Wienerberger zidane konstrukcije

10

Zidane konstrukcije Wienerberger zidane konstrukcije

11

Zidane konstrukcije 1. Materiali za zidanje

Zidovje je tipičen kompozitni material, ki ga sestavljajo: • zidaki, • malta, • beton (polnilni beton), • armaturno jeklo.

2. Zidaki Pri izbiri najbolj ustrezne opeke oziroma zidaka, s katerim bomo sezidali objekt, moramo poleg nosilnosti (trdnosti) upoštevati še: - ustrezno zvočno in toplotno izolativnost zidovja (še posebej pri obodnih stenah stavbe), - zmanjšanje mase oziroma teţe objekta, da bi s tem zmanjšali velikost potresnih sil, - ekonomičnost in enostavnost tehnologije zidanja. [11]

Zidaki po EC 6

Zidake, ki se uporabljajo za zidanje, Evrokod 6 razdeli po materialih, iz katerih so izdelani, na: - opečne zidake (SIST EN 771-1), - zidake iz kalcijevega silikata (SIST EN 771-2), - betonske zidake iz gostega ali lahkega agregata (SIST EN 771-3), - zidake iz avtoklaviranega celičnega betona (SIST EN 771-4), - zidake iz umetnega kamna (SIST EN 771-5), - zidake iz obdelanega naravnega kamna (SIST EN 771-6). [8] Lastnosti posameznih tipov zidakov so predpisane v evropskih standardih skupine SIST EN 771 (specifikacije za zidake).

Te specifikacije podajajo zahteve v zvezi z materiali in izdelavo, za dimenzije in toleranco, gostoto, trdnost, odpornost na zmrzovanje, vodovpojnost, varnost proti poţaru in drugo.

Razen zidakov, ki so izdelani iz tradicionalnih in modernih materialov, se ponekod uporablja še naravni kamen (apnenec, peščenjak…). Evrokod 6 določa, da se za zidanje zidov sme uporabiti le pravilno obdelan kamen z vzporednimi stranicami.

Ne glede na material se danes zidaki izdelujejo v različnih oblikah. Lahko so polni, votli ali celičasti, lahko tudi z vodoravnimi luknjami in so prilagojeni različnim sistemom zidanja. Po nekaterih uveljavljenih kriterijih (CIB, 1987) so polni zidaki brez lukenj (klasična opeka) ali perforirani zidaki, kjer prostornina navpičnih lukenj ne presega 25 % volumna zidaka. Votli zidaki so zidaki, pri katerih se prostornina navpičnih lukenj giblje med 25 % in 50 % prostornine zidaka. Celični zidaki so tisti, kjer je navpičnih lukenj več kot 50 % prostornine zidaka. Zidaki z vodoravnimi luknjami so tisti, pri katerih površina prereza vodoravnih lukenj ni večja od 50 % površine navpičnega prereza zidaka. Nekatere tipične oblike oziroma skupine, ki jih je mogoče najti na trgu, so prikazane na slikah 2.1, 2.2 in 2.3.

Slika 2.1: Tipični opečni zidak skupine 1 Slika 2.2: Tipični opečni zidaki skupine 2 Analiza zidanih stavb s programom AmQuake Stran 5 Slika 2.3: Tipični zidaki skupine 3 Evrokod 6 glede na geometrijo zidake razvrsti v štiri skupine (SIST EN 1996-1, 3.1.1 (4)), preglednica 2.1. V preglednici so podani parametri, na podlagi katerih so zidaki razvrščeni, to so celotna prostornina lukenj, prostornina posamezne luknje, debelina sten in reber ter kombinirana debelina sten in reber.

12

Preglednica 2.1: Geometrijske zahteve za razvrščanje zidakov v skupine (SIST EN 1996-1, 3.1.1 (4)) Materiali in meje za zidake Skupina 1 (vsi materiali) Prostornina lukenj (% bruto prostornina) Prostornina posamezne luknje (% bruto prostornina)

Deklarirane vrednosti debeline reber in sten (mm)

≤ 25

Skupina 3

Skupina 4

Navpične luknje

Vodoravne luknje

opečni

≥ 25 ; ≤ 55

≥ 25 ; ≤ 70

≥ 25 ; ≤ 70

kalcijev silikat

≥ 25 ; ≤ 55

se ne uporablja

se ne uporablja

beton b

≥ 25 ; ≤ 60

≥ 25 ; ≤ 70

≥ 25 ; ≤ 50

vsaka luknja ≤ 2 luknje za prijem v celoti do 12,5 vsaka luknja ≤ 15 luknje za prijem v celoti do 30 vsaka luknja ≤ 30 luknje za prijem v celoti do 30

vsaka luknja ≤ 2 luknje za prijem v celoti do 12,5

vsaka luknja ≤ 30

se ne uporablja

se ne uporablja

vsaka luknja ≤ 30 luknje za prijem v celoti do 30

vsaka luknja ≤ 25

opečni ≤ 12.5

Skupina 2

Zidaki

kalcijev silikat beton b

rebro

stena

rebro

stena

rebro

stena

opečni

≥5

≥8

≥3

≥6

≥5

≥6

kalcijev silikat

≥5

≥ 10

beton b

≥5

≥ 10

Ni zahtev se ne uporablja ≥ 15

≥ 15

se ne uporablja ≥ 20

≥ 20

Deklariopečni ≥ 15 ≥ 12 ≥ 12 rana vrednost kombinirane kalcijev silikat ≥ 20 se ne uporablja se ne uporablja debeline Ni zahtev reber in sten ≥ 18 ≥ 15 ≥ 45 beton b ( % celotne širine) a Kombinirana debelina je debelina reber in sten, merjena vodoravno v ustrezni smeri. Preverjanje je mišljeno kot kvalifikacijska preiskava, ki jo je treba ponoviti samo v primeru bistvenih sprememb projektnih dimenzij zidakov. b V primeru koničnih oziroma celičnih lukenj se uporabi srednja vrednost debeline reber in sten.

Wienerberger zidaki

Zidane konstrukcije

Wienerberger zidaki so izdelani v skladu s standardom SIST EN 771-1:2005, ki predvideva elemente za gradnjo zidov s malto in s tankoslojno malto, oziroma poliuretanskim lepilom ( POROTHERM DRYFIX. extra). Proizvodi se medsebojno razlikujejo po natančnosti izdelave horizontalih površin.

Proizvodi predvideni za zidanje z malto, ostanejo v isti obliki kot so prišli iz peči, predvidena debelina zidanja z malto je 12mm.

Proizvodi predvideni za zidanje s tankoslojno malto ali s poliuretanskim lepilom DRYFIX.extra pa so po izstopu iz peči zbrušeni po horizontalnih površinah in tako omogočajo uporabo tankoslojne malte in POROTHERM DRYFIX.extra poliuretanskega lepila.

Proizvodni program opečnih zidakov

Vsi opečni zidaki iz proizvodnega programa so razvrščeni v skupino zidakov z nizko prostorninsko maso (standardizirana oznaka LD elemeti, po angl. Low Density), ker izpolnjujejo kriterije prostorninske mase v suhem stanju, ki je manjša od 1000 kg/m³. Proizvodni program je prikazan v tabelah v prilogi. Glede na natančnost izdelave naležnih površin opečnih elementov ločimo proizvode na ´navadne´ in ´brušene´.

13

´Navadni´ opečni elementi imajo naležno horizontalno površino v okviru dopustnih odstopanj in so predvideni za uporabo z navadno malto. ´Brušeni´ opečni elementi imajo strojno zbrušene naležne horizontalne površine v okviru dopustnih odstopanj ,v okviru ravnosti naležnih površin in planparalernosti naležnih površin. Namenjeni so za uporabo s tankoslojno malto ali s POROTHERM DRYFIX.extra poliuretanskim lepilom.

Dopuščena odstopanja v dimenzijah

Dimenzije proizvodov so navedene v tabelah v prilogi.

Proizvodi namenjeni za zidanje z navadno malto (M5 in M10) ali lahko (termo) malto (LM5) se proizvedejo s skladom s normami SIST EN 771-1 in so razvrščeni v razred tolerančne povprečne vrednosti izmer T1, največji tolerančni razpon izmer je R2. Proizvodi predvideni za zidanje s tankoslojno malto (TM10) ali s poliuretanskim lepilom POROTHERM DRYFIX.extra so v skladu s točko 2.1.2 norme SIST EN 771-1, kjer morajo zraven vseh zgoraj navedenih kriterijev iz prejšnjega ostavka izpolnjevati tudi naslednje zahteve: • Maksimalni odklon od horizontalne ravnine je do 1,0 mm • Maksimalni odklon od planpalarelnosti dveh horizontalnih površin je 1,0 mm

Volumen odprtin v opeki

Vsi opečni elementi so razvrščeni v skupino 2 v tabeli 3.1. normativa SIST EN 1996-1-1, kar pomeni da imajo > 25% in ≤ 55% vertikalnih lukenj v odnosu na bruto prostornino elementa. Prostornina in odstotni delež odprtin je določena v skladu s SIST EN 772-3.

Volumen posamezne odprtine v opeki

Vsi opečni elementi so razvrščeni v skupino 2 v tabeli 3.1. normativa SIST EN 1996-1-1, kar pomeni da je prostornina posamezne luknje manjša ali enaka od 2% luknje za prijem v celoti do 12,5% skupne bruto prostornine elementa.

Vrednosti debeline reber in sten

Vrednosti debeline reber in sten opečnih elementov zadovoljujejo kriterije za skupino 2 v tabeli 3.1. normativa SIST EN 1996-1-1, kar pomeni: • Notranjo rebro ≥ 5mm • Zunanja stena ≥ 8mm

Vrednost kombinirane debeline reber in sten

Kombinirane vrednosti debeline reber in sten opečnih elementov zadovoljujejo kriterije za skupino 2 v tabeli 3.1. normativa SIST EN 1996-1-1, kar pomeni ≥ 16% celotne širine opečnega elementa.

Prostorninska masa

Bruto suha prostorninska masa

Bruto suha prostorninska masa opečnih elemetov je razmerje med opečnim elementom v suhem stanju in njegovo bruto prostornino. Vsi opečni proizvodi podjetja Wienerberger so v območju od 650 do 850 kg/m³.

Neto suha prostorninska masa

Neto suha prostorninska masa opečnih elemetov je razmerje med opečnim elementom v suhem stanju in njegovo neto prostornino (prostornina opečnega materiala). Vsi opečni proizvodi podjetja Wienerberger so v območju od 1500 do 1600 kg/m³.

Dopuščeno odstopanje od neto in bruto vrednosti prostorninske mase opečnih elementov znaša ≤ 10% , tako so vsi opečni proizvodi razvrščeni v razred D1.

Tlačna trdnost Tlačna trdnost pravokotno na horizontalno naležno površino

Potrjena srednja tlačna trdnost pravokotno na horizontalno naležno površino znaša f = 12N/mm². Vse posamezne tlačne trdnosti opečnih zidakov iz preskusnega vzorca pa morajo biti večje ali enake 80% deklarirane vrednosti.

Potrjena karakteristična vrednost tlačne trdnosti opečnega zidaka je fK,b=10,0N/mm².

Tlačna trdnost opečnega zidaka je v skladu z normativom SIST EN 772-1.

14

Opomba: Za izračun mejnih vrednosti nosilnosti zida izvedenega iz opečnega zidaka in malte obteženega z vertikalno obtežbo je potrebno nujno poznati normalizirano tlačno trdnost opečnega zidaka fb, kjer je dejanska tlačna trdnost opečnega zidaka,f, določena s preizkusom pogojenim z pogoji (T ≥ 15°C, RH ≤ 65%), popravljenega z množenjem faktorja δ, ki zmanjšuje tlačno trdnost.

Trdnost opečnega zidaka širine 100 mm, višine 100 mm in poljubne dolžine: fb = f * δ (N/mm²) (2.1) Vrednost faktorja δ je podana v spodnji tabeli.

Faktor δ za podane dimenzije testnega vzorca Višina1) mm 50 100 200 1,45 1,35 ≥ 250 1,55 1,45

150 1,25 1,35

200 1,15 1,25

≥ 250 1,10 1,15

OPOMBA 1: Dopuščena je linearna interpolacija sosednjih vrednosti.

OPOMBA 2: Izpuščene so vrednosti za višino < 200 mm.

1) Višina po nanosu lepila na površino.

Tlačna trdnost pravokotno na vertikalno površino

Potrjena srednja tlačna trdnost pravokotno na vertikalno površino znaša fh= 2N/mm².

Toplotne karakteristike

Toplotne karakteristike opečnega zidaka se lahko določijo na tri načine: a) Toplotne karateristike opečnih zidakov so določene na osnovi tabelaričnih vrednosti v normativih SIST EN 1745 b) Toplotne karateristike opečnih zidakov so določene na podlagi podatkov, določenih s testi v normativih SIST EN 1745 c) Toplotne karateristike opečnih zidakov so določene na osnovi izračuna.

Toplotna prevodnost opečnega zidaka je izračunana v skladu s normativom SIST EN 1745.

Obstojnost

Za zidanje zunanjih elementov so vsi opečni zidaki popolnoma zaščiteni pred vpijanjem vode ter delovanjem cikla zmrzovanja in taljenja s slojem zunanjega ometa ali s fasadnimi elementi iz različnih materialov.

Za zidanje notranjih elementov so vsi opečni zidaki popolnoma zaščiteni pred vpijanjem vode, med tem ko posebnih zahtev pri obstojnosti glede delovanja cikla zmrzovanja in taljenja ni.

Opečni zidaki so razvrščeni v razred odpornosti na zmrzovanje/tajanje v F0 (pasivni pogoji okolja), v skladu z normativom SIST EN 771 - 1.

Vpijanje vode

Z obzirom na predvideno namembnost v okolju zaščitenim pred atmosferskimi vplivi na opečne zidake ni potrebe po posebnih pogojih za vpijanje vode.

Za opečne zidake, ki so namenjeni za zidanje nosilnih elementov je sprijemna trdnost zidaka z malto navedena s karakteristično začetno strižno trdnostjo v skladu z EN 1052-3. Navedena vrednost temelji na vrednostih iz preglednice ali na rezultatih preskusov.

Začetna stopnja vpijanja vode

Začetna stopnja vpijanja vode opečnih zidakov je pomembna za doseganje zahtevane trdnosti malte in opečnega zidaka. Ta pa je potrebna za doseganje dobre strižne in natezne trdnosti ter upogibne trdnosti pri nosilnih in nenosilnih zidovih pri delovanju prehodnih in izrednih učinkov. Več o doseganju potrebne vlažnosti zidnih elementov si preberite v Navodilih za gradnjo.

Vsebnost aktivnih topnih soli

Z obzirom na predviden namen v zaščitenem okolju na opečne zidake ni posebnih zahtev glede vsebnosti aktivnih topnih soli. Zato jih razvrščamo v razred SO. 15

Zidane konstrukcije

Sprijemna trdnost

Ker pa se v opečnih zidakih vseeno nahajajo topljive snovi jih je potrebno zaščititi pred atmosferskimi pojavi, posebej pred dežjem in snegom, vse od trenutka proizvodnje, skladiščenja, vgradnje in vse do zaščite z malto ali kake druge rešitve. Več si preberite v poglavju: Navodila za gradnjo.

Odziv na požar

Opečni zidaki pri nosilnih in nenosilnih zidovih morajo zadostiti požarnim zahtevam. Reakcije pri požaru se preskusijo v skladu z normo SIST EN 13501-1. Opečni zidaki se razvrščajo v požarni razred A1, ker vsebujejo < 1,0 % masni ali prostorninski delež homogeno porazdeljenega organskega materiala in zato jih tudi ni potrebno preskusiti.

Prepustnost za vodno paro

Za opečne zidake predvidene za gradnjo zunanjih elementov je prepustnost za vodno paro izražena z koeficientom difuzije vodne pare, ki se določi v tabeli SIST 1745 (tabela A.1) in znaša µ = 5/10. Prvo število (5) označuje koeficient difuzije vodne pare v smeri gibanja od zunaj navznoter, med tem ko drugo število (10) predstavlja koeficient difuzije vodne pare v smeri od znotraj navzven.

Vsebnost nevarnih snovi

Proizvodi ne vsebujejo nevarnih snovi.

16

3. Malte Malta je homogenizirana zmes veziva, agregata, vode in dodatkov. Posamezne vrste malt se izdelujejo z enim ali več vezivi, z agregatom ali brez agregata, z vodo ali brez vo de in z dodatki ali brez dodatkov.

Malte po EC 6 Evrokod 6 razlikuje malte za zidanje glede na sestavine, glede na metodo, kako se določijo njihove sestavine in glede na mesto izdelave. Glede na sestavine so malte razdeljene na:

- malte za splošno uporabo To so malte tradicionalnega tipa brez posebnih karakteristik (navadne malte). Naležne in navpične rege morajo biti debele vsaj 6 mm, vendar ne več kot 15 mm. Za pripra vo te malte pa se uporabljajo samo običajni gosti agregati (pesek).

- tankoslojne malte

To so tipične malte, ki so projektirane tako, da bi izpolnjevale posebne zahteve za zidanje. Debelina reg je običajno med 0,5 – 3 mm, največje zrno agregata pa ne sme biti večje od predpisane velikosti.

- lahke malte

To so malte, pri katerih je je običajni agregat nadomeščen s perlitom, z ekspandirano glino, z žlindro ali drugim lahkim materialom. Tudi lahke malte so projektirane, da bi izpolnjevale posebne zahteve za zidanje.

Njihova gostota v suhem otrdelem stanju je nižja kot 1500 kg/m3. Tako kot pri malti za splošno uporabo morajo biti naležne in navpične rege debele vsaj 6 mm in ne več kot 15 mm.

Glede na metodo, kako se določijo njihove sestavine ločimo:

- projektirane malte, kjer sestavine vnaprej sprojektiramo z namenom, da bo malta dosegla zahtevane lastnosti,

- predpisane malte, kjer so sestavine podane v predhodno določenih razmerjih, po katerih se tudi

predpostavljajo lastnosti malte.

- - -

malte, ki so v celoti pripravljene v tovarni, malte, ki so sestavljene iz sestavin, odmerjenih v tovarni in zmešane na gradbišču, malte, ki so sestavljene iz sestavin, odmerjenih na gradbišču in zmešane na gradbišču.

Ne glede na vrsto in tip se malte klasificirajo po tlačni trdnosti. V preglednici 2.3 je navedena sestava predpisanih malt za splošno uporabo in tlačna trdnost, ki jo lahko pričakujemo (CIB,1987).

17

Zidane konstrukcije

Glede na mesto izdelave ločimo:

Tipična sestava in trdnost malt za splošno uporabo (Tomaževič, 2009) Tip malte

Srednja tlačna trdnost

M2 M5 M10 M20

2,5 MPa 5 MPa 10 MPa 20 MPa

Cement 1 1 1 1

Sestava malte (volumsko razmerje) Hidratizirano apno Pesek 1,25 – 2,50 2,25- 3 0,50 – 1,25 kratna količina cementa in apna 0,25 – 0,50 0 – 0,25

Na potresnih območjih Evrokod 8 tlačno trdnost malte omejuje, ki določa, da se za zidanje navadnih in povezanih zidnih konstrukcij lahko uporablja samo malta tipa M5 in več (tlačna trdnost malte torej more biti vsaj fm,min = 5 MPa). Če bi zidali s šibkejšo malto, bi tvegali, da zidovje zaradi nihanja med močnim potresom razpade. V primeru armiranega zidovja pa malta M1O in več (tlačna trdnost vsaj fm,min = 10 MPa).

Malta za Wienerberger zidake

Za zidanje stene z ´navadnimi´ Wienerberger opečnimi zidaki je primerna tovarniška navadna apneno-cementna malta M5 in M10.. Poleg Wienerberger malte pa se lahko tudi uporabljajo druge tovarniške navadne malte, ki imajo enake fizikalno-mehanske in kemijske lastnosti.

Za zidanje stene z ´navadnimi´ Wienerberger opečnimi zidaki je primerna Wienerberger lahka (termo) malta LM5, ki ima boljše toplotne lastnosti.

Zaradi nezmožnosti ustrezne kontrole se ne priporoča izdelava navadne in lahke (termo) malte na samem gradbišču.

Za zidanje stene z ´brušenimi´ Wienerberger opečnimi zidaki je primerna Wienerberger tankoslojna malta TM10 in poliuretansko lepilo POROTHERM DRYFIX.extra. Poleg Wienerberger tankoslojne malte se lahko tudi uporabljajo druge tovarniške tankoslojne malte, ki imajo enake fizikalno-mehanske in kemijske lastnosti.

Malta se uporablja za zidanje nosilnih zidov in stropov, ter nenosilnih (pregradnih) zidov.

Za navadno malto in lahko malto normativi predpisujejo lastnosti sveže malte (čas montaže, vsebnost klorida, delež por in sferične mase) potrebnih za pravilno namestitev in lastnosti strjene malte (tlačna trdnost, sprijena trdnost in sferične mase) potrebne za doseganje predvidene lastnosti zida. Za tankoslojno malto pa so še potrebne zahteve, kot so velikost zrn agregata in čas obdelovanja.

Lastnosti poliuretanskega lepila niso predpisane z normami.

Lastnosti sveže malte Čas vgradnje

Čas vgradnje navadne, rahle in tankoslojne malte je naveden pri proizvajalcih malte. Čas vgradnje poliuretanskega lepila je od 5-10 minut. Po nanašanju je potrebno posodo z vsebnostjo lepila tesno zapreti, pištolo za nanašanje pa očistiti. V kolikor doza poliuretanskega lepila POROTHERM DRYFIX. extra ni prazna, jo je mogoče na uporabiti na naslednjem gradbišču.

Vsebnost klorida

Vsebnost klorida navadne, rahle in tankoslojne malte je navedena pri proizvajalcih.

Poliuretansko lepilo ne vsebuje klorida.

Razmerja med sestavinami

Malti M5 in M10 vsebujejo apno, cement, agregat in dodatke. Razmerja med sestavinami malte so navedena pri proizvajalcih.

Malta (termo) LM5 vsebuje apno, cement, rahel agregat in dodatke. Razmerja med sestavinami malte so navedena pri proizvajalcih.

Malta (tankoslojna) TM10 vsebuje apno, cement, agregata in dodatkov. Razmerja med sestavinami malte so navedena pri proizvajalcih.

Sestava poliuretanskega lepila DRYFIX.extra je zaščitena s patentom.

18

Lastnosti strjene malte Tlačna trdnost

Tlačna trdnost malte je podana v N/mm² in sovpada z njihovimi oznakami (M5, M10, LM5, TM10). Tlačna trdnost je definirana kot srednja vrednost rezultatov testiranja. Vsebnost apna preračunana kot kalcijev hidroksid Ca(OH)₂ je običajno večja od 50% od skupne mase veziva. Točni podatki so navedeni pri proizvajalcu malte. Če je malta vzorčena v skladu z normativom SIST EN 1015-2 in preizkušena v skladu z normativom SIST EN 1015-11, potem tlačna trdnost ne sme biti manjša od izmerjene tlačne trdnosti.

Sprijemna trdnost

Začetna strižna trdnost in sprijemna trdnost opečnega zidaka in malte se določijo s testi ali z izračuni.

Vpijanje vode

Glede na to da je zid zaščiten pred neposrednimi vremenskimi vplivi se ta lastnost malte ne ugotavlja.

Prepustnost za vodno paro

Prepustnost za vodno paro navadne malte M5 je μ = 15/35.

Prepustnost za vodno paro navadne malte M10 je μ = 15/35.

Prepustnost za vodno paro rahle malte LM5 je μ = 5/20.

Prepustnost za vodno paro tankoslojne malte TM10 je μ = 5/20.

Prepustnost za vodno paro poliuretanskega lepila je μ = 60/60.

Prepustnost za vodno paro je določena v skladu s normativom SIST EN 1745:2001 (tabela A.12), v kateri so podane vrednosti koeficienta difuzije vodne pare za malto, predvideno za zunanje elemente.

Prostorninska masa strjene malte

Prostorniska masa strjene navadne malte je med 1700-1900 kg/m³.

Prostorniska masa strjene rahle malte je 700 kg/m³.

Prostorniska masa strjene tankoslojne malte je 1500 kg/m³.

Prostorniska masa strjenega poliuretanskega lepila je 30 kg/m³. Če je malta vzorčena v skladu z normativom SIST EN 1015-2 in preizkušena v skladu z normativom SIST EN 1015-11, potem mora biti prostorninska masa v dovoljenem razponu vrednosti.

Toplotne karakteristike

Obstojnost

Za zidanje zunanjih elementov so vsi opečni zidaki in malta popolnoma zaščiteni pred vpijanjem vode ter delovanjem cikla zmrzovanja in taljenja s slojem zunanjega ometa ali s fasadnimi elementi iz različnih materialov.

Za zidanje notranjih elementov so vsi opečni zidaki in malta popolnoma zaščiteni pred vpijanjem vode, med tem ko posebnih zahtev pri obstojnosti glede delovanja cikla zmrzovanja in taljenja ni.

Malta za zidanje je razvrščena v razred odpornosti na zmrzovanje/tajanje v F0 (pasivni pogoji okolja), v skladu z normativom SIST EN 771 - 1.

Dodatne zahteve za tankoslojno malto

Za zidanje nosilnih in nenosilnih zidov se izključno uporablja natančno brušena opeka (PROFI) in tankoslo19

Zidane konstrukcije

Toplotna prevodnost navadne malte po podatkih proizvajalca (Baumit) je λ10,dry = 0,80 W/(mK) za P=50%.

Toplotna prevodnost rahle malte po podatkih proizvajalca (Baumit) je λ10,dry = 0,19 W/(m K) za P=50%.

Toplotna prevodnost tankoslojne malte po podatkih proizvajalca (Baumit) je λ10,dry = 0,47 W/(m K) za P=50%.

Toplotna prevodnost poliuretanskega lepila DRYFIX.extra v skladu s podatki v normativih SIST EN 13165 znaša λ = 0,036 W/(mK).

jna malta TM10.

Velikost zrn agregata ne sme biti večja od 2 mm. Čas izvedljivost tankoslojne malte se nahaja v podatkih proizvajalca malte.

Odziv na požar Malta mora zadostiti požarnim zahtevam. Reakcije pri požaru se preskusijo v skladu z normo SIST EN 135011. Malta se razvršča v požarni razred A1, ker vsebujejo < 1,0 % masni ali prostorninski delež homogeno porazdeljenega organskega materiala in zato je tudi ni potrebno preskusiti.

Priprava malte na gradbišču

Čas mešanja malte se začne meriti od trenutka ko se dodajo vse sestavine. Več podrobnosti o mešanju in zahtevani opremi je v poglavju Navodila za gradnjo.

20

4. Opečno zidovje Nearmirano zidovje Nearmirano zidovje je zidovje, grajeno iz zidakov, ne da bi bilo pri tem povezano z vertikalnimi protipotresnimi vezmi. Horizontalne vezi so obvezne na višini vsake etaže (plošče), vendar na največjem razmaku 4,0 m.

Gradnja takšnih zidanih konstrukcij ni priporočena na območjih, kjer je pričakovani pospešek tal večji od 0,1g.

Zidovje iz klasične opeke in zidovje iz zidakov vseh vrst se zida po pravilih dobre obrti, kjer je predvsem treba upoštevati naslednje: • če je potrebno, se zidaki pred zidanjem namočijo v vodi, s čimer se prepreči, da se malta ne prežge (da suhi zidaki ne vpijejo vode, ki jo malta potrebuje za vezanje). S tem se zagotovi pričakovana povezanost zidakov z malto, • zidaki se izmenično v vrstah preklapajo, s čimer se zagotovi monolitno obnašanje zidu kot konstrukcijskega elementa. Da se zagotovi ustrezna povezanost, se zidaki medsebojno preklapajo za razdaljo večjo od 0,4 kratne višine oziroma 40 mm (slika). Na vogalih in stičiščih (sečiščih) zidov preklop ne sme biti manjši od debeline zidaka, • neprekinjene navpične rege na potresnih območjih niso dopustne.

Če se za zidanje uporablja malta za splošno uporabo ali pa lahka malta, mora biti rega debela vsaj 6 mm, vendar ne več kot 15 mm. Včasih je veljalo, da morajo biti na potresnih območjih pri vseh vrstah zidovja navpične rege vedno v celoti zapolnjene z malto. Evrokod 8-1 dopušča, da se lahko ne glede na vrsto zidovja in sistem zidanja uporabljajo trije razredi različnih navpičnih zvez med zidaki, kot so: a. rege polno zapolnjene z malto, b. nezapolnjene rege, c. nezapolnjene rege z mehanskim spojem med zidaki (stiki na pero in utor).

V Sloveniji je obvezna uporaba Nacionalnega dodatka SIST EN 1998-1:2005/A101:2006, ki v točki 9.2.4(1) pravi, da dokler ni ustreznih eksperimentalnih podatkov, se dopušča uporaba razreda A (rege polno zapolnjene z malto). Če se uporabljajo zidaki z žepi za malto, se lahko navpične rege obravnavajo kot zapolnjene z malto, v kolikor so po celotni višini in najmanj 21

Zidane konstrukcije

Tipične zidarske zveze za zidake skupine 1, 2 in 3 (Tomaževič, 2009)

40% širine zidaka zapolnjene z malto.

Tlačna trdnost

Evropski standardi skupine SIST EN 771 predpisujejo nizke vrednosti trdnosti zidakov iz posameznih materialov, ki jih smemo uporabljati za zidanje nosilnih zidov: • za opečne zidake: min. fb = 2,5 MPa, • za zidake iz kalcijevega silikata: min. fb = 5,0 MPa, • za betonske zidake: min. fb = 1,8 MPa, • za zidake iz avtoklaviranega celičnega betona: min. fb = 1,8 MPa, • za zidake iz umetnega kamna: min. fb = 15 MPa. Evrokod 8-1 priporoča, da naj normalizirana tlačna trdnost zidakov, ki se uporablja za zidanje na potresnih območjih, ne bo manjša od fb = 5 MPa, trdnost merjenja vzporedno z naležno površino pa ne manjša od fb = 2 MPa. Normalizirana tlačna trdnost zidakov, ki se uporabljajo za zidanje zidov na potresnih območjih, po slovenskem nacionalnem dodatku ne sme biti manjša: • za opečne zidake: fb = 10 MPa, • za betonske zidake: fb = 7,5 MPa, • za zidake iz drugih materialov: fb = 5 MPa.

Povezano zidovje Povezano zidovje je zidovje, grajeno iz zidakov ter povezano s protipotresnimi vertikalnimi in horizontalnimi vezmi.

Zidovje, povezano z armiranoopečnimi (a) in armiranobetonskimi navpičnimi in vodoravnimi zidnimi vezmi (b), (Tomaževič, 2009) Kot so pokazale eksperimentalne raziskave in izkušnje po potresih, se povezovanje zidovja z vodoravnimi in navpičnimi vezmi kaže predvsem v : • izboljšani povezanosti konstrukcijskih zidov, • izboljšani stabilnosti vitkih konstrukcijskih zidov, • izboljšani odpornosti in duktilnosti zidanega panela, • zmanjšanju tveganja, da bi poškodovani zid med potresom razpadel.

22

Vodoravne in navpične vezi moramo medsebojno povezati in jih sidrati v osnovni konstrukcijski sistem.

Betonirati jih moramo po končanem zidanju.

Vertikalne vezi izvedemo : • na prostih koncih vsakega nosilnega zidu, • na obeh straneh odprtin s površino večjo od 1,5 m2, • znotraj zidu, če razdalja med vezmi (robnimi ali vogalnimi) preseţe 4,0 m, • na sečiščih nosilnih zidov.

•

Ena od dimenzij prereza je običajno enaka debelini zidu, vendar ne sme biti manjša od 15 cm. Pri dvoslojnih zidovih morajo vezi zagotoviti tudi učinkovito povezavo med obema slojema zidu. Vezi se zalijejo z betonom trdnostnega razreda, ki ni manjši od C15. Vodoravne vezi nearmirane zidane konstrukcije morajo biti armirane z vzdolžno armaturo prereza min. 200 mm² (4 x  8 mm z mejo elastičnosti jekla fyk=400-600 MPa). Medtem ko se vzdolžna armatura pri povezani zidani konstrukciji poveča na min. 300 mm² (4  10 mm z mejo elastičnosti jekla fyk=400-600 MPa), oziroma ne manj kot 1% površine povezovalnega elementa.

Za povezavo vzdolžne armature morajo biti predvidena tudi stremena premera min. 5 mm na razdalji 15 mm. Glede na to, da veljajo določila Evrokoda 8-1 le za najmanjšo količino armature, armatura vodoravnih in navpičnih zidnih vezi se navadno določa na podlagi izkušenj in inženirske presoje. Tipično so se pri nas navpične in vodoravne vezi armirale z armaturo po preglednici 2.5 (Ančić in Tomaževič 1987).

23

Zidane konstrukcije

Primer pozicioniranja vertikalnih vezi (Slak, Kilar, 2005)

Vrsta vezi

Število nadstropij

Navpične

Vodoravne

2 4 (1-2) 4 (3-4) 1 2 3 4

ag ≤ 0,1 g 4 Φ 14 mm 4 Φ 16 mm 4 Φ 14 mm 4 Φ 10 mm 4 Φ 10 mm 4 Φ 10 mm 4 Φ 12 mm

Projektni pospešek tal 0,1 g < ag ≤ 0,2 g 0,2 g < ag ≤ 0,4 g 4 Φ 14 mm 4 Φ 14 mm 4 Φ 16 mm 4 Φ 16 mm 4 Φ 14 mm 4 Φ 14 mm 4 Φ 10 mm 4 Φ 12 mm 4 Φ 10 mm 4 Φ 14 mm 4 Φ 12 mm 4 Φ 16 mm 4 Φ 14 mm -

Armatura vodoravnih in navpičnih zidnih vezi v odvisnosti od števila nadstropij in seizmičnosti območja (Tomaževič, 2009) Evrokod 8-1 še zahteva, da je preklop na mestih stikovanja večji od 60-ih premerov palic, ki se stikujejo.

Priporoča se, da so navpične zidne vezi še dodatno povezane z zidom, ki ga objemajo, s sidri premera min. Φ 6 mm, ki so vgrajena v zid na razdalji ne manj kot 60 cm in ustrezno sidrana v vodoravne rege zidovja.

Armirano zidovje Armirano zidovje je zidovje, grajeno iz zidakov ter povezano s protipotresnimi vertikalnimi in horizontalnimi vezmi.

Armaturo lahko vgradimo v zidovje na različne načine: • • •

armirano zidovje z armaturo v zidakih, armirano zidovje z armaturo v zaliti votlini, armirano zidovje z armaturo v žepih.

Osnovno obliko armiranega zidovja predstavlja armatura v zidakih (slika 2.7). Za zidanje se uporabljajo zidaki z navpičnimi luknjami, v katero se vloži armatura, ki se kasneje zalije z zalivnim betonom primerne konsistence ali z zalivno maso. Zidaki imajo lahko v naležni ploskvi izoblikovane žlebove, v katere se položi vodoravna armatura. Najprej se postavi navpična armatura, ki je sidrana v temelj ali se pa poveže z armaturo spodnje etaže. Nato se v malto položi prva vrsta zidakov, v žlebove ali rege pa se vloži vodoravna armatura. Luknje z navpično armaturo se zalijejo z zalivnim betonom ali zalivno malto, žlebovi z vodoravno armaturo pa z malto.

Priporočljivo je, da se zalivanje navpičnih lukenj izvede za vsako ali vsako drugo vrsto zidakov posebej, da s tem dosežemo ustrezno zalitost lukenj.

Armirano zidovje z armaturo v zidakih (Tomaževič, 2009) 24

Armirano zidovje z zalito votlino se od zidovja z armaturo v zidakih razlikuje po sestavi in in tehnologiji gradnje. Zidovje je sestavljeno iz dveh zunanjih slojev zidu, ki ju ločuje votlina, v katero je položena vodoravna in navpična armatura in zalita z zalivnim betonom ali zalivno maso .

Armirano zidovje z zalito votlino (Tomaževič, 2009) Oba sloja zidu z votlino sta med seboj povezana z zidnimi stremeni ali sidri, ki se dimenzionirajo za prevzem vodoravnih sil, ki nastanejo med potresom. Priporočljivo je, da se na potresnih območjih vgradi vsaj eno streme Φ 6 mm oziroma ekvivalentni povezovalni element na vsakih 0,25 m2 površine zidu. Zunanja sloja sta navadno debela 100 mm (debelina zidaka), votlina je široka od 60 do 100 mm.

Včasih se navpična armatura vloţi v žepe, ki se v zidu izoblikujejo z zidanjem na primeren način (slika 2.9).

Tudi tukaj se najprej postavi navpična armatura, okrog nje pa se napravi zid. V odvisnosti od zidakov, s katerimi se napravi zid, se vodoravna armatura v naležnih regah postavi na medsebojni razdalji, ki ni večja od 600 mm. Žepi se zalijejo po vsaki postavljeni vrsti zidakov.

Armirano zidovje z armaturo v žepih (Tomaževič, 2009)

Splošno

Pri projektiranju in izračunu nosilnosti zgradb iz opečnih zidakov morajo gradbeni inženirji upoštevati normative, ki so določeni s poskusi in so v skladu s standardi serije EN 1052 ali pa uporabiti standardizirane lastnosti zida iz izračuna, kot je določeno v SIST EN 1996/01/01.

Wienerberger je izvedel obsežna laboratorijska testiranja tlačne trdnosti zidov zgrajenih iz opečnih zidakov lastne proizvodnje in s navadno malto (M5, M10), lahko malto (LM5), tankoslojno malto (TM10) ter s poliuretanskim lepilom POROTHERM DRYFIX.extra. Če projektant predvideva uporabo teh (Wienerberger) proizvodov za gradnjo zidov se morajo uporabiti vrednosti, ki so določene s poskusi. Če projektantu niso v naprej znani proizvodi s katerimi se bo gradila zidna konstrukcija uporabi vrednosti iz izračunov, načrtovane vrednosti temeljijo na formulah v SIST 1966/01/01.

25

Zidane konstrukcije

Wienerberger opečni zidovi Lastnosti zida potrebne za izračun nosilnosti

Projektant določi ali so uporabljene vrednosti na osnovi poskusov ali na osnovi izračunov.

Pri projektiranju zidnih konstrukcij je potrebno poznati za izračun nosilnosti naslednje lastnosti zidov: • Tlačna trdnost pravokotno na horizontano naležno površino • Tlačna trdnost pravokotno na vertikalno površino • Začetna strižna trdnost in sprijemna trdnost • Natezna trdnost • Upogibna trdnost izven ravnine • Modul elastičnosti • Strižni modul

Tlačna trdnost zidu pravokotno na horizontano naležno površino Tlačna trdnost zidu določena na osnovi poskusov

Tlačna trdnost poskusnega zidu se določi na podlagi sledeče formule: fi = Fi,max / Ai (N/mm²) (1) kjer je: Fi,max največja tlačna sila v trenutku razpada vzorca in Ai površina prečnega preseka stene pravokotno na smer delovanja tlačne sile.

Povprečna tlačna trdnosti preizkušancev n (n ≥ 3) se izračuna iz izraza:

fi

(2) n Nato kareteristične vrednosti tlačne trdostni določimo na osnovi izraza: f sr = ∑ in

fk =

f sr 1,2 (3)

f k = f i ,min (4) ali

Merodajna je najmanjša vrednost. Če je n≥5, je potrebno izračunati po 5%-emu fraktilu, ki je na 95% stopnji zanesljivosti.

Karateristične tlačne trdnosti za Wienerberger zidove določene s testiranji so podane v tabeli.

Vse vrednosti so podane za razmere v katerih ni upogibanja in nobenih posebnih izpostavljenosti na robovih zidu.

Tlačna trdnost zidu pravokotno na horizontano naležno površino Vrsta zidu zidovi iz ´navadnih´ opečnih zidakov navadna malta M5 navadna malta M10 zidovi iz opečnih zidakov in lahke malte LM5 zidovi iz ´natančno´ brušenih opečnih zidakov 250x300x249 mm in tankoslojne malte zidovi iz ´natančno´ brušenih opečnih zidakov 250x300x249 mm in poliuretanskim lepilom DRYFIX.extra 1 1)Preskusi opravljeni v IGH Zagreb in ZAG Ljubljana 2) Vertikalne spojnice niso zapolnjenene z malto.

3) Horizontalne in vertikalne spojnice so zapolnjene z matlo.

26

fk (N/mm²) 4,0 4,9 2,8 3,8 2) 4,25 3) 2,62 2)

Tlačna trdnost zidu določena na osnovi izračuna Tlačna trdnost zidovja se določi po enačbi (SIST EN 1996-1, 3.6.1.1 (1)): kjer so: f k = K × f bα × f mβ

f k - karakteristična trdnost zidovja K - konstanta (preglednica 2.4) α , β - konstanti ( α = 0,7 ; β = 0,3 ) f b - normalizirana povprečna tlačna trdnost zidakov v smeri obtežbe (N/mm²) f m - tlačna trdnost malte (N/mm²)

V skladu s standardom SIST 1996/01/01 se tlačna trdnost zidu zgrajenega iz opečnih elementov z navpičnimi odprtinami (razvrščeni v skupino 2) in navadno malto M5 in M10 določi na podlagi izračuna: 0,7

0,3

N

f k = 0, 45 fb f m ( ) (5)

mm 2 Kjer je: fb srednja normalizirana tlačna trdnost opečnega elementa v N/mm² fm nominalna tlačna trdnost malte v N/mm² Primer: Za vrednost f=12 N/ mm² je fb = 13,6 N/mm² in z fm =5 N/mm² dobimo fk=4,5 N/mm².

Primer: Za vrednost f=12 N/mm² je fb = 13,6 N/mm² in z fm=10 N/mm² dobimo fk=5,6 N/mm².

V skladu s normativom SIST EN 1996-1-1 je karakteristična tlačna trdnost zidu iz opečnih zidnih elementov

27

Zidane konstrukcije

Vrednosti K za malte (SIST EN 1996-1, 3.6.1.2 (6)) Lahka malta in gostota Malta za Tankoslojna malta Zidak splošno (naležna rega ≤ 800 ≤ 600 ≤ ≤800kg/ 3 uporabo 0,5mm in ≤ 3mm) ≤1300kg/m3 m Skupina 1 0,55 0,75 0,30 0,40 Skupina 2 0,45 0,70 0,25 0,30 Opečni Skupina 3 0,35 0,35 0,20 0,25 Skupina 4 0,35 0,35 0,20 0,25 Skupina 1 0,55 0,80 / / Kalcijev silikat Skupina 2 0,45 0,65 / / Skupina 1 0,55 0,80 0,45 0,45 Skupina 2 0,45 0,65 0,45 0,45 Beton Skupina 3 0,40 0,50 / / Skupina 4 0,35 / / / Avtoklavirani Skupina 1 0,55 0,80 0,45 0,45 celični beton Umetni kamen Skupina 1 0,45 0,75 Obdelani Skupina 1 0,45 / / / naravni kamen / Kombinacija malta/zidak se ponavadi ne uporablja, zato ni vrednosi.

z navpičnimi odprtinami (razvrščeni so v skupino 2) in rahlo malto LM5 (s prostorninsko maso 600 ≤ d ≤ 800kg/m3) sledeča:

f k = 0, 25 fb0,7 f m0,3 (

N ) mm 2

(6)

Primer: Za vrednost fb = 13,6 N/mm² in fm=5 N/mm² dobimo fk =2,5 N/mm².

V skladu s normativom SIST EN 1996-1-1 je karakteristična tlačna trdnost zidu iz opečnih zidnih elementov z navpičnimi odprtinami (razvrščeni so v skupino 2) in tankoslojno malto TM10 sledeča:

f k = 0, 70 fb0,7 (

N ) mm 2

(7)

Primer: Za vrednost fb = 13,6 N/mm² dobimo fk =4,4 N/mm².

Tlačna trdnost zidu iz opečnih zidnih elementov z navpičnimi odprtinami (razvrščeni so v skupino 2) in poliuretanskim lepilom ni zajeta v normativih SIST EN 1996-1-1. Če pa v formulo (7) vključimo rezultat izračuna v tabeli 1, to je fk =2,6 N/mm² dobimo enačbo

f k = 0, 42 fb0,7 (

N ) mm 2

(8)

ki se lahko uporablja za določitev karakterističnih tlačnih trdosti opečne stene in poliuretanskega lepila.

Tlačna trdnost pravokotno na vertikalno površino

Tlačna trdnost zidu določena na osnovi poizkusov Tlačna trdnost zidu se določi, kot je opisano v prejšnjem poglavju. Rezultatov testov še ni.

Tlačna trdnost zidu določena na osnovi izračuna V skladu s standardom SIST 1996/01/01 se tlačna trdnost zidu zgrajenega iz opečnih elementov z navpičnimi odprtinami (razvrščeni so v skupino 2) in navadno malto M5 in M10 v smeri pravokotno na vertikalno površino določi na podlagi izračuna: 0,3 = f k 0,50 × 0, 45 fb0,7 ,h f m (

N ) mm 2

(9)

kjer je: fb,h srednja normalizirana tlačna trdnost opečnega elementa v smeri pravokotno na vertikano površino v ² N/mm fm nominalna tlačna trdnost malte v N/mm² Primer: Za vrednost fb = 2,0 N/mm² in normalizirano vrednost fb,h=1,13 x 2,0 = 2,26 N/mm² z fm=10 N/mm² dobimo fk=0,79 N/mm².

V skladu s normativom SIST EN 1996-1-1 je karakteristična tlačna trdnost zidu iz opečnih zidnih elementov z navpičnimi odprtinami (razvrščeni so v skupino 2) in rahlo malto LM5 v smeri pravokotno na vertikalno površino: 0,3 = f k 0,50 × 0, 25 fb0,7 ,h f m (

N ) mm 2

(10)

V skladu s normativom SIST EN 1996-1-1 je karateristična tlačna trdnost zidu iz opečnih zidnih elementov z navpičnimi odprtinami (razvrščeni so v skupino 2) in tankoslojno malto TM10 v smeri pravokotno na vertikalno površino sledeča: 28

f k 0,50 × 0, 70 fb0,7 = ,h (

N ) mm 2

(11)

Primer: Za vrednost fb,h= 2,26 N/mm² dobimo fk=0,62 N/mm².

Tlačna trdnost zidu iz opečnih zidnih elementov z navpičnimi odprtinami (razvrščeni so v skupino 2) in poliuretanskim lepilom ni zajeta v normativih SIST EN 1996-1-1. Podobno, kot pri formuli (8), lahko izpeljemo izraz:

= f k 0,50 × 0, 42 fb0,7 ,h (

N ) mm 2

(12)

Strižna trdnost zidu Začetna strižna trdnost in sprijemna trdnost malte in opečnih zidakov so opredeljene kot karakteristične vrednosti in jih lahko določimo na dva načina: a) na podlagi rezultatov preskusov kot karakteristična vrednost začetne strižne trdnosti fvk0, določenim kotom trenja tanα ter normalne obremenitve σ0. b) z izračunom vrednosti na osnovi normative SIST EN 1998-1-1 ali z ustreznim nacionalnim dodatkom.

Strižna trdnost zidu določena na osnovi poizkusov Vrednosti začetne strižne trdnosti in sprijemne trdnosti na osnovi poizkusov določimo iz formule:

kjer je: fvk0

f vk =f vk 0 + tan α k × σ 0 (

N ) mm 2

(13)

karakteristična začetna strižna trdnost pri σ 0 = 0

tan α k karakteristična vrednost koeficienta trenja, ki je določena s testiranji

σ 0 normalna napetost zidu na vodoravni površini Za sprijemnost ´navadnih´ opečnih elementov Wienerberger, navadne malte in lahke malte ni poskusnih podatkov. Lahko pa se uporabljajo vrednosti določene v izračunu iz točke 2.

Za sprijemnost ´natančno´ brušenih opečnih elementov 250mm x 300mm x 249mm in tankoslojne malte TM10 kjer je malta nanešena le po horizontalni površini (za testne vzorce dolžine treh opečnih zidakov) dobimo: N ) mm 2

(14)

Za sprijemnost ´natančno´ brušenih opečnih elementov in poliuretanskim lepilom DRYFIX.extra kjer je lepilo nanešena le po horizontalni površini dobimo: = f vk 0, 28 + 0, 275σ 0 (

N ) mm 2

(15)

Karateristične strižne trdnosti zidov Karateristične začentne strižne trdnosti zidov fvk0 se določijo iz tabelaričnih vrednosti v SIST EN 1966/01/01, znašajo pa: fvk0 = 0,20 N/mm² za malto M5 fvk0 = 0,30 N/mm² za malto M10 fvk0 = 0,15 N/mm² za malto LM5 fvk0 = 0,30 N/mm² za malto TM10 29

Zidane konstrukcije

= f vk 0,174 + 0, 411σ 0 (

Karateristike posamezne trdnosti zidu fvk se določijo pod pogojem, da so vse površine v celoti zapolnjene z malto (vključuje tudi vertikalne površine žepov, ki morajo biti zapolnjene z malto vsaj za 40% širine stenskega elementa), iz izraza:

= f vk f vk 0 + 0, 4σ d (

N ) mm 2

(16)

vendar ne več kot 0,065 x fb ali fvlt, kjer je: fvk0 karateristična začetna strižna trdnost pri ničelni tlačni napetosti fvlt mejna vrednost za fvk , če se uporablja v nacionalni prilogi

σd

izračun tlačne trdnosti pravokotno na smer striženja elementa na opazovani ravni, s tem pridobimo pravo kombinacijo obremenitve, na podlagi povprečne vertikalne napetosti pritiskov na dolžino zidu, ki zagotavlja odpornost na striženje fb normalizirana tlačna trdnost opečnega zidaka na smer delovanja obremenitve na preskusnem vzorcu, ki je pravokotna na naležno površino (13,6 N/mm²).

V primeru če vertikalni površini nista zapoljneni z malto in sta sosednja opečna zidaka z licem pritrjena eden zraven drugega je karateristična strižna napetost zidu določena po izrazu:

= f vk 0,5 f vk 0 + 0, 4σ d (

N ) mm 2

(17)

vendar ne več kot 0,045 x fb ali fvlt Upogibna trdnost izven ravnine Upogibna trdnost določena na osnovi poskusov Upogibna trdnost se določa v skladu z normativom SIST EN 1052 – 2. Do zloma pride v ravnini vzporedno s horizontalno površino malte, fkx1, in upogibna trdnost, ko pride do zloma v ravnini pravokotno na horizontalno površino malte fkx2 (glej sliko 1). Kadar so te lastnosti določene s poskusi je potrebno izvesti teste na 5 ali več vzorcev, ki morajo biti obremenjeni na načine kot je prikazano na sliki 1.

Podatkov o upogibni trdnosti Wienerberger zidov izven ravnine s specifičnih poskusov še ni, uporabljajo pa se računske vrednosti lastnosti materialov, navedenih v naslednji točki.

30

Upogibna trdnost določena na osnovi izračuna Upogibna trdnost zidu se določa iz podatkov navedenih v SIST EN 1996-1-1 (priporočene vrednosti), oziroma iz Nacionalnega dodatka SIST EN 1991-1-1:2005/NA:2009. Numerične vrednosti karakteristične trdnosti so navedene v tabeli 3.

Tabela 3: Karakteristična trdnost na upogib izven ravnine zidu Zidni element Opečni Opečni Opečni Opečni Opečni

Malta M5 M10 LM5 TM10 Poliuretansko lepilo PTH DRYFIX.extra

fxk1 (N/mm²) 0,10 0,10 0,10 0,15

fxk2 (N/mm²) 0,40 0,40 0,10 0,15

ni podatkov

ni podatkov

Modul elastičnosti zidu Modul elastičnosti zidu določen na osnovi poskusov Modul elastičnost Ei testnega vzorca se določi med testiranjem tlaka na steno v skladu s SIST EN 1052-1, kot kratkoročni sekantni modul iz srednje vrednosti relativnih deformacij v smeri tlačne sile. Izmerjen je na štirih merilnih točkah in odčitanih pri enakem tlaku ene tretjine največjega doseženega tlaka.

Ei =

Fi ,max

N ) 3ε i Ai mm 2 (

(26)

kjer je: Fi , max največja tlačna sila, oziroma sila pri lomu vzorca i

ε i srednja vrednost relativne deformacije pri tlaku σ i =

Fi ,max 3 Ai

Ai površina preseka povprečnega poskusnega vzorca

E = 1000 f k (

N ) mm 2

Zidane konstrukcije

Potem modul elastičnosti E določimo kot srednjo vrednost modulov posameznih poskusnih vzorcev.

Modul elastičnosti zidu določen na osnovi izračuna Modul elastičnosti se določi z izračunom iz izraza v normativu SIST 1996/01/01, ter s ustrezno nacionalno prilogo: (27)

kjer je fk karakteristična tlačna trdnost zidu.

Dolgotrajen modul elastičnosti Dolgoročen modul elastičnosti je pridobljen iz kratkoročnega modula in brez učinka lezenja:

kjer je:

Elongterm =

E 1 + Φ∞

(28)

Φ ∞ končni koeficient lezenja. Lahko je od Φ ∞ = 0,5 do Φ ∞ = 1 31

Strižni modul zidu Strižni modul zidu določen na osnovi poskusov Strižni modul elastičnosti se zaenkrat določa na podlagi nestandardiziranih testov s ciljem določitve vrednosti potresne odpornosti zidu. Na podlagi številnih rezultatov trestiranja lahko izračunamo stanje pri potresnem delovanju.

G = 0,16 E (

N ) mm 2

(29)

Strižni modul zidu določen na osnovi izračuna Strižni modul se izračuna v skladu s standardom SIST EN 1996-1-1 z 40% vrednostjo kratkoročnega modula elastičnosti E za stalna in začasna prepračunana stanja.

G = 0, 4 E (

N ) mm 2

(30)

Ta vrednost se ne nanaša na strižni modul za izredne situacije (izračun pri delovanju potresa).

V taki situaciji je potrebno uporabiti izraz (29).

Odpornost zidu (izračunana nosilnost) pri delovanju tlačne sile pri različnih robnih pogojih Za stavbe morajo biti v celoti izpoljneni pogoji iz normativa SIST EN 1996-01-01 za trajna oziroma začasna izračunana stanja in SIST EN 1998-01 za izredne preračunane vrednosti (potres). Za izračun mejnega stanja nosilnosti zidu je potrebno izpolniti zahteve v 6. poglavju SIST EN 1996-01-01. Tukaj se nadaljuje pomemben del izračuna zidu izdelanega iz opečnih zidnih elemetov iz proizvodnega programa Wienerberger in ustrezne malte. Za specifične podrobnosti je potrebno pogledati v normative.

Odpornost zidu na vertikalno obremenitev je odvisna od geometrije zidu , ekscentričnosti zidu in materialnih lastnostih zidovja.

Odpornost zidu pri strižni obtežbi

Pri končnem mejnem stanju mora biti projektna vrednost strižne obtežbe, ki deluje na zid, (VEd), manjša ali enaka kot projektna vrednost strižne odpornosti zidu (VRd), tako da velja:

VEd ≤ VRd (kN)

Projektna vrednost strižne odpornosti je podana z izrazom

VRd = f vd tlc (kN) (kN)

(37) (38)

kjer je: fvd projektna vrednost strižne trdnosti zidovja, dobljena iz enačb (16) in (17), izračunama na podlagi povprečnih navpičnih napetosti na tlačnem delu zida, ki zagotavlja strižno odpornost: fvd = fvk/γM t debelina zidu, ki prevzema strig lc dolžina tlačnega dela zidu, pri čemer se zanemari ves del zidu, ki je v nategu Nosilni zid Nosilni zid je ojačan z vertikalnimi in horizontalnimi vezmi. Vertikalne vezi niso vertikalno obremenjeni elemeti (razen lastne teže). Nosilni zid nosi vertikalno obtežitev na isti način kot nearmirano zidovje. Pri horizontalni obremenitvi vertikalnih vezi pride do povečanja razteznosti zidu, ter posledično do odpornosti na prečne sile in upogibnih momentov v ravnini stene.

VRd, mc = VRd,m + VRd,c (39) kjer je: VRd,m = VRd, preračunana strižna odpornost zidu (formula (38)) 32

VRd,c preračunana strižna odpornost dveh vertikalnih vezi V skladu s točko 6.2.2 normativa SIST 1992-1-1 se VRd,c izračuna iz izraza VRd,c = 2 Ac (Vmin + k1 σcp) (40) kjer je: Ac povprečna površina preseka ene vertikalne vezi 3

1

Vmin = 0, 035k 2 f ck2 k1 = 0,15

N Ed Ac 200 0,5 k= 1+ ( ) ≤ 2, 0 pri d v mm (d = 160, 200 ali 300 mm, poglej tabelo 4) d

σ ck =

fck karakteristična tlačna trdnost betona vertikalne vez.

Izraz k1σcp v formuli (40) lahko zanemari, ker je vertikalna vez malo obremenjena, tako je vertikalna obremenitev , dobimo: VRd,c = 2 Ac Vmin (41) Opomba: Vrednosti v formulah (40) in (41) že vsebujejo parcialni koeficient za odpornost betona γM, vrednost je preračunana za običajne dimenzije prerezov vertikalnih vezi in razrede tlačne trdnosti betona v tabeli

Vrednosti Vmin v N/mm² za običajne dimenzije prečnih prerezov in kvalitete betona vertikalnih vezi.

Razred tlačne trdnosti betona

Dimenzije prečnega prereza vertikalne vezi Ac v mm x mm

C20/25

160 x 160

0,44

0,50

0,54

200 x 200

0,44

0,50

0,54

300 x 300

0,38

0,43

0,47

C25/30

C30/37

Zidane konstrukcije

Vmin (N/mm²)

33

34 5

4

3

2

1

Zaporedna št.

Ime proizvoda Dimenzija dxšxv (mm) Razred dovoljenih odstopanj

Razred razpona

Luknjičavost (%) Skupina glede na SIST EN 1996-1-1

Volumenska masa v suhem stanju (kg/m3)

Razred odstopanj

Tlačna trdnost (N/ mm2)

Bočna

Vertikalna

Bruto Neto

Premikanje vlage (mm/m) Strižna trdnost (N/mm2)* Vsebnost aktivnih toplnih soli Razred reakcije pri požaru Vpijanje vlage Koeficient difuzije vodne pare ( )** Toplotna prevodnost (W/mK) Zmrlinska odpornost Masa (kg) Poraba opeke (m2/m3) Poraba malte l/m2 // l/m3 Obtežba zidu (kN/m2)

Proizvodni program zidnih elementov za nosilne zidove (standardni in brušeni program)

35 Ime proizvoda

Zidane konstrukcije

Zaporedna št.

Dimenzija dxšxv (mm) Razred dovoljenih odstopanj

Razred razpona

Luknjičavost (%) Skupina glede na SIST EN 1996-1-1

Volumenska masa v suhem stanju (kg/m3)

Razred odstopanj

Tlačna trdnost (N/ mm2)

Bočna

Vertikalna

Bruto Neto

Premikanje vlage (mm/m) Strižna trdnost (N/mm2)* Vsebnost aktivnih toplnih soli Razred reakcije pri požaru Vpijanje vlage Koeficient difuzije vodne pare ( )** Toplotna prevodnost (W/mK) Zmrlinska odpornost Masa (kg) Poraba opeke (m2/m3) Poraba malte l/m2 // l/m3 Obtežba zidu (kN/m2)

Proizvodni program zidnih elementov za nenosilne zidove (standardni in brušeni program)

Amquake: Amquake je programska oprema za načrtovanje zidanih zgradb odpornih na potres, v skladu z Eurocode 6 in 8.

Program AmQuake omogoča inženirjem načrtovanje varnih zidanih zgradb na potresnih območjih, v skladu z zadnjimi evropskimi standardi in modernimi metodami vrednotenja potresne odpornosti. Uvedba Eurocode 6 in 8, v evropski skupnosti obvezuje inženirje, da preverijo skoraj vse nove zidane zgradbe glede na njihovo potresno varnost. V prihodnosti bo to pomenilo varnejše zgradbe za prebivalstvo, danes pa to pomeni višje zahteve in več dela za inženirje.

AmQuake pomaga inženirjem, da naredijo na novo zahtevana preverjanja varnosti hitro in učinkovito z uporabo modernih verificiranih metod. AmQuake temelji na pushover analizi in metodi nadomestnega okvirja.

Nedavne raziskave Univerze Pavia kažejo, da daje ta pristop največ možnosti za izkoristek celotne nosilnosti konstrukcije.

AmQuake proces analize lahko povzamemo v naslednjih korakih:

CAD preparation modification - uporabite vaš najljubši CAD program, da označite stene in okna, ki bodo vključena v potresno preveritev DXF import- uvozite načrt za vsako nadstropje in tako hitro generirate celoten model zgradbe

Brick choice - izberite vašo enoto zidu iz kataloga Wienerbergerjevih proizvodov Loading definition - določite obtežbo za vsak strop posebej in za streho Analysis - program avtomatsko izvede vse potrebne preveritve v skladu z EC 8 Protocol printout - avtomatsko kreira zapisnik analize v rtf formatu, ki se lahko neposredno vstavi v vašo projekt36

no dokumenacijo.

Program AmQuake je bil razvit v tesnem sodelovanmed Červenka Consulting (Praga, Češka) in Wienerberger AG (Dunaj, Avstrija). Program vključuje podatke o Wienerbergerjevih produktih z vsemi potrebnimi dimenzijami in lastnostmi materiala.

t-

ju

Hardware in sistemska oprema: program deluje na kateremkoli računalniku, ki je kompatibilen s standardnimi Windowsi, z najmanj 1 GB RAM, 100 GB HD in z podprtim operacijskim sistemom: Windows XP,Vista, Windows 7. Za aktivacijo licence programa je potrebna internetna povezava in kompatibilen USB spominski ključ z najmanj 200kB prostora.

Dodatne informacije lahko pogledate na: • www.amquake.eu • www.wienerberger.si

37

Zidane konstrukcije

Lokalizacija: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Republika Češka, Francija, Madžarska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Grčija.