. Časopis nas v sliki in besedi seznani z vasico Želimlje, z ljudmi, ki tu živijo, z gimnazijo, gimnazijskim življenjem ter dijaki, ki se tu pripravljajo na odhod v študentsko življenje. Kot v mnogih časopisih je mogoče tudi v tem najti oglase, fotoreportažo in celo križanko za poliglote. Tisti, ki vas bolj zanima literarno ustvarjanje naših dijakov, si lahko preberete tudi Literarno prilogo, v kateri najdete marsikaj – od prevoda Finžgarjevih spominov na bivanje in delovanje v Želimljem do ljubezenskih pesmi. Za vsak okus nekaj. Časopis smo poimenovali S. L. E. D. Kot kaže zapis, gre za kratico

in če vam ne uspe ugotoviti, čemu tak naslov, vzemite v roke izvod časopisa, pa bo šlo. Kaj hitro bo jasno, zakaj smo za naš časopis izbrali prav to ime. Prijetno branje vam želim. Ana Špan Česen

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 56

13.9.2010 18:30:27

Gimnazija Želimlje

Misijonska razstava

Urednik misijonske razstave prof. Tone

Ciglar

Le kdo zna brati to pisavo?

Kitajski misijonar Andrej Majcen

Bodo takšni učbeniki čez 100 let?

Mlada raziskovalka?

57 Kitajska literatura je zelo zanimiva

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 57

In še nekaj paše za oči 13.9.2010 18:30:50

Smo v Evropi!

daj bomo zlagali? Kaj vse moramo zbrati? Kdo bo napisal poročilo? To so bila vprašanja, ki smo si jih najmanj vsake tri mesece zastavljali člani ŠRT. (Pojasnilo: šolski razvojni tim, ki smo ga to leto sestavljali profesorici Petra Živec in Ana Špan Česen ter moja malenkost.) Na srečo smo bili ob pomoči gospe Kajetane Simčič, naše neverjetno spretne in potrpežljive računovodkinje, do sedaj vedno uspešni. Kje že? V projektu posodobitve gimnazijskih programov. In kaj je to? Preberite nadaljevanje. Gimnazija Želimlje je od septembra 2008 vključena v projekt posodobitve gimnazijskih programov, ki ga vodi in usmerja Gimnazija Ptuj v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport, medtem ko operacijo delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Osnovni cilj projekta je izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja, česar si želimo tako profesorji kot dijaki. Vsi smo zadovoljni, če je ura zanimiva, če nam pouk steče, če lahko dijaki sodelujejo in se na koncu skupaj veselimo znanja. Do tega pa lahko pridemo na različne načine – s

Šola je lahko tudi zabavna

frontalno razlago, s skupinskim delom, z izdelavo seminarske naloge, s sodelovanjem v projektnem delu in podobno. In o teh različnih poteh do znanja naj bi razmišljali pri projektu posodobitve. Na naši šoli smo se odločili, da se bomo posvetili obogatitvi samega pouka in dodatnih dejavnosti, saj je veliko naših dijakov v dijaškem domu, zato je mogoče nekatere dodatne programe izvesti tudi v popoldanskem času. Pri pouku smo se usmerili v pripravo avtentičnega in problemskega učenja, ki smo ga želeli nadgraditi z uporabo novih tehnologij. Po rezultatih, ki jih dosegamo ob koncu pouka in na maturi, bi lahko sklepali, da je pouk na gimnaziji uspešen. Vemo pa, da se lahko proces poučevanja obogati na različne načine, zato smo poskušali v razrede prihajati z računalniki, pripravljali smo različne predsta-

vitve, se neposredno povezovali s spletom, zastavljali dijakom vsakdanje uporabne naloge in jih na različne načine usposabljali za neposredne življenjske izzive. Druga dejavnost je bila usmerjena v razbijanje dijaškega stereotipa, da je vsaka ura oz. vsak predmet celota zase. Saj se spomnimo pripomb v slogu Gospod profesor, to je slovenščina in ne zgodovina; Ne vem, zakaj se moramo pri geografiji ukvarjati s statistiko; Kakšna ustvarjalna psihologija pri likovni umetnosti … Prav zaradi tega smo poskušali izpeljati nekaj zanimivih medpredmetnih povezav. Tako so se dijaki pripravljali na ekskurzijo v Alpe v kombinaciji geografije in nemškega jezika, se srečali z biologijo in psihologijo istočasno, povezali smo matematiko in fiziko, kemijo in fiziko, pa celo fiziko in slovenski jezik. Verjetno ste že slišali za Francko, ki trmoglavo

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 58

13.9.2010 18:30:54

Gimnazija Želimlje

teče za vozom. Prav po fizikalno smo ob nekaterih znanih podatkih poskušali izračunati, ali ga bo kdaj ujela. Seveda so se z različnimi izpeljavami aktivno vključile tudi druge profesorice. Ker pa tudi profesorji ne znamo vsega in se vedno radi naučimo česa novega, smo z veseljem poslušali tudi drug drugega. Tako so dijaki presenečeno pogledali, ko sta pri angleški revoluciji istočasno vstopila v učilnico profesorica Dolenšek Vode in profesor Emeršič. Prav tako je dobro, če profesor zgodovine ve, česa so se o renesansi dijaki naučili že pri književnosti, da lahko znanje poveže in utrdi. Ob samem pouku pa smo skozi celo leto ponudili veliko različnih dejavnosti. Nekatere so bile pripravljene prav skozi oči evropskega projekta. Najboljša medpredmetna povezava so ekskurzije. Samo pomislite, kako smo v Mikenah občudovali kiklopske zidove, s strahom stopali skozi levja vrata, se ozirali

po pomarančnih nasadih, objokovali Agamemnonovo usodo na tlorisu njegove palače in tako iskali posamezne utrinke iz vesoljstva vedenja. Tudi gledališke predstave, muzikali, odprtja razstav, dnevi komunikacij na Pohorju, kulturni maraton in druge dejavnosti, ki so raztresene v letnem koledarju šole, so pomembne sestavine izobraževanja in imajo svoj namen ter cilj. In takšnih dejavnosti je na naši šoli veliko. (Dvomljivci naj prelistajo letno poročilo.) Mogoče bi vseeno izpostavili dva letošnja projekta, in sicer astronomski teden ter izdajo časopisa SLED. V astronomskem tednu smo najprej izbrali tematiko in jo nato po koščkih osvetlili z zgodovinskega, filozofskega, fizikalnega in matematičnega vidika. Za zaključek smo prisluhnili še besedam dobrega poznavalca astronomije in tako sklenili teden. V časopisu SLED smo želeli predstaviti Želimlje, tako Zavod kot vas, o kateri

Znanja željni Krištof

smo zapisali nekaj zanimivih utrinkov.Največja vrednost časopisa je v uporabnem znanju tujih jezikov, ki so ga dijaki lahko dokazali, in v samem procesu nastajanja časopisa, v katerega so bili aktivno vključeni tudi s fotografiranjem in oblikovanjem. Kdaj gremo? Konec junija. Kam? V Zreče. Kaj se bo dogajalo? V dveh dneh bodo predstavljeni različni primeri dobre prakse. Skozi neposredne predstavitve bomo videli, kaj vse se dogaja na gimnazijah in srednjih šolah po Sloveniji, kako je mogoče domiselno izboljšati pouk, kateri projekti so uspeli, kakšni so rezultati posodobitve programov. Obljubimo, da bomo skrbno poslušali in se potrudili, da bo dogajanje na Gimnaziji Želimlje tudi naslednje leto pestro in usmerjeno v dobro dijakov. Roman Brunšek

Zgodovina po špansko 59

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 59

13.9.2010 18:30:58

1. a o (ne)uresničenih pričakovanjih

izpred leta dni

, Pričakovala sem, kot vsi drugi, srednjo šolo iz filma. Kljub vsemu pa sem kar zadovoljna. Lahko bi bilo veliko huje. , V bistvu sploh nisem imela kakšnih posebnih pričakovanj. , Uresničila so se. No, ena izmed izjem je ta, da sem pričakovala, da se bomo tukaj ves čas samo učili. Vesela sem, da se to moje pričakovanje ni uresničilo. V resnici se res precej učimo, imamo pa tudi veliko časa za sprostitev in zabavo. Ni mi žal, da sem prišla v Želimlje. , Mislil sem, da bo lažje, ker se mi v osnovni šoli ni bilo treba učiti. A kaj kmalu je postalo kar težko in naslednja leta bo še težje. Prvošolci, polni energije

, Pričakoval sem domačnost in to se je tudi uresničilo.

Gaja je ustvarjalno dekle

, Želel sem biti prav dober in to se je tudi uresničilo. , Če povem po pravici, sploh nisem imela kakih določenih pričakovanj. Želela sem si le, da bi tu spoznala dobre prijatelje in se dobro vključila v tukajšnjo družbo. To se je tudi uresničilo. Nisem pa pričakovala tako zathevnega pouka. Želela bi še povedati, da sem zelo vesela, ker sem se odločila za to šolo, saj se tukaj odlično počutim in nikoli ne bi odšla kam drugam. , Moja pričakovanja so se uresničila, saj sem vedela, da je šola zahtevna. Všeč mi je, ker gremo vsako leto na ekskurzijo in imamo veliko različnih prireditev. Lahko pa bi šli še večkrat v gledališče. , Mislil sem, da v šoli ne bo treba tako trdo delati. Po mojem mnenju je Gimnazija Želimlje težja od marsikatere druge. Čeprav včasih mislim drugače, naj zapišem, da je šola carska. Hvala za čudovito leto, ki mi je (v to sem prepričan) spremenilo življenje.

, Končno sem tukaj. Nekatera pričakovanja so se uresničila, druga ne. Šola ima težak učni program in to je na začetku kot hladna prha. Vendar se moraš hitro pobrati in začeti delati, sicer te lahko pokoplje. Tu spoznaš veliko novih ljudi (mogoče celo fanta ali dekle), imaš možnost, da se z njimi povežeš ... Je pa to dobra šola in verjamem, da iz nje ne bom odnesla samo znanja, ampak tudi osebnostne vrline, ki se bodo obrestovale v nadaljnjem življenju.

60 Ne tolci se po glavi!

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 60

13.9.2010 18:31:10

Gimnazija Želimlje

, Moja pričakovanja so bila precej velika, a so se večinoma izpolnila. Pričakovala sem, da bom prišla na šolo, na kateri so zelo povezani in se vsi poznajo med sabo; vedo tudi za vse slabe stvari, ki te krasijo, vedno so pripravljeni pomagati Nekoga je sram in nikoli ti ni dolgčas. Moram pa priznati, da je šola tudi zelo težka in se je treba za uspeh pri učenju zelo truditi. Vesela sem, da sem se vpisala sem; dijaki drugih srednjih šol ne vedo, kaj zamujajo. , Moja pričakovanja se niso uresničila, saj sem mislil, da bo potrebno manj učenja.

Anja, o tebi ...

, Pričakovala sem, da bom prišla v razred, v katerem se bomo razumeli, da bo v šoli zelo zahtevno in da se bom morala veliko učiti; da mi ne bo šlo vse gladko, da bom uživala in počela zabavne stvari, da bom imela super profesorje, s katerimi se bom dobro razumela, in da bom vsako jutro vstala z veseljem, ker hodim v najboljšo šolo na svetu. Uresničilo se je vse, problemov z ocenami sploh nimam. , Pričakoval sem, da bom uspešno končal letnik, da bom spoznal nove prijatelje, morda začel tudi kakšno resno zvezo ... V šoli sem uspešen, spoznal sem veliko “frendov”, med njimi so tudi maturanti, ki so “ful carji”. Tudi zveza je “ratala”, če je resna, pa ne vem.

, Nisem imela pričakovanj, zato me tale šola vedno bolj preseneča. Super je in ime “šola” je zanjo premalo. , Vedel sem, da bo težko. Na začetku je bilo huje od tistega, kar sem pričakoval. A sem se navadil na sistem in vse je v redu. Spoznal sem, da bi, če bi se vpisal drugam, povsem zgrešil. , Večina pričakovanj je izpolnjenih. Med njimi je bil učni uspeh in želja, da bi se v razredu dobro počutil. Našel sem si krog najboljših prijateljev. , Svojih pričakovanj se ne spomnim, sem pa tukaj res zelo zadovoljna. Lahko sem to, kar sem. Želim pa iz te šole v obliki znanja tudi kaj odnesti in glede tega sem brez skrbi ... , Mislila sem, da mi bo šlo v šoli slabše, a sem presegla svoja pričakovanja. Presenečena sem tudi nad odprtostjo ljudi. , Ko sem prišel na to šolo, nisem imel večjih pričakovanj. Pričakoval sem, da bo šola težka in to se je uresničilo. Sem pa ugotovil, da je tukaj med profesorji in dijaki res nekakšen prijateljski odnos, kakršnega na drugih šolah ni.

Nejc v dobri družbi

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 61

Simonu je nerodno 61

13.9.2010 18:31:21

1. b o minulem letu , Hitro je minilo. Upam, da bo tako tudi prihodnje leto. , To je bilo leto sprememb, preizkušenj, naporov, izzivov in predvsem pričakovanj ter stresa. Prehod iz osnovne šole v gimnazijo je bil nekaj povsem neznanega in novega. Nasmejana Primorka Leto je bilo naporno, a zagotovo tudi moje najljubše leto na katerikoli šoli do sedaj. , Naporno, a hkrati prečudovito.

To se seveda ne dogaja!

, To šolsko leto je bilo uspešno; veliko smo se naučili, spoznali veliko novih prijateljev in doživeli veliko novih in lepih dogodivščin.

, Bilo je precej naporno, saj smo morali v šoli začeti drugače delati. A obenem je bilo precej zabavno. Spoznavali smo se in se imeli “fajn”. , To šolsko leto je bilo zame nekaj novega. Spremenila sem okolje in spoznala ogromno prijaznih ljudi. Učenje v gimnaziji je zahtevnejše od učenja v osnovni šoli, zato sem se več učila. Skratka, precej zanimivo in super šolsko leto. , Čas hitro mineva, čeprav se še vedno nisem navadila na to okolje. Upam, da bo prihodnje leto bolje. , Letošnje leto je bilo zelo drugačno od prejšnjih. Bilo je zelo aktivno preživeto (učenje, učenje, učenje, Pohorje, potovanje, športna dneva, predstave, drugi dogodki), zanimivo, naporno, uspešno. Spoznala sem ogromno novih ljudi in prijateljev. Z letom sem zadovoljna, saj je bilo bolje od tistega, kar sem pričakovala. , Leto je bilo razburljivo, polno novih spoznanj, ljudi, čustev ... Bilo mi je všeč, a zopet ne tako, da bi ga želel preživeti še enkrat. , Bilo je zabavno, saj sem spoznal veliko novih prijateljev, tako dobrih kot tudi manj dobrih. Šola je dobra, a naporna. , To je bilo leto spoznavanja in uvajanja. Nastala so prijateljstva in prišla so prva razočaranja glede ocen.

62 Tudi to se ne dogaja!

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 62

Pač, zadnja klop!

13.9.2010 18:31:33

Gimnazija Želimlje

, Leto je bilo zelo pestro. Toliko novih ljudi, stvari ... toliko učenja. Veliko je bilo slabih (ogromno testov in spraševanja, nerazumevajoči profesorji ...), še mnogo več pa dobrih trenutkov (novi obrazi, tedensko študijsko potovanje po Evropi, dobri profesorji ...). , To šolsko leto, ki sem ga preživela v Želimljah, mi je bilo zelo všeč. Bilo je veliko dobrih dogodkov in tudi nekaj slabih. Vendar mi je, tem slabim dogodkom navkljub, v Želimljem zelo všeč. Predvsem mi je všeč sproščenost, nasmejanost ter prijaznost profesorjev. , Tukaj se dobro počutim, saj so nas starejši dijaki dobro sprejeli. Mislim, da imamo kakovostne profesorje, čeprav so tudi drugačni. , Bilo je zanimivo: • september: začetek • oktober: se ogrevamo • november: začenjamo delati • december: še kar “zabušavamo” • januar: še kar “švicamo” • februar: se končno neha garat’ • marec: počivamo Razredni znanstveniki • april: se ogrevamo • maj: garamo in še bolj garamo • junij: garamo in pokamo , Bilo je naporno, “megafantastično” in polno novih prijateljstev. Zelo hitro je minilo in zdi se mi, da bo tudi prihodnja leta tako. , To leto je bilo zame še kar uspešno. Zanimivo je biti “fazan”. , Na šoli sem dobila veliko novih prijateljev, tako v razredu kot v drugih letnikih. Dobila sem veliko novih izkušenj, spoznala sem trdo delo, doživela vzpone in padce. Veliko sem se smejala in zabavala, včasih tudi jokala. Vendar je bilo vredno, ker se je leto na koncu čudovito končalo.

Marija ima visoke cilje

, Če bi opisala to leto z eno besedo, bi napisala: zahtevno. V razredu je po večini kar dobro razpoloženje, s strani profesorjev pa ni popuščanja. Ob hitrem tempu v šoli pa se prav priležejo dogodki, ki jih imamo v Majcnovi dvorani (predstavitve, potopisi, Tone Pavček ...). Tudi ta problem bova rešili

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 63

13.9.2010 18:31:44

Grščina Kako je grščina sploh prišla na našo gimnazijo? Ker smo si jo dijaki želeli, so nam učitelji radi ustregli.

ri grščini smo spoznavali stari grški črkopis in se učili pomena grških besed. Spoznavali smo uporabnost grščine pri tvorjenju novih, tudi sodobnejših besed (kot npr. kalodont, ki izvira iz grških besed lep in zob). Profesorica Lajevec nas je zaradi nosečnosti kmalu zapustila, zato smo imeli v minulem šolskem letu manjše šteMiha Vehovar vilo šolskih ur.

rščina je jezik, ki me vedno spominja na stari antični svet in stare mitološke zgodbe. Všeč mi je, ker predstavlja izjemno bogato grško dediščino. Urška Klemenčič

ntika, Homer, neskončno mitov o bogovih in junakih ... Vse to močno pritegne vsakega radovedneža. Najboljši način, da se vživiš v ta svet, je grščina. Zanimiva že zaradi preteklosti, tudi danes ni izgubila te čarobnosti. Ko znaš napisati ime v čudoviti grški pisavi, pa se sploh počutiš nadvse Špela Štular grško.

Očitno je bilo zanimivo ...

Prof. Eva Lajevec pri delu

e v enakostraničnem trikotniku kot alfa meri 40°, kolikšen je potem kot gama? Grška abeceda? Alfa, beta, gama, delta ... potem pa bi bilo treba že malo pomisliti. Vedno se mi je zdelo, da je grščina omejena samo na matematiko, a je bilo prav zabavno ugotavljati ravno nasprotno. Žana Marin

a učenje grščine sem se odločil, ker me je že od nekdaj zanimala grška abeceda. Hotel sem tudi spoznati razlike med latinščino in grščino. Dominik Jan

Že kar malo zaljubljena?

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 64

13.9.2010 18:31:49

Gimnazija Želimlje

Angleški oziroma tujejezični vikend

bljuba dela dolg, načrtovano je potrebno izpeljati in tako je z marcem prišel tisti konec tedna, ki je v vodniku označen kot Angleški konec tedna. Letošnja oglaševalska agencija se ni ravno izkazala (Le kdo jo vodi?!) in tako je bilo kandidatov le enajst. Pa nič zato, agencijo bomo naslednje leto zamenjali, število pogumnih dijakov, ki so petkovo popoldne in soboto pripravljeni posvetiti piljenju jezikovnih spretnosti, pa bo zagotovo naraslo. Rojeni govorec Jason Batson, ki je popestril že lanski vikend, se je vabilu z veseljem odzval tudi letos. Stvari pa niso ostale popolnoma enake, za kar je poskrbela Petra Živec. Le kaj naj bi profesorica nemškega jezika počela na angleškem vikendu? Poskrbela je za zabavo - z različnimi družabnimi igrami in spremljajočo glasbo v nemškem jeziku je poskrbela, da so se udeleženci vikenda med odmori sprostili, zabavali in nasmejali, hkrati pa uporabljali tuji jezik. Dijaki se niso smejali in zabavali le med odmori, saj smo se med pogovori soočali z različnimi besednimi zapleti, ki so prijetno popestrili program. Izkazalo se je, da ni preprosto ves čas klepetati v angleščini, še posebej, če si tisti dan že izkusil sedem ur pouka. O čem vse je tekla beseda in kaj vse smo na vikendu počeli, vam

Jason na srečo ne zna slovensko

lahko povedo dijaki: Selena Benedik, Valentina Metež, Marjanca Kocmur, Simon Uršič, Jan Gačnik, Tina Lovka, Tjaša Obranovič, Rozi Stegnar, Neža Sečnik, Jan Zajec in Katja Vode. Izkušnje iz prve roke so najbolj zanesljive. Kljub temu pa naj omenim nekaj dogodkov, ki bi vas utegnili zanimati: ogled filma v angleškem jeziku, angleški zajtrk, ki so ga pripravile naše prijazne kuharice, igranje kitare na igralni konzoli … Skratka, imeli smo se lepo. Naši dijaki so Jasona ponovno navdušili in po odzivih sodeč je tudi on na dijake naredil odličen vtis. Rojeni govorec in slovenski učitelj je torej dokazano pristop, ki se obnese. Preverite še sami, priložnosti bo še dovolj. Ana Špan Česen

Govorica rok

Pri nemških igrah

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 65

13.9.2010 18:31:54

Casual or Modern

ometimes it is hard to make up something new which you would like to work on with your students - should you take the classical path or should you take a modern approach. What we were working on these past two days was definitely different from working in the classroom, even though there were 24 participants on and off. Some of the students wanted to find out what we would be doing, but why should everything always be known beforehand. We met on Friday, 16th April, 2010 at the coffee machine and the first rule was “ Let’s just use English all the time”. I know it’s hard, but that’s the purpose of our gathering. Our work started in the li-

brary after we had introduced ourselves. The chosen topic was “My home town – present it to us”. It took the participants about an hour and a half and the presentations, which we listened to later, were very interesting and to sum everything up we found out that we had covered different places from two thirds of Slovenia. After a pleasant dinner we went back to work and tried to do some drawing. But this time one student had a picture and instructed the other one, what to sketch. The pictures were great, but as some of them said, “It was difficult to express where you wanted the sketcher to move his pencil.” The evening closed with an interesting movie. And after a

Resnobni Simon

Ustvarjalna Žana

Pisatelj Patrik

Our English Weekend For most of the students, just another ordinary weekend was coming. But not for those who decided to stay at school and work on their English. So, we gathered next to the coffee machine. We introduced ourselves to each other and Julie told us about our plans for our weekend. We followed her to the library, where we wrote about our hometowns and later read them out loud. It was interesting to hear about different places in Slovenia. We also played a game. Your partner had to tell you what kind of lines and circles to draw. In the end, there was a drawing and we compared it with the original picture in our partner’s hands. We ate our dinner – pancakes with chocolate and got some energy. After dinner we watched a

Delavna Neja

film in English. I can’t remember the title, but I know it was interesting and we enjoyed it. On Saturday morning we ate breakfast together and then continued with our work. In groups, we discussed about teenage problems. Each group prepared a short presentation of their work and they

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 66

13.9.2010 18:32:00

Gimnazija Želimlje

Le zakaj nekaterim nikoli ni nič jasno?

long school week they were ready for some sleep. On Saturday morning we met at breakfast, some students had left us because of the “Cleaning Slovenia” activities, but others

joined us. Of course, it was quite hard to still be sleepy and in dream land, but already talking in English. We started with reading a few paragraphs from Catcher in the Rye and just reminding them of some

were really funny to watch. Our next mission was to write a poem. Julie gave us a few instructions about writing. It was quite hard to start, but once you got the inspiration, the poem started looking like a poem. The last thing we did together was eating lunch. Then we went home. Meta and I decided to spend the rest of the day in Ljubljana, so our teacher drove us there with two other girls. I liked the experience of my first English weekend. Those who have already been there also liked it. They said it was great that there were more students than the year before. It was fun to talk only in English and I liked being with my school friends outside serious school, in more relaxed circumstances. Neja Žorž

of the problems teenagers have. They divided into four groups and spoke about the problems that are quite big for them and hard to solve if the right help is not there for them in time. The problems

Ta naloga pa ni težka

Kje je špansko-angleški slovar? 67

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 67

13.9.2010 18:32:05

that appeared were: educational problems, being misunderstood, different addictions like alcohol, drugs and facebook, eating disorders, love problems, life turning the wrong way and ruining it for someone, and more and more. They acted out these problems in a unique way and were very creative. Some of them even promised to have a solution for most of the problems at their next “session”, but I strongly doubt it, for these problems are not only in today’s world, but from forever – they slightly change with the style of life, but shall never go away. Our last break brought us to the final phase of our weekend and to poetry. We started our work with the place where we live and therefore also ended it with reading France Prešeren’s poem “O, Vrba”. About 30 adjectives and

nouns were thrown at them and some used one to focus on, whereas others took more of them and tried to combine them in a poem. Usually it is harder to present one’s poem, but I encouraged them all to read their creations to us – for I believe that a poem should also be for other’s even if the author is not completely satisfied with it, it might help someone else. At the end I would like to thank everyone for participating in this two-day project. It was wonderful to work with new ideas and with fresh views that you young people have. To encourage others I would only like to say, “It’s worth trying something new - to enrich our knowledge and deepen our friendships.” mag. Julijana Mary Dolenšek Vode, prof. angl.

Govorica rok pri pisanju ne pomaga

Govorili so o Sloveniji

“Pozabila si vejico!”

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 68

13.9.2010 18:32:15

Gimnazija Želimlje

Piknik 3. a in 3. b

Prismojena kuharja Degustatorka Agata

“Lucija, saj bo šlo!”

Povezana Povezani

69 Kozmetični salon

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 69

Tole pa je že skoraj rokoborba

13.9.2010 18:32:34

Šolski utrip

To ni bilo med poukom! Vedno zaljubljene

Pogled v 4. b

Radovedna Daša Pri biologiji

70 Nejc bo študiral kemijo

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 70

Med glavnim odmorom v klubu

13.9.2010 18:32:46

Gimnazija Želimlje

Die deutsche Woche

ajbolj zagrizeni učenci nemščine (vsega skupaj nas je bilo 22) smo imeli možnost predzadnji teden pouka preživeti v avstrijskem okolju pod okriljem Avstrijskega inštituta. Ne, na žalost nismo šli v Avstrijo, ampak je Avstrija prišla k nam. V goste sta prišli dve nadvse prijazni in potrpežljivi avstrijski študentki, Chiara in Dedal, ki nista razumeli slovensko, angleško sporazumevanje pa nam je bilo prepovedano, čeprav moramo priznati, da smo na koncu malo goljufali. Z delom smo pričeli v ponedeljek. Najprej sta nam Chiara in Dedal predstavili, kakšen bo naš skupni teden. Hitro nemško govorjenje nas je malo zmedlo, kasneje pa smo razumeli skoraj vse. Razdelili smo se v štiri skupine in vsaka je delala filmček o svoji glasbeni zvezdi. Ta zvezda naj bi bila izmišljena, resnična, resna ali zabavna. Celotno zgodbo, karakter, potek samega filma smo morali narediti sami. V nemščini. Seveda pa smo si najprej ogledali različne vrste filmov, od stop-motiona do navadnega dokumentarca, da smo si lahko predstavljali, na kakšen način moramo delati. Dobili smo tudi svoj osebni dnevnik, v katerega smo zapisovali svoje vtise ob delu, ideje in kaj nam je bilo všeč. Ob koncu dneva smo koordinatorkama pisali o tem, kako se počutimo, kaj bi bilo bolje itd.

Nemških 22

Šolska ura nekoliko drugače

V torek smo najprej imeli delavnice na štirih postajah, kjer smo morali glede na videno oz. prebrano odgovarjati na vprašanja. Na prvi smo gledali videe nemških glasbenikov, na drugi preučevali različne postavitve kamere in načine snemanja, na tretji smo brali nemško literaturo, na zadnji pa biografijo slavne nemške glasbenice Christine. Nato pa smo resno zakorakali v delo. Izmišljali smo si glasbenika:

napisali smo mu kratek življenjepis, kakšne lastnosti ima, zakaj je poseben. V grobem smo si zamislili scenarij, kot npr. vprašanja za intervju. Začeli smo razmišljati o poteku snemanja. Dobili smo tudi liste, na katere smo si lahko zapisali: ali bomo snemali notri ali zunaj, kdo bo naša glavna in kdo stranske osebe, kje bo stala kamera, kakšni bodo kostumi in make-up. Medtem smo se posvetovali s Chiaro in Dedal; počasi smo začenjali razumeti 71

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 71

13.9.2010 18:32:55

pogovorno nemščino in se celo nekaj malega pogovarjati. Pri tem nas je zelo reševal Evgen, ki nam je tudi sproti prevajal, če česa nismo razumeli. Ob tej priložnosti se mu lepo zahvaljujemo. Snemanja so se pričela v sredo in se nadaljevala v četrtek. Vsi smo se trudili in poskušali narediti čim izvirnejši video. Finiš je bil v četrtek in petek, ko smo izbrali prizore in se je začelo rezanje ter lepljenje odsekov. Pri tem so veliko delo naredili naši fantje, ki se na take reči pač bolje spoznajo. Za petek smo morali poleg projekcije pripraviti tudi manjšo predstavitev, kaj smo delali. Reševala sta nas Evgen Zajec, ki je na kratko razložil potek tedna v nemščini, in Urh Pucihar, ki je enako naredil v slovenščini. Na predstavitev so prišli tudi predstavniki Avstrijskega inštituta, zato smo še težje čakali, da pokažemo svoje delo. Za nekaj

minut so na platnu zasijali naši zvezdniki: Illona, Hansi, DjGrum & HeeShee. Na žalost videa Glitzern (delo skupine pridnih deklet iz 2. a in Tjaše iz prvega razreda) zaradi težav pri montaži nismo videli. Ker je bil resnično dober, smo si ga ogledali teden dni kasneje, na prireditvi ob zaključku šolskega leta. Mislim, da smo od nemškega tedna veliko odnesli in da smo se potrudili po svojih najboljših močeh, tako pri razumevanju kot pri ustvarjanju filma. Zares smo uživali. Vendar ne samo zato, ker cel teden nismo imeli pouka, ampak

Pozdrav častnih gostov

tudi zaradi tega, ker smo se za kratek čas res vživeli v prijetno ozračje, ki so nam ga prinesli Chiara, Dedal in Avstrijski inštitut. Daša Vodičar

Prevajalcec

Na delu z mentorico

“Vse bom posnel, čisto vse!”

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 72

13.9.2010 18:33:08

Gimnazija Želimlje

Obisk dopisovalcev iz Weichsa

sredo, 16. junija 2010, ob 15. uri smo pred vrati šole čakali in čakali … In kaj smo dočakali? Pripeljal je avtobus, v katerem so se smejali naši dopisovalci iz Nemčije. Celo šolsko leto smo si prek elektronske pošte ali pisem dopisovali z dijaki šole na Bavarskem. To, da srečaš resnično osebo, s katero si si dopisoval, je res nekaj neverjetnega. Nihče od nas ni vedel, ali se bomo razumeli. Pred nami je bil torej poln avtobus dijakov in prof. Kranjec je po imenih klicala pare dopisovalcev. Najprej smo se pozdravili, nato pa smo si skupaj ogledali našo šolo in dijaški dom. Sledila je večerja, med katero smo se pogovarjali v mešanici angleščine in nemščine, mahali z rokami … V klubu smo se igrali različne igre. Skupino dopisovalk smo ponovno popeljali po šoli, kjer smo se srečali tudi z drugimi dijaki. Vsi so imeli možnost pokazati svoje znanje tujih jezikov. Ta dan smo vozači prespali v Majcnovem domu, kjer so prenočili tudi dopisovalci z Bavarskega. Preživeli smo še lep večer, v katerem je bilo polno smeha. Naslednji dan smo skupaj šli na izlet po Sloveniji. Na avtobusu smo si imeli veliko povedati. Dopisovalci so se učili slovenskih besed (npr. dober dan, Ljubljana, luč, vrata …). Nam se je njihova izgovorjava zdela izredno zabavna!

Najprej smo obiskali Postonjsko jamo. Mislim, da smo prav vsi uživali v vožnji z vlakcem v skrivnostne dvorane podzemlja. Ko smo na kosilu napolnili želodčke, smo se odpeljali naprej v Lipico pogledat naše lepe lipicance. Kmalu za tem, ko smo začeli z ogledom konjušnice z lipicanci, se je ulil dež s točo. A to nam ni pokvarilo čudovitega izleta. Od vseh ogledov smo postajali že pošteno utrujeni, zato smo se odpeljali proti Želimljam. Še malo in začel se je koncert Strgana struna. Med koncertom smo našim gostom prevajali govore in besedila pesmi. Zahtevna naloga, ni kaj. Nato smo šli k počitku. Zavedali smo se, da se naše kratko druženje izteka. Zjutraj smo se žalostni poslavljali, vendar upali, da se naslednje leto zopet vidimo, a takrat na Bavarskem. Marta Vidmar

Koga čakajo?

Med ogledom ustanove

Gostitelji z obiskovalci iz Weichsa 73

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 73

13.9.2010 18:33:14

Dom Janeza Boska Majcnov dom

Zavod_sv_Franciska_Saleskega_Letno_porocilo_09-10_naslovnica.indd 1

Zavod sv. Frančiška Saleškega Letno poročilo 09/10

Gimnazija Želimlje

Letno poročilo 09/10

Zavod sv. Frančiška Saleškega

13.9.2010 10:29:26