Idrija, odkrijte mesto Unescove dediščine - brošura 2016

ODKRIJTE MESTO UNESCOVE DEDIŠČINE

Zgodba o živsrebrnem studencu sredi gozdov

Grad Gewerkenegg

UNESCOVO MESTO IDRIJA VABI NA DOŽIVETJA V najstarejšem rudarskem središču v Sloveniji so več kot pol tisočletja dan za dnem doneli udarci kladiv in rudniški stroji. Drugi največji rudnik živega srebra na svetu je Idriji pomagal, da se je razcvetela na vseh področjih, od tehnike in znanosti do trgovine in kulture. Danes je celotno staro mestno jedro na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Nekdaj rudniški grad Gewerkenegg z začetka 16. stoletja še vedno bdi nad privlačnim krajem, ki ga obdajajo čiste vode, prostrani gozdovi in razgledne planote. Idrija vabi, da odkrijete njeno bogato kulturno in tehniško dediščino svetovnega pomena, spoznate tradicijo klekljanja idrijske čipke, zadihate v neokrnjeni naravi in okusite tradicionalne dobrote v okoliških vasicah.

2

Razgibane planote nad Idrijo

Ročno klekljana idrijska čipka

Zeleni svet nad Idrijo je razgiban in bogat z gozdovi

Prepletanje alpskega in kraškega sveta

DEVET DOGODIVŠČIN, KI JIH MORATE DOŽIVETI V IDRIJI

Na zahodu Slovenije je prepletanje alpskega in kraškega sveta ustvarilo čudovito naravo. Podeželske vasi na planotah okoli 1000 m nad morjem ponujajo gostoljubje na turističnih kmetijah in razglede na pokrajino, razbrazdano z vodami in ozkimi dolinami.

• Unescova dediščina idrijskega rudnika živega srebra • Petstoletna zgodba Idrije v Mestnem muzeju na gradu Gewerkenegg • Delavnica klekljanja idrijske čipke v Čipkarski šoli Idrija • Kuharska delavnica priprave žlikrofov po zaščitenem receptu in postopku • Divje jezero, ena največjih naravnih lepot in posebnosti Slovenije • Sprehod po Rakah, po poti idrijskih naravoslovcev • Kolesarjenje ali pohodništvo po tematskih poteh Geoparka Idrija • Ribolov z Ribiško družino Idrija v kristalni reki Idrijci • Rudarska hiša z ohranjenimi bivalnimi prostori

Zeleni razgledi v Geoparku Idrija Geološko eden najzanimivejših delov Slovenije je povezan v Geopark Idrija, ki je del Unescove mreže in vabi na aktivna doživetja v naravi. Idrija je zaradi svoje zelene naravnanosti tudi alpsko mesto leta, evropska destinacija odličnosti 2011 in prejemnica nagrade Slovenia Green SiIver.

Ohranjena domačija Šturmajce v Gorenji Kanomlji

Viseči most na reki Idrijci

www.visit-idrija.si

Zgodba o drugem največjem rudniku živega srebra na svetu

Antonijev rov

ODKRIJTE UNESCOVO DEDIŠČINO 500-LETNEGA ANTONIJEVEGA ROVA Zgodba o nekdaj drugem največjem rudniku živega srebra na svetu, ki je stoletja pomembno sooblikoval gospodarski utrip Srednje Evrope, se začne z nenavadno prigodo. Ko je idrijski škafar namakal svojo posodo v studencu, je zagledal nekaj svetlečega in to takoj pokazal na trgu. Na površje je ušlo živo srebro, edina tekoča kovina, za katero so alkimisti verjeli, da je izvor vseh drugih. Idrijski rudarji so v nekaj stoletjih v 15 obzorjih in vse do globin 380 m pod zemljo izkopali več kot 700 km rovov ter pridobili skoraj 150.000 ton živega srebra. Edino tekočo kovino so po Evropi in svetu uporabljali v znanosti, kmetijstvu, proizvodnji in še marsikje.

Antonijev rov, eden najstarejših ohranjenih vhodov v rudnik na svetu, ki je bil priča več kot 500-letnemu delu rudarjev, danes vabi na turistično dogodivščino.

4

Cinabaritni kristali

Pod zemljo je zakladnica cinabaritne rude, iz katere so pridobivali živo srebro

V Antonijev rov vstopite kot pravi rudarji, s površnikom in čelado na glavi, v spremstvu izkušenega vodnika, ki dobro pozna podzemno zakladnico živega srebra in rudarske zgodbe. Po obisku rudniške kapele in rudarskem pozdravu »Srečno!« se sprehodite skozi osvetljene rove 100 m pod zemljo. Spoznajte rudarska dela in poiščite rudniškega škrata Perkmandlca, ki je rad nagajal rudarjem.

Bogastvo tehniške dediščine Slovenije V rudniku so nenehno skrbeli za tehnološki razvoj, zato je v Idriji vrsta ohranjenih rudniških naprav. Idrijska kamšt je nekdanja rudniška črpalka vode z največjim ohranjenim lesenim vodnim kolesom v Evropi. Oglejte si tudi stroje v stavbi jaška Frančiške, ki so dragoceni primerki rudarske dediščine. V osrčju idrijskih gozdov se nahajajo vodne pregrade klavže, ki so služile za plavljenje lesa.

Vodno kolo

Jože Pavšič, nekdanji rudar in danes vodnik:

“

Priljubljena rudarska dogodivščina

Tovarištvo, zaupanje in solidarnost so rudarje od nekdaj povezovali in jim vlivali zaupanje, da bodo ob koncu dneva spet ugledali luč. Naporno delo je bilo sicer utrudljivo, vendar nas je zmeraj gnala pripadnost Idriji in rudniku, ki je zaznamoval naš kraj. Zato tudi na svetlem nismo počivali, ampak smo se zmeraj raje veselili skupaj. To nam je vedno znova dajalo moč.

“

Smrtna ura

www.visit-idrija.si

Zgodba o naprednem mestu in znajdljivih ljudeh

Idrija

MESTNI MUZEJ VABI V NEKDANJI RUDNIŠKI GRAD GEWERKENEGG Danes v Idriji skoraj ni več pravih rudarjev, toda njihova kulturna in tehniška dediščina spremljata obiskovalce na vsakem koraku. Uprava rudnika je nekoč domovala na gradu Gewerkenegg, kjer je danes Mestni muzej Idrija. Mesto na sotočju rek Idrijca in Nikova se je zaradi drugega največjega nahajališča živosrebrove rude na svetu hitro razvijalo. Privabilo je mnoge pomembne naravoslovce, graditelje in izumitelje svojega časa.

Rudarji so se po delu radi poveselili in sprostili, zato se je v Idriji razvila vrsta glasbenih, kulturnih in športnih društev. Vsi pomembnejši dogodki so se nekoč odvijali na »starem placu«, kot pravijo domačini Ahacijevemu trgu, ki je dobil ime po zavetniku rudarjev.

6

Čipkarska šola Idrija

Čipkarska šola Idrija deluje že od leta 1876

Sprehodite se do Ahacijevega trga, kjer danes stoji baročni vodnjak. Prav tu so na začetku 16. stoletja v globini 42 m pod zemljo odkrili bogastvo živosrebrove rude in poglobili prvi vhod v podzemlje, ki so ga poimenovali Jašek sreče.

Na potepu po starem mestnem jedru poiščite tudi prvo slovensko realko, prvo zidano gledališče in Magazin, še danes ohranjeno rudarsko skladišče za žito.

Najstarejša godba v Evropi Posedite na glavnem trgu s pogledom na grad, obiščite trgovinice s čipko in začutite tradicijo Idrije. Morda uja-mete katerega od družabnih dogodkov z Idrijsko rudarsko godbo.

Najstarejša godba v Sloveniji in v Evropi ima kar 350-letno zgodovino. Avgusta se na ulicah odvija zanimiv Festival Čipkarija. Organizirajo ga mladi Idrijčani, ki z glasbo, športom in igrami že 20 let poživljajo poletno dogajanje.

Utrip na Mestnem trgu

Tomaž Vencelj, znan godbenik in Idrijčan:

“

Sprehod po starem mestnem jedru

Rudarji so po napornem “šihtu” potrebovali druženje. Idrijska “pleh muska” je hitro zaslovela izven Idrije. Igrala je rudarjem in cesarjem. Še danes korakamo v tradicionalnih rudarskih uniformah.

Naše godbenike povezujejo ljubezen do glasbe, želja po druženju in 350-letna tradicija. Najlepše je ob lokalnih praznikih.

Po naravi smo Idrijčani gostoljubni, zato obiskovalcem radi ponudimo lokalne dobrote in z njimi delimo idrijske običaje.

“

Grajsko dvorišče

www.visit-idrija.si

Zgodba o nežni idrjski čipki

Idrijska čipka v modi

SPOZNAJTE IDRIJSKE KLEKLJARICE Idrija je glavno in najstarejše slovensko središče ročno klekljane čipke. Klekljarska obrt se je razživela na vrhuncu rudarjenja. Idrijsko čipko so kmalu začela občudovati vsa velika čipkarska mesta, od avstrijskih in nemških, od koder je klekljanje verjetno prišlo v Slovenijo, do nizozemskih in lamskih. Idrijska čipka je danes geografsko zaščitena kot najkakovostnejši izdelek domače obrti, ki je ročno klekljan. »Križanje in sukanje« na lesene kleklje navitih niti in oblikovanje v vzorce, kot je srčkovka v obliki srca, potrebujejo veliko znanja in predanosti. Klekljarice svoje spretnosti izpopolnjujejo v Čipkarski šoli Idrija, ki je še vedno steber čipkarstva v Evropi. V zadnjem desetletju se idrijska čipka vse bolj spogleduje z modo in sodobno ustvarjalnostjo. Spoznajte to lepo tradicijo na delavnici klekljanja.

8

Predanost idrijskih klekljaric se odraža v vrhunskih izdelkih

Idrijska čipka še danes navdihuje vse generacije v Idriji

Kako spretne roke klekljaric prepletajo niti, lahko v poletnem času opazujete na idrijskih ulicah. Festival idrijske čipke je največja prireditev z mednarodnim slovesom, posvečena obrti klekljanja in ohranjanju tradicionalne idrijske čipke. Na festivalu, ki spodbuja inovativnost v izdelavi in uporabi čipke, si lahko ogledate največje tekmovanje v klekljanju na prostem in vrhunske razstave čipk.

Od tradicionalne čipke do klekljanih uhanov Z nitjo pisana zgodovina je naslov razstave v Mestnem muzeju Idrija, kjer lahko spoznate zgodbo klekljaric. Z nakupom izdelanih prtičkov, nakita ali drugih modnih dodatkov pomagate ohranjati to starodavno obrt. Naučite se osnov v Čipkarski šoli Idrija, ki neprekinjeno deluje že od leta 1876 in jo obiskujejo tudi mnogi idrijski otroci.

Klekljarski pripomočki

Linda Božič, mlada klekljarica:

“

Mednarodni Festival idrijske čipke

Za klekljanje me je navdušila babica, ko sem jo opazovala kot še čisto majhna deklica. Zato odločitev, da se tudi sama vpišem v čipkarsko šolo, ni bila težka. Da se klekljanja naučiš, moraš biti vztrajen in natančen.

Sproti opazuješ, kako nastaja čipka, in ob koncu je tvoj trud poplačan. Všeč mi je, da v Idriji ohranjamo to našo

“

tradicionalno obrt.

Inovativnost v izdelavi in uporabi čipke

www.visit-idrija.si

Zgodba o aktivnem in zdravem duhu

Divje jezero

GEOPARK IDRIJA VABI NA KOLESARSKE IN POHODNIŠKE POTI Ste vedeli, da je idrijski telovadec, izumitelj in športni arhitekt Stanko Bloudek v Slovenijo pionirsko pripeljal največ različnih športov? Idrija je raj za ljubitelje gibanja v naravi, ki v vseh letnih časih uživajo v pohodništvu in kolesarjenju, sezonsko pa se odpravijo na ribolov in plezanje ali nabiranje zelišč in gobarjenje. Pozimi se na Vojskarski in Črnovrški planoti podijo smučarji. Unescov Geopark Idrija povezuje lepote geološko najzanimivejšega dela Slovenije, kjer se grape in rečne doline izmenjujejo z visokimi planotami in gozdovi.

Raziščite mrežo 22 tematskih pohodniških in kolesarskih poti. Odkrijte ohranjeno partizansko tiskarno Slovenija iz časa 2. sv. vojne, osvojite najvišji vrh Javornik (1241 m) in se predajte zelenim razgledom.

10

Čiste vode in zeleni gozdovi

Neokrnjena narava je v Idriji raznolika in poživljajoča

Ribolov v kristalni reki Idrijci

Valter Bonča, eden najuspešnejših slovenskih cestnih kolesarjev:

Po poti idrijskih naravoslovcev do Divjega jezera Ena največjih privlačnosti Slovenije odkriva bogastvo slovenskih podzemnih voda. Divje jezero pod visokimi prepadnimi stenami je v resnici kraški izvir, ki ob spremenljivem vremenu bruha vodo na površje. Do jezera se lahko odpravite ob vodnem kanalu Rake, po tematski poti idrijskih naravoslovcev.

Aktivnosti v vseh letnih časih

“

Ribiška družina Idrija organizira nepozabna muharjenja v eni najprivlačnejših rek za ribolov v Sloveniji. Lokalni ribiči so po-nosni na čiste vode in marmorirano postrv. Z enega na drugi breg Idrijce se je mogoče sprehoditi po visečih lesenih mostovih. S kolesom se zapeljite do kopališča Lajšt na osvežitev v kristalnih tolmunih.

Kolesarjenje je športni izziv in družabni dogodek. Idrijsko ponuja nešteto poti in razgiban teren za treninge, ki me je pošteno izbrusil kot profesionalnega kolesarja. Danes, ko ne tekmujem več, rad uživam v kolesarjenju. Za vse, ki se želijo pošteno zadihati, je kolesarjenje po Idrijskem hribovju s številnimi ovinki, vzponi in spusti pravo doživetje.

“

Muharjenje na reki Idrijci

www.visit-idrija.si

Zgodba o slastnih idrjskih žlikroih

Idrijski žlikroi

POSKUSITE ŽLIKROFE IN DRUGE TRADICIONALNE DOBROTE Zaščitni znak idrijske kuhinje so idrijski žlikroi z nadevom iz krompirja, slanine in dišavnic. Veljajo za prvo slovensko jed z nacionalno in evropsko oznako Zajamčena tradicionalna posebnost. Po legendi naj bi v Idrijo prišli z nemško rudarsko družino, ki je našla zaposlitev v idrijskem rudniku. Priljubljena idrijska jed ima poseben prostor v Mestnem muzeju Idrija, kjer hranijo lepe kulinarične pripovedi. Žlikrof je kot življenje. Iz preprostih stvari moraš narediti nekaj slastnega, pravijo idrijski kuharski mojstri, ki vsako leto konec avgusta na Prazniku žlikrofov tekmujejo v pripravi po zaščitenem receptu in postopku. Naučite se ju ob spodbudi domačinov in si privoščite žlikrofe z bakalco, omako iz koštrunovega mesa in zelenjave.

12

Ocvirkovca

Po koščku ocvirkovce se prileže krožnik žlikrofov

Bogato obložena miza vabi

Mira Jeram, kuharska mojstrica:

“

Pravi idrijski žlikroi so ponos našega kraja in lepo je predajati znanje in tradicijo vsem tistim, ki bi se radi naučili pripraviti to jed. Idrijski žlikroi so najboljši, če v razvaljano testo zavijemo kroglice, ki jih oblikujemo iz kuhanega krompirja, zabeljenega s prepraženo zaseko ali slanino in čebulo, ter dodamo začimbe: sol, poper, drobnjak in majaron. Kaj je lepšega kot to, da s poti domov prineseš najokusnejše spomine?

Med tradicionalnimi idrijskimi jedmi so na mizi pogosto sočni skutni štruklji. Preden se jih lotite, se okrepčajte z bogato enolončnico smukavc iz zelja in krompirja. Priljubljeni sta tudi tradicionalni potici ocvirkovca in zeljševka. Prva je polnjena z ocvirki, druga z drobnjakom. Za poobedek srknite geruš – rudarsko pelinovo grenčico.

Žlikroi v obliki Napoleonovega klobuka Če gre verjeti legendi, naj bi žlikroi prvič nastali, ko je Napoleon obiskal Idrijo in mu jih je v obliki njegovega klobuka izdelala ljubica. Danes je vse natančno predpisano. Žlikroi morajo biti dolgi tri in visoki dva centimetra ter imeti značilno vdolbinico za prstni odtis, ki je kot osebni podpis kuharja.

Tortica Rezi

“

Geruš

www.visit-idrija.si

Zgodba o gstoljubnih domačjah

Idrijsko podeželje

ZELENE PLANOTE VABIJO NA MED IN MLEKO Idrijsko podeželje je svet naravnih zakladov in pristnih doživetij. Okoli 1000 m nad morjem se dvigajo planote, kjer sonce, veter in voda spodbujajo zdravilno moč zelišč. Domačini jih znajo povsem naravno predelati v zeliščne čaje, sirupe in zdravilne napitke, ki so jih poznale že idrijske prababice, ko so iz marsikatere divje rastline znale pridobiti blagodejne sokove. Na višinskih kmetijah idrijskega podeželja pridelujejo tudi slastne mlečne izdelke s hišnimi siri na čelu. Mlečno se dobro poda k medenemu. Dediščina čebelarstva ima na Idrijskem večstoletno tradicijo. Po legendi naj bi že škafar, ki je našel živo srebro, prvim trgovcem postregel z medom. Danes velja Idrija za čebelam prijazno središče, kjer čebelarji pridelujejo različne vrste medu in čebeljih pridelkov.

14

Kranjski jeglič

Idrijsko podeželje prevevata svež zrak in domačnost

Pravo lokalno doživetje je praznovanje velikega šmarna 15. avgusta v Spodnji Idriji. Po stari tradiciji so ob tem prazniku družine pripravljale štruklje, pletle venčke, rajale in pele.

Prav zaradi vsakoletne priprave štrukljev se je praznika prijelo tudi ime Prfarski štrukljevc.

Idrijsko mleko in sir za moč Za športne podvige na Idrijskem prav pride krepek zajtrk.

Kdaj ste nazadnje poskusili naravni jogurt, mleko, pinjenec ali sirotko? Če imate radi sir, priporočamo Krnčana s polnim okusom ali sir Škripavec, ki je odličen za na žar. Vse mlečne izdelke okoliških kmetij je vsako drugo sredo mogoče kupiti na pokriti tržnici v Idriji.

Idrijske Krnice

Irena Kenda, zeliščarka:

“

Tradicionalno kulinarično praznovanje

Da zelišča razvijejo svojo zdravilno moč, je pomembno, da rastejo v čistem in neokrnjenem okolju. Zato so Idrijske Krnice, ki lebdijo pod milim nebom, idealno okolje. Tu narava samodejno neguje zelišča. Mi pa z ročnim obiranjem in tradicionalnimi postopki ustvarimo blagodejne naravne izdelke, ki ugodno vplivajo na telo in dušo.

“

Pohodne poti po Geoparku Idrija

www.visit-idrija.si

Vodne pregrade - Putrihove klavže

Letališče Dunaj

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana

Idrija

Letališče Ronchi

SLOVENIJA

Letališče zagreb

DOBRODOŠLI: TURISTIČNI INFORMACIJSKI CENTER IDRIJA Mestni trg 2, 5280 Idrija t: +386 (0)5 37 43 916 e: tic@visit-idrija.si

Izdajatelj: Center za idrijsko dediščino, Ul. IX. korpusa 17, 5280 Idrija • Kreativna zasnova, besedila in graično oblikovanje: Nea Culpa, agencija za marketing v turizmu • Uredniški odbor: Sanja Marija Pellis, Nina Erjavec, Tadeja Bezeljak, Tina Bajt, Neja Petek • Fotograije: Mankica Kranjec, Marko Šinkovec, Robert Zabukovec, Gregor Kacin, Jani Peternelj, Dunja Wedam, Bojan Erhartič, Nea Culpa, Shutterstock, arhiv Centra za idrijsko dediščino • Tisk: Tiskarna Ale • Januar 2016