Družba 5, Učbenik

Družba k ureDnik Janez Justin

za petošolc e uČbenik

13,50 EUR

00_Ovitek.indd 1

7.5.2009 10:11:12

00_Ovitek.indd 2

7.5.2009 10:11:12

druŽba

kE ZA petOŠOLc Učbenik za družbo v 5. razredu devetletnega osnovnošolskega izobraževanja

Urednik Janez Justin Avtorji Slavko Ciglenečki Janez Justin Tatjana Resnik Planinc Alenka Švab

Druzba5-UC_2009.indb 1

6.5.2009 11:24:22

DRUŽBA ZA PETOŠOLC(K)E - Učbenik za druŽbo v 5. razredu devetletnega osnovnošolskega izobraŽevanja Urednik: dr. Janez Justin Avtorji: dr. Slavko Ciglenečki, dr. Janez Justin, dr. Tatjana Resnik Planinc, dr. Alenka Švab Ocena: dr. Milena Ivanuš Grmek, Mojca Sardoč, dr. Darko Štrajn, dr. Maja Zupančič Strokovna svetovalca: dr. Darko Ogrin za geografske vsebine; dr. Peter Vodopivec za poglavje Kako so živeli predniki, kako je nastajala Slovenija.

Izdala: I 2 družba za založništvo, izobraževanje in raziskovanje d.o.o., Ljubljana e-naslov: http://www.i2-lj.si; e-pošta: i2-lj@amadej.si Za založbo: Iztok Hafner Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je s sklepom številka 613-2/2005/203 potrdil učbenik Družba za petošolc(k)e, učbenik za družbo v 5. razredu devetletnega osnovnošolskega izobraževanja. Prva potrditev. Čas veljavnosti 3 šolska leta.

Vse pravice pridržane.

Brez pisnega soglasja založnika je prepovedano reproduciranje, javna priobčitev, predelava ali kakršna koli druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku vključno s fotokopiranjem ali shranitvijo s pomočjo informacijske tehnologije. Tako ravnanje predstavlja kršitev avtorskih pravic. Tipična stran učbenika je vpisana v register zavarovanih del pri Avtorski agenciji Slovenije pod številko R-085/04. © i2 d.o.o., Ljubljana, 2009

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 908(497.4)(075.2) DRUŽBA za petošolc(k)e. Učbenik za družbo v 5. razredu devetletnega osnovnošolskega izobraževanja / avtorji Slavko Ciglenečki ... [et al.] ; urednik Janez Justin ; [ilustracije Marija Nabergoj, Aleš Sedmak, Damijan Stepančič ; fotografije AP Photo Archive ... et al.]. - 2. izd., 1. natis. - Ljubljana : i2, 2009. - (Planet znanja) ISBN 978-961-6348-33-1 1. Ciglenečki, Slavko, 1949244606720

2 Druzba5-UC_2009.indb 2

planet znanja

6.5.2009 11:24:25

Draga učenka, dragi učenec Ta učbenik pripoveduje o Sloveniji. Najbrž si prepričan/-a, da jo poznaš, to našo lepo deželo in mlado državo. Pa vendar – ali veš, koliko naselij je v njej? Zakaj rečemo nekemu našemu naselju vas, drugemu pa mesto? Kaj je pravzaprav občina? Kako je videti Slovenija, če jo opazujemo iz vesolja? Kje v Sloveniji so najvišje gore in kje je pragozd? Kako se imenuje slovenska pokrajina, v kateri je tvoj dom? Kdo je živel tu pred 2000 leti? Kdaj so se sem priselili naši predniki? Kako je vašim staršem in starim staršem uspelo ustvariti državo, ki se imenuje Republika Slovenija? Kako pravzaprav deluje naša država? Zate smo odgovorili na ta in druga, morda še bolj zanimiva vprašanja.

Slavko, Janez, Tatjana in Alenka

Družba 5

Druzba5-UC_2009.indb 3

3 6.5.2009 11:24:28

Kazalo

•

Kako je ta učbenik narejen 6

1.0 Naše naselje in naša skupnost 8 1.1 1.2 1.3 1.4 1.5

Vasi, zaselki in strnjena naselja 10 Mesta 12 Prebivalci naselja živijo skupaj, so skupnost 14 Slovenija je razdeljena na občine 16 Zaključek 18

2.0 Človek v naravnem okolju 20 2.1 2.2

2.3 2.4

4 Druzba5-UC_2009.indb 4

Z zemljevidom se orientiram v okolju 22 Na zemljevidu prepoznavamo značilnost kopnega 24 Človek in narava 26 Zaključek 28

planet znanja

6.5.2009 11:24:37

3.0 Slovenske pokrajine 30 3.1 Alpske pokrajine - narava 32 3.2 Alpske pokrajine - ljudje 34 3.3 Predalpske pokrajine - narava 36 3.4 Predalpske pokrajine - ljudje 38 3.5 Obpanonske pokrajine - narava 40 3.6 Obpanonske pokrajine - ljudje 42 3.7 Dinarskokraške pokrajine - narava 44 3.8 Dinarskokraške pokrajine - ljudje 46 3.9 Obsredozemske pokrajine - narava 48 3.10 Obsredozemske pokrajine - ljudje 50 3.11 Zaključek 52

4.0 Zgodbe o preteklosti 54 4.1 4.2 4.3 4.4

Zgodbe o najstarejših časih 56 Zgodbe o Rimljanih 58 Gradovi, cerkve, stare šege in prazniki 60 Zaključek 62

5.0 Kako so Živeli predniki,

kako je nastajala Slovenija 64 5.1 5.2 5.3 5.4 5.5 5.6

Na začetku srednjega veka 66 Burni dogodki ob koncu srednjega veka 68 Po burnih časih mirnejše obdobje 70 Slovenci se začnejo združevati 72 Še dolga pot do slovenske države 74 Zaključek 76

6.0 Republika Slovenija,

članica Evropske unije 78 6.1 6.2 6.3 6.4

6.5

•

Kaj moramo vedeti o svoji državi 80 Kdo vodi našo državo 82 Kaj potrebuje Slovenija 84 Slovenci v daljnih deželah in zamejski Slovenci 86 Zaključek 88

Abecedno kazalo besed iz besednjakov 90 Družba 5

Druzba5-UC_2009.indb 5

8

26

7 13 6

14

11

27 20

19

18

2

5

15

23 1

9

16

22

24

3

12 21

25

10

4

17

1.

Avstrija

2.

Belgija

3.

Bolgarija

4.

Ciper

5. Češka

6.

Danska

7.

Estonija

8.

Finska

9.

Francija

10.

Grčija

11.

Irska

12.

Italija

13.

Latvija

14.

Litva

15.

Luksemburg

16.

Madžarska

17.

Malta

18.

Nemčija

19.

Nizozemska

21.

Portugalska

22.

Romunija

23.

Slovaška

25. Španija

26. Švedska

27.

Velika Britanija

kazalo

20.

Poljska

5

24.

Slovenija

6.5.2009 11:24:48

Kako je ta učbenik narejen Tako kot pri CD predvajalniku imaš tudi tu navodila. Navodila za ta učbenik so V nekaterih poglavjih učbenika so naloge, ki zahtevajo od tebe, da nekaj - na primer mesto ali reko vrišeš in vpišeš v svoj zemljevid Slovenije. Tega lahko izdelaš sam/-a; z enega od pravih zemljevidov Slovenije prerišeš na večji list papirja samo obris (meje) naše države. Če pa boš uporabljal/-a tudi naš delovni zvezek, boš na koncu zvezka našel/-a že izdelani obris naše države. Mesta, reke in druge stvari boš v svojem zemljevidu vrisal/-a in vpisal/-a tja, kjer so vrisani in vpisani tudi na pravem zemljevidu.

enostavna in ti povedo kako je narejen.

Preberi jih in zgodbice sestavljene iz črk in slik iz tega učbenika bodo hitreje zaživele.

DVE UVODNI STRANI V POGLAVJE zaporedna številka in naslov poglavja

Po barvah ločiš to poglavje od drugih.

Kazalo »zgodb«, iz katerih je sestavljeno poglavje.

2. 0 ČLOVeK V NaraVNeM OKOLJu 2. 0 ČLOVeK V NaraVNeM OKOLJu str. 24

str. 28

Na zemljevidu prepoznavamo značilnosti kopnega

Zaključek

.

.

str. 24

.

.

Z zemljevidom se orientiram v okolju

ilustracija na začetku poglavja

.

2Na2 zemljevidu 23 21 prepoznavamo Z zemljevidom se značilnosti Človek in narava kopnega orientiram v okolju str. 26 str. 22 2 1 22 23

str. 28 2.4Zaključek

.

Človek in narava str. 26

str. 22

plasti pod površjem

plasti pod površjem

2.4

Zaradi pritiska s strani se je zemeljsko površje v sredini nagubalo. Tako so nastala prva gorovja.

Zaradi pritiska s strani se je zemeljsko površje v sredini nagubalo. Tako so nastala prva gorovja.

kratek uvod v poglavje

Tu izveš, o čem govori poglavje.

Kako se je izoblikovala površina Ali ste se kdaj vprašali: Zemlje, kakršno poznamo danes?

• kako nastane zemljevid; Pred mnogo milijoni let je bila • ali so ljudje tudi pred mnogimi leti znali risati zempovršina Zemlje zelo nemirna. ljevide; vrstili so se vulkanski izbruhi, ki so Kako se je izoblikovala površina • zakajAli se kdaj vprašali: soste različni deli zemljevida pobarvani z pokrili njeno površino z lavo in Zemlje, kakršno poznamo danes? različno barvo; • kako nastane zemljevid; pepelom. nastopila so deževna Pred mnogo milijoni let je bila obdobja. Dež ni padal le nekaj dni, • kaj pomeni izraz “nadmorska višina”; leti znali risati zem• ali so ljudje tudi pred mnogimi površina Zemlje zelo nemirna. ampak leta ali stoletja. nastala so ljevide; vrstili so se vulkanski izbruhi, ki • so ali se lahko zaradi ravnanja ljudi spremeni morja in reke. morje je bilo tudi podnebje?

• zakaj so različni deli zemljevida pobarvani z pokrili njeno površino z lavo in tam, kjer so danes naše gore. različno barvo; pepelom. nastopila so deževna (na njih lahko še najdemo ostanke obdobja. Dež ni padal le nekaj dni, • kaj pomeni izraz “nadmorska višina”; školjk.) morje je potem odteklo. ampak leta ali stoletja. nastala so Površina Zemlje se je nagubala, nas• ali se lahko zaradi ravnanja ljudi spremeni morja in reke. morje je bilo tudi podnebje? tala so gorovja. tam, kjer so danes naše gore. (na njih lahko še najdemo ostanke školjk.) morje je potem odteklo. gorske stene Melišče: Skale ob nasPovršina Zemlje se je nagubala, Podor: Drobci se lomijo vznožju stene: talaDelsopobočja gorovja. od skalnih sten Odlomile so se se je zrušil.

pritisk s strani

pritisk s strani

Ne vemo natančno, kakšna je bila pred mnogimi miljoni let pokrajina na Zemlji.

Takole si jo je zamislil risar.

Ne vemo natančno, kakšna je bila pred mnogimi miljoni let pokrajina na Zemlji.

Takole si jo je zamislil risar.

Skale ob vznožju stene: Odlomile so se s strme stene.

Reka ob izlivu v morje nanaša gradivo. klif (strma obala) nizka obala

Črta povezuje besedni opis z neko podrobnostjo na ilustraciji.

Rečni ovinek: Vodni tok izpodjeda breg. poplavno območje reke s poplavnim Rečni ovinek: gozdom Vodni tok izpodjeda breg. poplavno območje Po mnogo milijonih let reke s poplavnim se je dogajanje na površini gozdom Zemlje umirilo. Vendar se površina spreminja še danes. Oglej si risbo.

Na njej je kje Pooznačeno, mnogo milijonih let še vedno senastajajo je dogajanje na površini spremembe.

Zemlje umirilo. Vendar se

površina spreminja še

planet znanja

20

človek v naravnem okolju

planet znanja

človek v naravnem okolju

Besedilo, ki ti pove, kaj ilustracija predstavlja.

Druzba5-UC_2009.indb 6

Melišče: Drobci se lomijo od skalnih sten in se odlagajo ob njihovem vznožju.

nizka obala

klif (strma obala)

6

gorske stene

Usad: Prst je zdrsnila navzdol.

Reka ob izlivu v morje nanaša gradivo.

20

in se odlagajo ob njihovem vznožju.

s strme stene.

Hudourniška grapa: Ob deževju voda zaradi velike strmine močno razrije površje.Podor: Del pobočja se je zrušil.

Slap: Voda počasi Hudourniška grapa: dolbe skale.

Ob deževju voda zaradi velike strmine močno Usad: razrije površje.

Prst je zdrsnila navzdol.

Slap: Voda počasi dolbe skale.

Ilustracija, ki lahko pove več kot besede.

danes.

Oglej drugo poglavje 21si risbo.

Na njej je označeno, kje še vedno nastajajo spremembe.

drugo poglavje

21

dodatno pojasnilo k ilustraciji

planet znanja

6.5.2009 11:25:36

ENA OD “ZGODB”, KI SO V POGLAVJU NAPISANE NA DVEH STRANEH naslov in zaporedna številka ene od »zgodb« v poglavju

Po barvi ločiš eno poglavje od drugih poglavij.

V besednjaku izveš, kaj pomenijo besede, ki jih morda ne poznaš.

Črta povezuje besedni opis z neko podrobnostjo na ilustraciji.

2. 3 Človek in narava Predor izvrtajo tam, kjer je hrib ovira za cesto ali železnico.

poseka

B

S pogozdovanjem dosežemo, da se gozd obnovi.

Vprašanje, ki ti zastavlja uganko.

Ali smo naravo res premagali • Še vedno je veliko naravnih nesreč, pred katerimi se ne moremo povsem zaščititi. Močni potresi lahko porušijo številne stavbe. Ob močnem deževju lahko reke odnesejo mostove in poplavijo naselja.

Fotografije kažejo še druge dogodke v naravi, ki so nevarni za človeka in njegovo imetje.

Besedilo, ki ti pove, kaj fotografija predstavlja.

železniška in cestna trasa

Uvodna ilustracija, ki se jo splača natančno ogledati.

akumulacijsko jezero

Betonska podpora utrdi cesto na strmem pobočju hriba.

Jez upočasni rečni tok. viadukt

kmetijske površine

V kamnolomu kopljejo delavci pesek in skale, ki jih potrebujejo gradbeniki.

letališče

Jasa nastane, ker so ljudje posekali del gozda. daljnovod mesto s pristaniščem

A, B, C so trije deli iste »zgodbe«

Strele so nevarne za ljudi, ki jih nevihta zaloti na prostem. V takšnih primerih se ne smemo zateči pod drevesa, saj strele pogosto udarijo prav vanje.

Risar je z risbo pokazal, kako ljudje spreminjajo zemeljsko površje.

Betonska škarpa preprečuje, da bi deroča voda izpodjedla bregove.

A

človek skuša nadzorovati naravo • Človek se skuša zaščititi pred tistim dogajanjem v naravi, ki ogroža njegovo zdravje, življenje in imetje.

Pozimi v naših krajih postane mrzlo. Pred mrazom se zaščitimo tako, da stanovanja opremimo z grelnimi napravami. Ob nevihtah nastajajo nevarne strele, zato postavimo na strehe hiš strelovode. Virusi prenašajo različne bolezni; cepimo se, da ne bi zboleli.

• Človek se tudi drugače spopada z naravo. Zemeljsko površje spreminja tako, da bi imel od tega čim večjo korist. Oglej si risbo.

Ljudje še kako drugače spreminjajo zemeljsko površje.

Domisli se še kakšnega primera in ga zapiši!

26

b e

Na katero telefonsko številko pokličemo gasilce? znak za radioaktivno sevanje

C

regulirana rečna struga

Naša jedrska elektrarna je koristna, ker nam daje veliko električnega toka. Vendar njeno delovanje povzroča problem, ki ga še nismo rešili. V njej nastajajo jedrski odpadki, ki bi lahko postali nevarni za ljudi, če ne bi bili varno spravljeni. Zakopati jih je treba globoko pod površje. Toda – na katerem kraju?

V Sloveniji se o tem še nismo dogovorili.

Jedrski odpadki – odpadne snovi, ki oddajajo močne nevidne žarke.

Regulirati – urejati, izravnavati strugo, da voda ne poplavlja in ne dela škode.

Strelovod – kovinska priprava, ki lahko strelo po žici spelje v zemljo.

Tečaj – najbolj severna oziroma južna točka na Zemlji.

Virus – zelo majhen neviden povzročitelj bolezni; v našem telesu se lahko hitro razmnoži.

planet znanja

Izraz, ki ga morda ne poznaš.

Ljudje ogrožamo sami sebe • V tovarnah in avtomobilih nastajajo plini, ki povzročajo, da se ozračje na Zemlji segreva. Če bi se preveč segrelo, bi se stopil led na najbolj severnem in južnem delu našega planeta. Morje bi se dvignilo in poplavilo obalna mesta.

S e d n j A k

Trasa – površina, po kateri poteka železnica ali cesta.

Poleti in jeseni se posušijo drevesa, grmovje in trava. Če takrat neprevidneži kurijo v naravi ali pa samo odvržejo tlečo vžigalico, lahko nastane požar, kakršnega kaže ta fotografija.

Takšni požari pogosto nastanejo v krajih blizu morja.

Znanstveniki so ugotovili, da se blizu severnega in južnega tečaja Zemlje že topijo ledeniki.

V katerem slovenskem kraju deluje jedrska elektrarna? Človek v naravnem okolju

naslov poglavja

pojasnilo k ilustraciji

Avtorji učbenika ti pošiljajo SMS.

Ljudje se znamo zaščititi pred mrazom in nekaterimi boleznimi.

Vendar nas potresi, strele, poplave in požari še vedno ogrožajo. Zaradi plinov, ki nastajajo v avtomobilskih motorjih in tovarnah, se preveč segreva naše ozračje. To lahko povzroči naravne nesreče.

drugo poglavje

27

zaporedna številka poglavja in številka strani

DVE ZAKLJUČNI STRANI NA KONCU POGLAVJA Predlogi za projekt, ki jih lahko izpelješ sam/-a ali skupaj s sošolci/sošolkami.

Povzetek vsega, kar si izvedel/-a v poglavju.

Pojasnilo k fotografijam v zaključku poglavja.

še eno pojasnilo Pojasnilo k fotografiji v zaključku poglavja.

Družba 5

Druzba5-UC_2009.indb 7

7 6.5.2009 11:26:21

1. 0 naše naselje in naša skupno st str. 12

str. 16

Mesta

Slovenija je razdeljena na občine

1.2

1.1 Vasi, zaselki in strnjena naselja str. 10

1.3 Prebivalci naselja živijo skupaj, so skupnost str. 14

8 Druzba5-UC_2009.indb 8

1.4

1.5 Zaključek str. 18

Večina otrok najbolje pozna svoj domači kraj. V njem se tudi najbolje počutijo.

Seveda pa si želijo spoznati kraje, ki jih niso še nikoli videli. Mnogim se bodo želje izpolnile. Tu je risar poleg slovenskih naselij narisal tudi veliko evropsko mesto, ki bi ga dekle na risbi rado obiskalo. Katero mesto je to?

planet znanja

6.5.2009 11:26:56

no st

Otroci, ki živijo v majhni slovenski vasi, poznajo vso vas in pogosto tudi vse njene prebivalce. Če živijo v večjem naselju, poznajo le njegov majhen del in le nekatere prebivalce.

Večine drugih slovenskih naselij pa otroci sploh ne poznajo. Ali veste, koliko je vseh slovenskih naselij?

Približno šest tisoč!

V tem poglavju boste spoznali, kako prebivalci Slovenije urejajo svoja naselja, kako se povezujejo in si pomagajo med seboj. Tu boste našli tudi odgovore na naslednja vprašanja: • kakšne vrste naselij so v Sloveniji; • kaj je pravzaprav vas in kaj mesto; • kdo odloča o tem, kako bo naselje urejeno; • kaj lahko prebivalci naselja naredijo, da je življenje v njem bolj zanimivo; • Slovenija je razdeljena na občine – kaj pa so občine; • kaj dela župan občine;

V Sloveniji je lepo ohranjenih nekaj starih naselij.

Imajo mnogo obiskovalcev.

Ta naselja so naša skupna dediščina.

• kakšna društva lahko ustanovijo prebivalci občine; • kdo pomaga občanom, ki se znajdejo v hudih težavah­?

Naselje, ki je naša skupna dediščina: Izola. Kraj, kjer stoji mesto Izola, je bil nekoč otok. Potem so plitvo ožino med otokom in kopnim zasuli in danes leži mesto na polotoku.

Kostanjevica na Krki

Izola

Naselje, ki je naša skupna dediščina: Kostanjevica na Krki. Z več strani jo obdaja reka Krka, na eni strani pa prekop, ki so ga skopali ljudje. Tako leži mesto na otoku.

Naše naselje in naša skupnost

Druzba5-UC_2009.indb 9

prvo poglavje

9 6.5.2009 11:26:57

1. 1 Vasi, zaselki in

strnjena naselja A

Risba kaže središče večje vasi.

Kaj je vas • Vas je naselje, manjše od mesta. Obdana je s polji, travniki, včasih tudi z gozdovi. Nekateri prebivalci vasi se preživljajo s poljedelstvom in z živinorejo.

Mnogi vaščani so zaposleni v bližnjih večjih naseljih, kjer so podjetja, ustanove in uradi.

• Nekatere ravninske vasi imajo več kot tisoč prebivalcev. Vasi v hribovitih delih Slovenije imajo manj prebivalcev, najmanjše jih imajo manj kot sto.

b e s e d n

j a

k

Naselje – manjša ali večja skupina hiš, v katerih prebivajo ljudje.

Preživljati se – pridobivati stvari, ki jih potrebujemo za življenje (hrano, obleko itd.); navadno to pomeni, da z delom zaslužimo denar.

• V vasi je navadno trgovina, cerkev, pokopališče, gostilna, marsikje tudi pošta in šola. Zato vaščanom ni treba pogosto hoditi v mesto.

Oglej si risbo. V središču vasi je neka pomembna stavba, ki je v besedilu nismo omenili. Katera stavba je to?

10 Druzba5-UC_2009.indb 10

planet znanja

6.5.2009 11:27:05

B

Zaselek obdajajo polja.

Zaselki in samotne kmetije • Marsikje v Sloveniji so naselja, ki so še manjša od vasi. Rečemo jim zaselki. To so majhne skupine hiš, ob katerih navadno ni trgovine, cerkve, pošte, gostilne ali šole. Prebivalci zaselkov redno odhajajo po opravkih v bližnje vasi in mesta.

• V hribovitih delih Slovenije so ponekod samotne kmetije. Tudi prebivalci teh kmetij pogosto odhajajo po opravkih v bližnja naselja.

Na fotografiji vidimo zaselek ob reki Kolpi.

Hiše stojijo tesno skupaj. Zato je okoli zaselka več prostora za njive.

V tem zaselku so same počitniške hiše.

Nekoč so v teh lesenih kočah živeli pastirji.

Kasneje so jih njihovi novi lastniki preuredili.

V njih prebivajo le takrat, ko se želijo spočiti od dela in mestnega vrveža.

Niz naselij je prekinjen le tam, kjer poteka avtocesta.

Kako še drugače rečemo počitniški hiši?

C

Strnjena naselja • Na slovenskem ozemlju se je največ prebivalcev naselilo na ravnini. V bližini večjih mest so naselja tako na gosto, da se eno naselje dotika drugega.

Skupini naselij, ki se drug drugega dotikajo, rečemo strnjena naselja.

• Veliko prebivalcev strnjenih naselij je zaposlenih v mestih. V delovnih dneh se zjutraj vozijo v mesto na delo, popoldne pa se vračajo domov. Zato zjutraj in popoldne na cestah nastanejo prometni zastoji.

Zakaj se je v Sloveniji na ravnini naselilo več prebivalcev kot v hribovitih predelih?

Naše naselje in naša skupnost

Druzba5-UC_2009.indb 11

Če s hriba ali iz letala opazujemo strnjena naselja, težko ugotovimo, kje se neko naselje konča in kje je začetek drugega naselja.

Vasi so manjša naselja, v katerih je nekaj kmetij. Navadno je v vasi trgovina, cerkev, pošta in še kaj.

Hribovske vasi so pogosto manjše od ravninskih. Ponekod so majhni zaselki in samotne kmetije. Na ravninah so strnjena naselja. Mnogo prebivalcev se vozi v mesto na delo ali v šolo.

prvo poglavje

11 6.5.2009 11:27:07

1. 2 Mesta A

mesto Maribor

vas na Ptujskem polju mesto Ptuj

Kaj je mesto

Mnogo prebivalcev Slovenije se skoraj vsak dan vozi iz manjšega naselja v večje. Tja gredo v šolo, službo ali po opravkih. Na primer: Prebivalci vasi na Ptujskem polju se vozijo v mesto Ptuj. Nekateri prebivalci Ptuja pa se redno vozijo v še večje mesto Maribor.

b e s e d n

j a

k

• Mesto je večje naselje, ki ima več kot 2000 prebivalcev. V njem so številne stanovanjske hiše, pisarne podjetij in banke, na robu mesta so navadno tovarne in skladišča. Zato pravimo, da je mesto gospodarsko središče pokrajine.

Gospodarsko središče – kraj, v katerem ljudje ustvarjajo zaslužek.

• V mestu je mnogo trgovin z najrazličnejšim blagom, zato je tudi trgovsko središče. V mestih so osnovne in srednje šole, v večjih mestih pa tudi visoke šole ali univerze; zato pravimo, da je mesto izobraževalno središče. Ker je v mestu navadno tudi knjižnica, kino, včasih pa še muzej, galerija in gledališče, je mesto tudi kulturno središče.

mestni stolp

Rob mesta – kjer se konča mesto in se začenja podeželje.

• V Sloveniji sta le dve veliki mesti, Ljubljana in Maribor, in več srednje velikih mest: Celje, Velenje, Novo mesto, Kranj in Koper. Še več je seveda manjših mest.

Poizvedi, koliko prebivalcev ima mesto, v katerem živiš, ali mesto, ki je najbližje tvojega domačega kraja.

12 Druzba5-UC_2009.indb 12

Starejša slovenska mesta imajo v središču staro mestno jedro. To je del mesta s starimi hišami, ki stojijo tesno skupaj, med njimi pa so ozke ulice.

planet znanja

6.5.2009 11:27:13

B

Samostojno stanovanjsko naselje • V Sloveniji se je v zadnjih petdesetih letih mnogo prebivalcev preselilo s podeželja v mesto, kjer je bilo lažje najti zaposlitev. Ker je prebivalstvo mest naraščalo, so gradbena podjetja na robu mest gradila nova stanovanjska naselja.

Nekateri jim danes pravijo “spalna naselja”. S tem želijo povedati, da večina njihovih prebivalcev dan preživi drugje, v naselje pa se vrača šele proti večeru.

Napiši, kaj bi moralo imeti dobro urejeno stanovanjsko naselje, da bi se v njem dobro počutili: otroci, starejši prebivalci, invalidi, lastniki avtomobilov, lastniki koles, ljubitelji športa in rekreacije.

C

V stanovanjskem naselju živi na majhnem prostoru več sto ali celo več tisoč ljudi. V njem je lahko pošta, banka, več trgovin in lokalov, tako da ljudem ni treba hoditi v središče mesta po opravkih.

parkirišča za kupce

Nakupovalno središče na robu mesta • Na robu nekaterih mest so tudi velika nakupovalna središča, v katerih so tesno skupaj velike in majhne trgovine. Ljudje lahko na enem kraju kupijo zelo različne stvari.

• Ker ima nakupovalno središče veliko površino, morajo kupci prehoditi velike razdalje. Zaradi tega in zaradi gneče so lahko nakupi v nakupovalnih središčih zelo utrudljivi. Včasih je lahko mirno nakupovanje v trgovinicah v središču mesta prijetnejše.

V nekaj povedih napiši, katere stvari so ti v nakupovalnem središču všeč in katere ne. Svoje odgovore primerjaj z odgovori sošolk in sošolcev!

Naše naselje in naša skupnost

Druzba5-UC_2009.indb 13

Mnogi se za nakupovanje v nakupovalnem središču odločijo zato, ker tam na velikih parkiriščih zlahka najdejo prostor za svoje vozilo.

Mesto je središče pokrajine. V Sloveniji je mnogo mest, vendar sta le dve veliki mesti. Veliko mest ima staro mestno jedro. Izven mestnih središč so velika stanovanjska naselja. Prebivalci mesta in okolice največkrat nakupujejo v velikih nakupovalnih središčih.

prvo poglavje

13 6.5.2009 11:27:16

1. 3 Prebivalci naselja živijo skupaj, so skupnost A

Skupnost meščanov, četrtna skupnost • V mestu živi množica ljudi. Kaj bi se zgodilo, če bi vsi metali odpadke po ulicah, hodili po sredini ceste, vozniki pa bi parkirali svoja vozila tako, kot bi se jim zljubilo?

• V večjih mestih meščani izvolijo župane in še nekaj drugih oseb, ki potem upravljajo mesta. Za prebivalce in obiskovalce mesta določijo pravila vedenja. Mestni redarji in policisti skrbijo, da se prebivalci ravnajo po njih.

V neki četrti mesta Ljubljane je primanjkovalo parkirnih mest.

Vozniki so puščali vozila na zelenicah. V četrtni skupnosti so se dogovorili, da delavci namestijo ograjice, zaradi katerih ni več mogoče zapeljati na zelenico. Od mestnega župana pa so zahtevali, naj poskrbi, da bodo gradbeniki povečali pakirišča.

Uspeli so – dobili so nova parkirna mesta!

Vodstvo četrtne skupnosti se je pritožilo ravnatelju srednje šole, ker so dijaki risali po zidovih hiš.

• Za majhne stvari v mestu lahko skrbijo prebivalci sami. Le oni vidijo, da je treba popraviti neko klop, koš za smeti ali prometni znak.

• Mesto je razdeljeno na mestne četrti. Prebivalci vsake četrti izvolijo svoje vodstvo. Skupaj urejajo svojo četrt. Oni so četrtna skupnost.

Ravnatelj je za dijake pripravil tekmovanje v risanju na stari zid ob železniški progi. Od takrat dijaki rišejo samo še tam. Stari zid je vedno znova okrašen z zanimivimi risbami!

Nekateri mladi radi kaj narišejo ali napišejo po mestnih zidovih. Bi jim morali to dovoliti ali ne? Napiši, kaj misliš!

14 Druzba5-UC_2009.indb 14

planet znanja

6.5.2009 11:27:18

B

Skupnost vaščanov • Pred več desetletji življenje na vasi ni bilo tako udobno kot življenje v mestih. Potem se je to spremenilo.

Danes so vasi lepo urejene, vaške hiše pa so večinoma ravno tako moderno opremljene kot stanovanja v mestih.

• Tudi prebivalci ene ali več vasi so skupnost. Rečemo ji krajevna skupnost. Vodijo jo osebe, ki jih izberejo vaščani.

• Vaščani lahko s skupnim delom zelo polepšajo svojo vas. Pripravijo lahko prireditve, zaradi katerih je življenje na vasi lahko zelo zanimivo. Tako ravnajo tudi prebivalci vasi Polšnik v Posavju.

Fotografija kaže vas Polšnik, ki stoji na hribu nad dolino reke Save.

V vasi je trgovina, gostilna in cerkev. V vasi deluje turistično društvo, ki vsako leto za obiskovalce iz drugih krajev pripravi izletniški pohod in zabavne prireditve. Domače nogometno moštvo tekmuje z moštvi iz drugih krajev.

V vasi Polšnik deluje Društvo podeželskih žena in deklet. Članice včasih pripravijo prireditev z naslovom Kmečki dan. Na eni od kmetij pokažejo obiskovalcem, kako so nekoč kmetje želi žito, kosili travo in sami izdelovali lesene izdelke. Pokažejo orodja, ki so jih uporabljali pri teh delih.

V vasi Polšnik deluje gasilsko društvo. Člani društva tekmujejo z drugimi gasilskimi društvi v tem, kdo hitreje pripravi cevi in drugo opremo za gašenje. Za gasilce se usposabljajo že otroci. Znaki, ki jih imajo na prsih, povedo, kakšne naloge bo vsak od njih opravljal, če bo požar. Nekdo bo skrbel za dotok vode, drugi bo napadalec – približal se bo predmetu, ki gori.

Mnogo slovenskih naseljih ima gasilski dom. Kako se imenuje zabavna prireditev, ki jo gasilci pripravijo za prebivalce naselja in okolice?

Mesta so razdeljena na četrti.

Meščani lahko poskrbijo, da je njihova četrt urejena. Prebivalci vasi ustanovijo krajevno skupnost. Če med seboj sodelujejo, je življenje v vasi lahko prijetno in zanimivo.

Naše naselje in naša skupnost

Druzba5-UC_2009.indb 15

prvo poglavje

15 6.5.2009 11:27:20

1. 4 Slovenija je razdeljena na občine

A

Občina je del ozemlja naše države • Ozemlje naše države je razdeljeno na manjše dele, ki jim rečemo občine. V posamezni občini je navadno več naselij s pripadajočim ozemljem - travniki, njivami, gozdovi ... Najpomembnejše naselje v občini je občinsko središče.

Ljudje, ki stalno prebivajo v občini, so njeni občani. b e s e d n

Zemljevid občin

Na tej karti slovenskih občin poišči občino, v kateri živiš! Če je tvoja občina zelo majhna, vsaj približno določi njeno lego.

B

Občina je tudi skupnost občanov

• V nekaterih občinah na podeželju živi le nekaj sto ljudi. Največ občanov imajo mestne občine, ki obsegajo velika mesta. Tako ima, na primer, Mestna občina Maribor približno 112.000 občanov.

• Na volitvah občani izvolijo župana ali županjo in več drugih oseb, ki skupaj vodijo občino. Odločajo, na primer, o tem, kje bo speljana nova cesta, koliko denarja bodo dobili športni klubi in kje bodo zgradili novo šolo.

j a

k

Dom starejših občanov – zgradba, v kateri je poskrbljeno za udobno bivanje starejših ljudi, ki občasno ali vsak dan potrebujejo pomoč drugih ljudi.

Posvojiti – če odrasli par posvoji otroka, le-ta postane njun otrok; zanj morajo skrbeti tako, kot vsi starši skrbijo za svoje otroke.

Socialno delo – organiziranje pomoči tistim članom skupnosti, ki jo potrebujejo.

Danes se moramo odločiti, kako se bo imenovala nova ulica.

Že pred več sto leti so imela naselja naših prednikov župane. Nek slovenski priimek je v preteklosti nastal iz besede “župan”. Kateri je ta priimek?

Župan in druge izvoljene osebe odločajo tudi o imenih ulic.

16 Druzba5-UC_2009.indb 16

planet znanja

6.5.2009 11:27:22

C

Pomoč za občane, ki so v stiski • Občina je skupnost ljudi. V skupnosti ljudje pomagajo tistim, ki zaidejo v stisko. Zato za eno ali več občin ustanovijo center za socialno delo. Njegovi uslužbenci priskrbijo pomoč družinam z nizkimi dohodki.

Starejšim občanom poiščejo prostor v domu starejših občanov. Otrokom brez staršev poiščejo odrasle, ki jih želijo posvojiti. Nudijo pomoč osebam, ki so zasvojene z alkoholom ali drogami. Pomagajo tistim, ki v svoji družini doživljajo nasilje.

• Denar za delovanje takšnih centrov prispevajo vsi slovenski državljani, ki plačujejo davke.

Gotovo si že slišal/-a besedo solidarnost. Poizvedi, kaj pomeni!

C

Uslužbenci v centru za socialno delo pomagajo tudi mladostnikom, ki niso končali šolanja. Pomagajo jim, da se ponovno vpišejo v šolo, kjer bodo pridobili izobrazbo za nek poklic.

V občinah delujejo prostovoljci • V občinah delujejo različna društva prostovoljcev, na primer Rdeči križ in Karitas. Člani teh društev pomagajo ljudem, ki nimajo dovolj dohodkov, ter bolnim in osamljenim.

Občani lahko ustanovijo društvo prijateljev mladine. Takšno društvo pripravlja izlete in skrbi za razvedrilo otrok. Pripravlja tudi brezplačne počitnice za otroke iz družin, ki imajo nizke dohodke.

Na fotografiji so otroci, ki jim je neko društvo prijateljev mladine pripravilo počitnice na morju.

Tudi otroci lahko pomagajo ljudem, ki potrebujejo pomoč. Na primer: Osebam, ki težko hodijo, lahko iz trgovine prinesejo živila.

Prostovoljna društva zbirajo pomoč tudi za prebivalce drugih dežel, ki jih je doletela nesreča. Poznaš kakšen primer? Če ga poznaš, napiši, iz katere dežele so prebivalci, ki so jim pomagala slovenska prostovoljska društva, in kakšna nesreča jih je doletela.

Naše naselje in naša skupnost

Druzba5-UC_2009.indb 17

Občina je majhen del ozemlja naše države. Je tudi skupnost občanov.

Občino vodi župan in druge osebe, ki jih na volitvah izvolijo občani. V občinah delujejo uradi in društva prostovoljcev, ki pomagajo občanom v stiski.

prvo poglavje

17 6.5.2009 11:27:23

1. 5

Zaključek

Projekt

V Sloveniji je več vrst naselij. Ločimo med zaselki, vasmi, strnjenimi naselji in mesti.

Prebivalci manjših naselij se občasno ali redno vozijo v večja naselja. Vaščani ustanovijo krajevne skupnosti, meščani pa četrtne skupnosti. Slovenija je razdeljena na občine.

Občina je ozemlje pa tudi skupnost ljudi, ki so med seboj solidarni.

1.

Katera društva prostovoljcev delujejo v vaši občini? Izberite enega od njih. Poizvedite, ali so v zadnjem času izvedli kakšno akcijo, s katero so pomagali drugim ljudem. (Iščite po internetu, poglejte v občinski časopis, povprašajte starše in sosede!) Napišite poročilo!

V tem poglavju ste spoznavali slovenska naselja. Naselja v drugih deželah so drugačna. Ponekod so ogromna mesta, v katerih ponoči svetijo milijoni luči. Le-te se vidijo na fotografijah, ki jih na zatemnjeni strani našega planeta naredijo sateliti. Fotografija, ki jo vidiš, je sestavljena iz več takšnih fotografij.

Lepo se vidi, kje na Zemlji so velika mesta z množico luči. Najdeš na tej sliki Slovenijo?

18 Druzba5-UC_2009.indb 18

planet znanja

6.5.2009 11:27:25

Po svetu je mnogo naselij, ki so za nas nenavadna. Ponekod stojijo ogromna mesta, sestavljena iz dela, v katerem živijo premožni ljudje, in iz barakarskih naselij.

Sao Paulo, Brazilija

Največjim mestom, v katerih živi več prebivalcev, kot jih ima celotna Slovenija, rečemo velemesta. Na fotografiji vidimo velemesto Paris, ki je glavno mesto Francije.

Pariz, Francija Semporna, Malezija

Zelo nenavadno so zgrajena naselja na kolih, zabitih v rečno dno.

Naše naselje in naša skupnost

Druzba5-UC_2009.indb 19

prvo poglavje

19 6.5.2009 11:27:29

2. 0 ČLOVEK V NARAVNEM OKOLJU str. 24

str. 28

Na zemljevidu prepoznavamo značilnosti kopnega

Zaključek

2.2

2.1 Z zemljevidom se orientiram v okolju

2.3

2.4

Človek in narava str. 26

str. 22

plasti pod površjem

Zaradi pritiska s strani se je zemeljsko površje v sredini nagubalo. Tako so nastala prva gorovja.

pritisk s strani

Ne vemo natančno, kakšna je bila pred mnogimi miljoni let pokrajina na Zemlji.

Takole si jo je zamislil risar.

20 Druzba5-UC_2009.indb 20

planet znanja

6.5.2009 11:28:58

U

Kako se je izoblikovala površina Zemlje, kakršno poznamo danes?

Pred mnogo milijoni let je bila površina Zemlje zelo nemirna.

Vrstili so se vulkanski izbruhi, ki so pokrili njeno površino z lavo in pepelom. Nastopila so deževna obdobja. Dež ni padal le nekaj dni, ampak leta ali stoletja. Nastala so morja in reke. Morje je bilo tudi tam, kjer so danes naše gore.

(Na njih lahko še najdemo ostanke školjk.) Morje je potem odteklo.

Površina Zemlje se je nagubala, nastala so gorovja.

Podor: Del pobočja se je zrušil.

Skale ob vznožju stene: Odlomile so se s strme stene.

Hudourniška grapa: Ob deževju voda zaradi velike strmine močno razrije površje.

Ali ste se kdaj vprašali: • kako nastane zemljevid; • ali so ljudje tudi pred mnogimi leti znali risati zemljevide; • zakaj so različni deli zemljevida pobarvani z različno barvo; • kaj pomeni izraz “nadmorska višina”; • ali se lahko zaradi ravnanja ljudi spremeni podnebje?

gorske stene

Melišče: Drobci se lomijo od skalnih sten in se odlagajo ob njihovem vznožju.

Slap: Voda počasi dolbe skale.

Usad: Prst je zdrsnila navzdol.

Rečni ovinek: Vodni tok izpodjeda breg. poplavno območje reke s poplavnim gozdom nizka obala Reka ob izlivu v morje nanaša gradivo. klif (strma obala)

človek v naravnem okolju

Druzba5-UC_2009.indb 21

Po mnogo milijonih let se je dogajanje na površini Zemlje umirilo. Vendar se površina spreminja še danes. Oglej si risbo.

Na njej je označeno, kje še vedno nastajajo spremembe.

drugo poglavje

21 6.5.2009 11:29:30

2. 1 Z zemljevidom se

orientiram v okolju A

Kaj je zemljevid • Ljudje so od nekdaj potovali. Tisti, ki so dobro poznali neko pokrajino, so za druge ljudi narisali njeno obliko na živalsko kožo, platno ali papir. Na takšnem preprostem zemljevidu so označili stvari, ki so v pokrajini dobro vidne: gore, doline, reke, morske obale, ceste in naselja.

b e s e d n

j a

k

Legenda – seznam znakov in besed, ki povedo, kaj znaki pomenijo.

Zemljevid – upodobitev zemeljskega površja.

Levo je zemljevid majhnega dela slovenskega ozemlja, zgoraj pa fotografija istega ozemlja, narejena iz letala. Osrednje naselje se imenuje Mirna Peč. Na zemljevidu so znaki za naselja, posamezne hiše, cerkev, ceste, železnico, železniško postajo in pokopališče.

Nekatere od teh stvari prepoznamo tudi na fotografiji. Če primerjamo zemljevid in fotografijo, ugotovimo, da se res ujemata.

Zemljevid je upodobitev površja.

Ljudje so že pred več kot dva tisoč leti risali zemljevide.

Globuse pa izdelujejo šele zadnjih petsto let. Zakaj?

22 Druzba5-UC_2009.indb 22

planet znanja

6.5.2009 11:29:39

B

Kaj nam pove zemljevid • Zemljevid lahko prikazuje le čisto majhen del ozemlja, lahko pa tudi celotno državo, celino ali ves svet. Če je na zemljevidu prikazan ves svet, je zaradi svoje velikosti zares velikokrat pomanjšan. Če je na zemljevidu prikazan le del Slovenije, ga ni treba tolikokrat pomanjšati kot ves svet. Kolikokrat je nek del površja Zemlje na zemljevidu pomanjšan, nam pove merilo.

Ta zemljevid je narisan v merilu 1 : 150.000. To pomeni, da so razdalje, ki jih vidimo na zemljevidu, v resnici stopetdesettisočkrat večje.

Ob zemljevidu je navadno takšna daljica, na kateri so vpisane razdalje v kilometrih. Tej daljici rečemo grafično merilo. Če je na zemljevidu razdalja od enega kraja do drugega takšna, kot je dolžina te daljice, potem sta v naravi drug od drugega oddaljena dvajset kilometrov.

Na zemljevidu je mnogo znakov. Če ne vemo, kaj pomenijo, moramo pogledati v legendo, ki je na robu zemljevida.

Ob znakih je pojasnjeno, kaj pomenijo.

Nekatere znake iz legende najdeš na zgornjem zemljevidu. Poišči jih! človek v naravnem okolju

Druzba5-UC_2009.indb 23

Ljudje že stoletja rišejo zemljevide. Ti upodabljajo naravne razmere in stvari, ki jih je na površju naredil človek. Površje je na zemljevidu prikazano v pomanjšani obliki.

Legenda pojasnjuje znake.

drugo poglavje

23 6.5.2009 11:29:45

2. 2 Na zemljevidu prepoznavamo značilnosti kopnega A

Nadmorska višina, barvna lestvica • Ljudje živimo na kopnem, ki se dviga iz morja. Za vsak del kopnega lahko določimo, kako visoko je nad morsko gladino. Tako določimo njegovo nadmorsko višino. Ljubljana, na primer, je na približno 300 metrih nadmorske višine.

100 m

40 m

0m

Na risbi je napisano, da je ravnica, na kateri so drevesa in križ, 40 m nad morjem. Napisano je tudi, da je vas 100 m nad morjem.

Izračunamo lahko razliko v nadmorski višini teh dveh krajev. Razlika je 60 metrov.

• Na splošnih zemljevidih so deli zemeljskega površja pobarvani z različnimi barvami. Modra barva predstavlja morje. Zelena, rumena in rjava barva nam povedo, kako visoko nad gladino morja je nek del kopnega.

b e s e d n

j a

k

Kopno – tisti deli zemeljskega površja, ki ga ne pokrivajo morja, reke ali jezera.

Višine nad 2200 m 1700 - 2200 m 1300 - 1700 m 1000 - 1300 m

Ob zemljevidu je višinska barvna lestvica.

Ko si jo ogledamo, razumemo, zakaj so deli zemljevida različno obarvani. Zeleno so pobarvani deli kopnega z majhno nadmorsko višino. Rumenkasto in rjavo so pobarvani deli kopnega, ki imajo večjo nadmorsko višino.

600 - 1000 m 400 - 600 m 300 - 400 m 200 - 300 m 100 - 200 m 0 - 100 m

24 Druzba5-UC_2009.indb 24

Ugotovi približno nadmorsko višino tvojega domačega kraja! (Na zemljevidu Slovenije poglej, s kakšno barvo je pobarvano območje, na katerem je tvoj kraj. Na višinski barvni lestvici poglej, katero nadmorsko višino imajo kraji, označeni s to barvo.)

planet znanja

6.5.2009 11:29:52

B

Kaj je plastnica 400 m

• Na nekaterih zemljevidih so vzpetine obkrožene s črtami, ki so ponekod tesno skupaj, drugje pa razmaknjene. Te črte imenujemo plastnice. Plastnica je črta, ki povezuje vse točke z isto nadmorsko višino.

Ob plastnici je v metrih zapisano, kolikšna je nadmorska višina.

Planinci pogosto uporabljajo neko napravo, ki se imenuje višinomer. Poizvedi, čemu služi ta naprava!

Tu je risar narisal samo eno plastnico na vzpetinah, ki sta prikazani s strani. Če bi planinec hodil po pobočju točno tam, kjer je narisana plastnica, bi bil ves čas na nadmorski višini 400 m.

C

500 m 400 m

Kaj nam pove razmik med plastnicami na zemljevidu • Risar je v desno risbo vzpetin vrisal več plastnic.

Predstavljajmo si, da sta vzpetini z vrisanimi plastnicami v resnici majhen modelček, narejen iz plastike.

Kaj bi videli, če bi ga opazovali od zgoraj? Ponekod bi bile plastnice tesno skupaj, drugje pa spet bolj razmaknjene. Zakaj? Oglej si spodnjo risbo in preberi besedilo ob njej.

400 m 500 m

Risba, ki je tu desno, kaže, kako bi bil videti modelček, če bi ga opazovali od zgoraj. Na levi strani risbe so plastnice precej razmaknjene, na desni strani pa so bolj skupaj.

Zakaj so na desni bolj skupaj, bomo razumeli, če si še enkrat ogledamo zgornjo risbo.

Pobočji na desni strani plastičnega modelčka sta bolj strmi kot na levi strani. Najbolj strm je zgornji del pobočja na višji od obeh vzpetin.

Plastnice so tam skoraj navpično druga pod drugo. Zato so na enakem delu risbe, ki je tu desno, tako tesno skupaj.

Poišči zemljevid, na katerem so vzpetine obkrožene s plastnicami. Izberi eno od vzpetin. Natančno si oglej razmake med plastnicami. Poskusi narisati to vzpetino s strani. Človek v naravnem okolju

Druzba5-UC_2009.indb 25

Za vsak del kopnega lahko določimo nadmorsko višino. Plastnice na zemljevidu povezujejo točke z isto nadmorsko višino. Kjer so plastnice bolj razmaknjene, je pobočje vzpetine položno.

drugo poglavje

25 6.5.2009 11:29:59

2. 3 Človek in narava Predor izvrtajo tam, kjer je hrib ovira za cesto ali železnico.

poseka

S pogozdovanjem dosežemo, da se gozd obnovi.

železniška in cestna trasa akumulacijsko jezero

Betonska podpora utrdi cesto na strmem pobočju hriba.

Jez upočasni rečni tok. viadukt

kmetijske površine

V kamnolomu kopljejo delavci pesek in skale, ki jih potrebujejo gradbeniki.

letališče

Jasa nastane, ker so ljudje posekali del gozda. daljnovod mesto s pristaniščem

regulirana rečna struga

Risar je z risbo pokazal, kako ljudje spreminjajo zemeljsko površje.

A

Človek skuša nadzorovati naravo • Človek se skuša zaščititi pred tistim dogajanjem v naravi, ki ogroža njegovo zdravje, življenje in imetje.

Pozimi v naših krajih postane mrzlo. Pred mrazom se zaščitimo tako, da stanovanja opremimo z grelnimi napravami. Ob nevihtah nastajajo nevarne strele, zato postavimo na strehe hiš strelovode. Virusi prenašajo različne bolezni; cepimo se, da ne bi zboleli.

• Človek se tudi drugače spopada z naravo. Zemeljsko površje spreminja tako, da bi imel od tega čim večjo korist. Oglej si risbo.

Ljudje še kako drugače spreminjajo zemeljsko površje.

Domisli se še kakšnega primera in ga zapiši!

26 Druzba5-UC_2009.indb 26

b e s e d n

j a

k

Jedrski odpadki – odpadne snovi, ki oddajajo močne nevidne žarke.

Regulirati – urejati, izravnavati strugo, da voda ne poplavlja in ne dela škode.

Strelovod – kovinska priprava, ki lahko strelo po žici spelje v zemljo.

Tečaj – najbolj severna oziroma južna točka na Zemlji.

Trasa – površina, po kateri poteka železnica ali cesta.

Virus – zelo majhen neviden povzročitelj bolezni; v našem telesu se lahko hitro razmnoži.

planet znanja

6.5.2009 11:30:32

B

Ali smo naravo res premagali • Še vedno je veliko naravnih nesreč, pred katerimi se ne moremo povsem zaščititi. Močni potresi lahko porušijo številne stavbe. Ob močnem deževju lahko reke odnesejo mostove in poplavijo naselja.

Fotografije kažejo še druge dogodke v naravi, ki so nevarni za človeka in njegovo imetje.

Strele so nevarne za ljudi, ki jih nevihta zaloti na prostem. V takšnih primerih se ne smemo zateči pod drevesa, saj strele pogosto udarijo prav vanje.

Poleti in jeseni se posušijo drevesa, grmovje in trava. Če takrat neprevidneži kurijo v naravi ali pa samo odvržejo tlečo vžigalico, lahko nastane požar, kakršnega kaže ta fotografija.

Takšni požari pogosto nastanejo v krajih blizu morja.

Na katero telefonsko številko pokličemo gasilce? znak za radioaktivno sevanje

C

Ljudje ogrožamo sami sebe • V tovarnah in avtomobilih nastajajo plini, ki povzročajo, da se ozračje na Zemlji segreva. Če bi se preveč segrelo, bi se stopil led na najbolj severnem in južnem delu našega planeta. Morje bi se dvignilo in poplavilo obalna mesta.

Naša jedrska elektrarna je koristna, ker nam daje veliko električnega toka. Vendar njeno delovanje povzroča problem, ki ga še nismo rešili. V njej nastajajo jedrski odpadki, ki bi lahko postali nevarni za ljudi, če ne bi bili varno spravljeni. Zakopati jih je treba globoko pod površje. Toda – na katerem kraju?

V Sloveniji se o tem še nismo dogovorili.

Znanstveniki so ugotovili, da se blizu severnega in južnega tečaja Zemlje že topijo ledeniki.

V katerem slovenskem kraju deluje jedrska elektrarna? Človek v naravnem okolju

Druzba5-UC_2009.indb 27

Ljudje se znamo zaščititi pred mrazom in nekaterimi boleznimi.

Vendar nas potresi, strele, poplave in požari še vedno ogrožajo. Zaradi plinov, ki nastajajo v avtomobilskih motorjih in tovarnah, se preveč segreva naše ozračje. To lahko povzroči naravne nesreče.

drugo poglavje

27 6.5.2009 11:30:34

2. 4

Zaključek

Projekt

Zemljevid je pomanjšana upodobitev zemeljskega površja. Prikazuje značilnosti površja in stvari, ki jih je na površju naredil človek. Na nekaterih zemljevidih najdemo podatek o nadmorski višini nekega kraja.

Ljudje spreminjamo naravo. Zaščititi se skušamo pred nevarnimi dogodki v njej.

Z naravo moramo ravnati premišljeno, saj nas še vedno ogroža.

Severna Amerika

Atlantski ocean

Na zemlji živi v velikih in majhnih naseljih približno 6 milijard ljudi. Kopno je razdeljeno na pet velikih celin.

Na našem planetu Zemlja je približno trikrat več morja kot kopnega. Na njem so tri velika morja, ki jih imenujemo oceani.

Druzba5-UC_2009.indb 28

Evropa

Tihi ocean

28

1.

Južna Amerika

V časopisih, ki jih najdete v knjižnici ali na internetu, poiščite poročilo o kateri od naravnih nesreč, ki so se v zadnjem času zgodile v Sloveniji (poplavi, hudi nevihti, toči, drsenju zemlje, potresu, udaru strele ...).

Izdelajte lastno poročilo za sošolce in sošolke. Navedite, kaj se je zgodilo in kakšne so bile posledice. So prizadeti dobili pomoč? Presodite, ali se je proti takšnim nesrečam mogoče zaščititi.

Azija

Indijski ocean

Afrika

Avstralija

planet znanja

6.5.2009 11:30:40

Močni potresi, ki jih ni bilo mogoče napovedati, so večkrat zaporedoma prizadeli naselja ob reki Soči.

Poškodovali so tudi hiše, za katere so ljudje menili, da so trdne.

S tramovi so podprli razpokane zidove, da se ne bi podrli.

Ugotovili smo, da je narava za človeka še vedno nevarna.

Fotografije kažejo nekaj naravnih nesreč, ki so se pripetile v različnih delih sveta; ena od njih se je zgodila v Sloveniji.

Če je središče potresa pod morjem, se lahko dvignejo na morju visoki valovi, ki na obali pokopljejo pod sabo hiše in ljudi. Temu pojavu rečemo cunami. Pred leti je povzročil ogromno žrtev na obalah Indijskega oceana.

V nekaterih delih Afrike – na primer v Sudanu – včasih več mesecev ne pade dež. Na poljih ne zraste nič, živina pogine. Zaradi suše ljudje trpijo lakoto. Človek v naravnem okolju

Druzba5-UC_2009.indb 29

prvo poglavje

29 6.5.2009 11:30:42

3. 0 Slovenske pokrajine str. 34

str. 38

str. 42

Alpske pokrajine ljudje

Predalpske pokrajine ljudje

Obpanonske pokrajine ljudje

3.2

3.1

3.3

3.4

3.5

3.6

Alpske pokrajine narava

Predalpske pokrajine narava

Obpanonske pokrajine narava

str. 32

str. 36

str. 40

D pok

Panonska nižina

Dinarsko gorstvo

Alpe Apeninski polotok

30 Druzba5-UC_2009.indb 30

Jadransko morje

Tako je iz vesolja videti tisti del Evrope, kjer leži Slovenija. Na fotografiji, ki jo je posnel satelit, smo ozemlje Slovenije obarvali temneje zeleno, da bi ga lažje prepoznali. Slovenija leži v srednjem delu Evrope, zato pravimo, da leži v Srednji Evropi.

planet znanja

6.5.2009 11:31:20

str. 46

str. 50

Dinarskokraške pokrajine - ljudje

Obsredozemske pokrajine - ljudje

3.7

3.8

3.9

Dinarskokraške pokrajine - narava

Obsredozemske pokrajine - narava

str. 44

str. 48

Če se vozimo po Sloveniji, se med vožnjo spreminjajo značilnosti površja, rastje in prst, morda tudi vreme. Po teh naravnih značilnostih lahko Slovenijo razdelimo na pet vrst pokrajin: • Alpske pokrajine • Predalpske pokrajine • Obpanonske pokrajine • Dinarskokraške pokrajine • Obsredozemske pokrajine

3.10

3.11 Zaključek str. 52

V tem poglavju boste med drugim našli odgovore na naslednja vprašanja: • katere so slovenske pokrajine; • kje v Sloveniji živi največ ljudi; • kje najdejo zaposlitev; • kje v Sloveniji je poleti najbolj vroče in kje je najhujši mraz; • kje so v Sloveniji najvišje gore; • kje so največja polja; • kje je pragozd; • kje so pod površjem velikanske jame; • kje najprej dozorijo breskve?

Slovenske pokrajine

Druzba5-UC_2009.indb 31

tretje poglavje

31 6.5.2009 11:31:23

3. 1 Alpske pokrajine - narava A

povečan prikaz Alpskih pokrajin

Gore in ozke doline • Alpe, najvišje gorstvo v Evropi, segajo tudi v Slovenijo. Najvišji vrhovi sicer niso v Sloveniji, ampak v drugih državah. Kljub temu pa je v slovenskem delu Alp nekaj gora, katerih vrhovi imajo več kot 2500 metrov nadmorske višine. Najvišji vrh je Triglav, ki ga ob jasnem vremenu lahko občudujemo tudi iz oddaljenih krajev.

• V Alpskih pokrajinah so zime mrzle, poleti pa je tam hladneje kot drugod v Sloveniji.

Alpske pokrajine

b e s e d n

j a

k

Ledeniška dolina – dolina, ki je nastala v ledeni dobi, ko je bilo v Evropi zelo mraz; velike ledene ploskve, ledeniki, so počasi drseli z gora, brusili skalovje in izoblikovali doline, ki imajo sedaj obliko črke U. Melišče – kamenje in drobci skal, ki se nabirajo ob vznožju sten.

ledeniška dolina žičnica staja (majhen gorski hlev) gorski pašnik, kamor kmetje odženejo živino na pašo

gorska vas ozka dolina

Vintgar, najožji del doline, ki ga je voda vrezala v skale.

V slovenskih Alpskih pokrajinah sta dve večji jezeri.

Poišči ju na zemljevidu Slovenije, vriši ju v svoj zemljevid in napiši njuni imeni.

32 Druzba5-UC_2009.indb 32

Slovenski del Alp je sestavljen iz treh gorovij. Njihova imena so tu vpisana na povečanem prikazu Alpskih pokrajin.

Vpiši jih na ustrezno mesto v svoj zemljevid Slovenije!

Kako to storiš, smo napisali na strani 6.

planet znanja

6.5.2009 11:31:29

B

Kaj raste na različnih višinah • Ko se vzpenjamo na goro, zrak postaja vse hladnejši. Ob vznožju gora rastejo listnata in iglasta drevesa, višje pa le iglavci, ki so bolj odporni proti mrazu in vetru.

V višjih, skalnih predelih uspevajo samo zelo nizke rastline.

skalovje

nizko grmičevje, trave in mahovi približno do 1700 m nadmorske višine: iglasti gozd

Napiši imena vsaj treh listnatih dreves! Zakaj rečemo, da je drevo listnato?

Napiši imena vsaj treh iglastih dreves! Zakaj rečemo, da je drevo iglasto?

približno do 1300 m nadmorske višine: mešani gozd približno do 1000 m nadmorske višine: listnati gozd

narodni park C • Triglavski V osrednjem delu Julijskih Alp je narodni park, ki je dobil ime po Triglavu. Triglavski narodni park je gorsko območje, v katerem je narava strogo zaščitena.

• Ta naš narodni park ima zaradi naravnih lepot množico obiskovalcev, ki v njem lahko prenočujejo v planinskih kočah.

Ob poteh, ki vodijo v Triglavski narodni park, so postavljene table s takšnimi znaki, ki določajo pravila vedenja v parku. Za večino lahko uganeš, kaj pomenijo.

Na zemljevidu Slovenije poišči Triglav. Ugotovi, kolikšna je njegova nadmorska višina. Nariši in vpiši Triglav na ustrezno mesto v svojem zemljevidu.

Slovenske pokrajine

Druzba5-UC_2009.indb 33

melišče pod skalno steno

planinska koča

eno od sedmih Triglavskih jezer

Med gorami blizu Triglava leži sedem majhnih jezer, ki se imenujejo Triglavska jezera.

Evropsko gorstvo Alpe sega tudi v Slovenijo. V naših Alpah so med visokimi vrhovi ozke doline. V višjih predelih je le malo rastja. V Triglavskem narodnem parku je narava zaščitena.

tretje poglavje

33 6.5.2009 11:31:35

3. 2 Alpske pokrajine - ljudje A

Poseljenost Alpskih pokrajin • Kjer se alpske doline razširijo, je nekaj manjših mest, med njimi Jesenice. Več je vasi. Višje na pobočjih so le posamezne kmetije.

Nekoč so v planšarskih kočah na planinah prebivali pastirji, ki so pasli živino.

• Danes je v alpskih dolinah mnogo počitniških hišic in počitniških stanovanj, v katerih občasno prebivajo lastniki.

Bovec

Dolina ob zgornjem toku reke Soče se imenuje Trenta.

V razširjenem delu doline leži naselje Bovec, ki ga vidiš na fotografiji.

Zakaj visoko v gorah ni naselij?

B

b e s e d n

j a

k

Gorski reševalci – ljudje, ki rešujejo ponesrečence v gorah.

Planota – višji, precej raven ali rahlo razgiban svet v hribovju ali gorstvu.

Rekreacija – telesna dejavnost, ki nas razvedri.

Snežni plaz – zaradi svoje teže sneg na strmih pobočjih zgrmi v dolino.

Življenje in delo prebivalcev alpskih dolin • V alpskih dolinah je le malo njiv. Kmetje redijo govedo, ovce in koze. V dolinah so travniki, vendar so premajhni, da bi se s travo, ki zraste na njih, prehranila vsa živina. Zato nekateri kmetje še vedno poleti pasejo živino na planinah, travo v dolini pa pokosijo, posušijo in shranijo za zimo.

• Ob vznožju planin in na planotah rastejo gozdovi.

Njihovi lastniki se delno preživljajo tudi s tem, da občasno posekajo nekaj gozda in prodajo les.

• Mnogo prebivalcev alpskih dolin je zaposlenih v hotelih, gostilnah, kampih, gorskih kočah in na smučiščih.

Kako rečemo posušeni travi?

34 Druzba5-UC_2009.indb 34

Kmetje sušijo pokošeno travo na lesenih stavbah, ki so slovenska posebnost. Rečemo jim kozolci. Streha kozolca varuje seno pred dežjem, tako da ostane suho.

planet znanja

6.5.2009 11:31:36

C

Reševalci so tesno skupaj, da ne bi zgrešili ponesrečenca.

Alpe imajo veliko obiskovalcev • V slovenske Alpe prihajajo obiskovalci iz drugih delov Slovenije in tujine. Največ jih tja prihaja zaradi rekreacije: hodijo v gore, plavajo v jezerih, vozijo se s čolni, lovijo ribe, smučajo, tečejo na smučeh itd.

Tudi poleti moramo biti v gorah dobro opremljeni. V zvezek napiši, katera oblačila in obutev moramo vzeti s seboj.

C

Ljudje so zgradili predore in gorske prelaze • Gore so s svojimi višinami in strmimi pobočji velika ovira za promet. Da bi ta potekal hitreje, so ponekod skozi gore izvrtali cestni ali železniški predor.

Drugod pa cesto speljejo čez gorski prelaz, torej čez nižji del gore med dvema gorskima vrhovoma.

Cevi, ki dovajajo svež zrak v predor.

razsvetljava

Sem umaknemo pokvarjeno vozilo.

Nekateri obiskovalci gora so premalo previdni. Vsako leto se zgodi nekaj nesreč.

Fotografija prikazuje snežni plaz, ki je pod seboj pokopal neprevidne planince. Gorski reševalci zabadajo dolge palice v sneg. Če zadanejo ob kaj trdega, začnejo kopati, saj bi to lahko bil ponesrečenec. Pogosto gorskim reševalcem pri iskanju pomagajo psi, ki v snegu zavohajo ponesrečenca.

Cesta z mnogimi ovinki, ki pelje čez prelaz.

skalni greben

Najvišji gorski prelaz v Sloveniji se imenuje Vršič.

Hitrost vožnje v predoru je omejena.

Skozi Karavanke je po predoru speljana cesta. V predorih lahko izbruhne požar, nevarni so tudi strupeni plini, ki prihajajo iz izpušnih cevi avtomobilov. Zato so v karavanškem predoru naredili zasilne izhode in vgradili cevi za prezračevanje.

V katero sosednjo državo se iz Slovenije pripeljemo po karavanškem predoru?

Slovenske pokrajine

Druzba5-UC_2009.indb 35

Prehitevanje v predoru je prepovedano.

V Alpah so naselja v dolinah.

Prebivalci redijo živino. Skrbijo za gozdove. Zaposleni so v podjetjih, ki se ukvarjajo s turizmom. Ceste so speljane skozi predore in čez prelaze.

tretje poglavje

35 6.5.2009 11:31:40

3. 3 Predalpske pokrajine narava

povečan prikaz Predalpskih pokrajin

A

Pred Alpami so hribovja • V Sloveniji se pred Alpami dvigajo hribovja. Med hribovji ležijo večje doline in kotline. Tem pokrajinam pred Alpami pravimo Predalpske pokrajine.

• V Predalpskih pokrajinah so zime manj mrzle kot v Alpah, poletja pa so toplejša.

Mnoge cerkvice na hribih so obdane z obzidjem. Zakaj so nekoč zgradili ta obzidja?

b e s e d n

Predalpske pokrajine

j a

k

Mokrišče – z vodo prepojen in pogosto poplavljen svet.

V ozadju so Alpe.

grape

Po dolinah tečejo reke, ob njih so speljane ceste in železnice. cerkev na vrhu hriba hribi

V dolinah je ponekod nekaj rodovitne zemlje. naselje v razširjenem delu doline

36 Druzba5-UC_2009.indb 36

planet znanja

6.5.2009 11:31:49

grape

B

vas na položnem vrhu vzpetine

Cesta, ki pelje do vasi.

Hribovja se razlikujejo po videzu • Hribovja pred Alpami se med seboj precej razlikujejo. V zahodnem delu Slovenije so hribi zelo strmi.

Sredi Slovenije, na obeh straneh reke Save, se razprostira Posavsko hribovje, v katerem so pobočja hribov bolj položna. Za severovzhodno predalpsko hribovje z imenom Pohorje pa je značilno, da ima zaobljene vrhove.

Na zemljevidu Slovenije poišči imena hribovij, ki so zahodno od Ljubljane. Njihova imena vpiši na ustrezna mesta v svoj zemljevid Slovenije.

Poišči še Posavsko hribovje in Pohorje in ju prav tako vpiši v svoj zemljevid!

Ozkim dolinam s strmimi pobočji v zahodnem delu Slovenije rečemo grape.

jasa sredi gozdov

C

cerkvica

Med hribovji je nekaj kotlin • Med predalpskimi hribovji je več kotlin, na primer Ljubljanska, Celjska, Slovenjgraška in Velenjska kotlina.

• Ljubljanska kotlina je zelo velika in podolgovata. Ko smo v njej, niti ne vidimo, da je z vseh strani obdana s hribi. Po njej tečeta reki Sava in Ljubljanica. Na ravnini so večja polja. V kotlini se dviga nekaj osamljenih vzpetin.

Zemlja ne prepušča vode, zato po dežju voda dolgo ostane na površju.

Južno od Ljubljane je veliko mokrišče, imenovano Ljubljansko barje. Tam lahko sprehajalci opazujejo ptice in redke rastline.

Na zemljevidu Slovenije poišči v Predalpskih pokrajinah mesta Celje, Velenje in Slovenj Gradec. Vpiši jih v svoj zemljevid.

Slovenske pokrajine

Druzba5-UC_2009.indb 37

Severno od Posavskega hribovja – v bližini meje z Avstrijo – leži veliko podolgovato hribovje z imenom Pohorje. Pobočja Pohorja so precej položna, vrhovi so zaobljeni.

Pozimi je v Ljubljanski kotlini pogosto megla. Iz nje se dvigajo hribi, obsijani s soncem.

Pred Alpami so obsežna hribovja. Hribovja se po obliki hribov med seboj razlikujejo. Med hribi so doline in kotline, med katerimi je največja Ljubljanska kotlina.

tretje poglavje

37 6.5.2009 11:31:51

3. 4 Predalpske pokrajine ljudje

Tu se kotlina podaljšuje proti Kranju.

Grič, na katerem reka Sava stoji grad.

A

Poseljenost Predalpskih pokrajin • Mesta so nastala tam, kjer se doline razširijo, in v kotlinah.

Najgosteje je naseljena Ljubljanska kotlina. V njej je poleg glavnega mesta Ljubljane še srednje veliko mesto Kranj in nekaj manjših mest ter strnjenih naselij.

Gosto poseljena je tudi Celjska kotlina.

reka Ljubljanica

• Na hribovjih s strmimi pobočji so le posamezne kmetije ali majhni zaselki. Na hribovjih z bolj položnimi pobočji je veliko vasi.

Vasi so tudi ob cestah, ki so speljane po dolinah.

Mesto Ljubljana je pred stoletji nastalo med reko Ljubljanico in gričem, na katerem je grad. Pri Ljubljani se stikajo štirje kraki slovenskega avtocestnega križa (glej malo risbo).

Slovenske avtoceste so razporejene v obliki križa. Vsi deli še niso zgrajeni.

Na risbi vidimo tudi cestni obroč okoli Ljubljane.

Na zemljevidu Slovenije poišči mesta v Ljubljanski kotlini. Vpiši jih v svoj zemljevid!

B

Prebivalci Ljubljanske kotline • V ljubljanski kotlini je veliko rodovitne prsti, zato je tam dobro razvito poljedelstvo. Kmetje prodajajo pridelke na ljubljanskih živilskih tržnicah.

• V Ljubljani delujejo številne ustanove in podjetja, v katerih je zaposlenih veliko ljudi, ne le prebivalcev mesta, temveč tudi bližnje in daljnje okolice.

• Ljubljana je veliko izobraževalno središče. V njej deluje tudi najstarejša in največja slovenska univerza.

Koliko je približno stara večina študentov takrat, ko se vpišejo na fakulteto?

38 Druzba5-UC_2009.indb 38

Študenti, ki niso doma v Ljubljani ali njeni okolici, si v mestu poiščejo sobo. Mnogi jo najdejo v velikih študentskih domovih.

Vendar je sob premalo za vse študente.

planet znanja

6.5.2009 11:31:52

C

Prebivalci predalpskih dolin • V ozkih predalpskih dolinah ni prostora za večje njive in prebivalci se ne morejo preživljati s kmetovanjem. Mnogi se vozijo na delo v bližnja mesta, kjer delujejo ustanove in podjetja. V manjših mestih so pred desetletji postavili tovarne, od katerih pa nekatere niso poslovale uspešno in so jih morali zapreti.

Ljudje so izgubili zaposlitev. Vendar v zadnjem času marsikje nastajajo tudi nova podjetja, ki zopet zaposlujejo prebivalce.

Vodoravni rov, na koncu katerega rudarji izkopavajo premog ali rudo.

Dvigalo, s katerim se rudarji spustijo v globino. navpični rov

Jez, za katerim se nabira voda.

Vodni tok naglo vrti napravo za pridobivanje elektrike.

V rudnikih, ki so blizu mest Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, so nekoč izkopali veliko premoga. Drugje so kopali različne rude: cink, svinec, živo srebro itd. V Idriji je bil nekoč eden največjih rudnikov živega srebra na svetu. Ker je danes premalo premoga in rud, da bi se še splačalo kopati, so večino rudnikov zaprli.

Iz Avstrije priteče v Slovenijo reka Drava. Na njenem toku proti Mariboru deluje več hidroelektrarn, ki dajejo Sloveniji veliko električnega toka. Risba kaže kako deluje hidroelektrarna.

Na zemljevidu Slovenije ob reki Savi poišči Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, severno od njih pa mesto Velenje.

Vpiši jih v svoj zemljevid. Ob njih nariši takšen znak za rudnik:

C

Prebivalci hribovskih naselij • V hribovitih krajih je premalo položnega površja za večje njive. Prebivalci bi se težko preživljali samo s poljedelstvom, zato redijo živino, ki se lahko pase tudi na strmih pašnikih. Zaslužijo tudi s prodajo mleka, mlečnih izdelkov in mesa. Nekatere kmetije so preuredili v turistične kmetije: obiskovalcem nudijo hrano, pijačo in prenočišče. Obiskovalci lahko tudi za zabavo opravljajo kmečka dela. Lastniki gozdov prodajajo les. Mnogo prebivalcev se iz hribovskih vasi vozi na delo v doline.

Zakaj je za mnoge prebivalce mest obisk turistične kmetije zelo zanimiv?

Slovenske pokrajine

Druzba5-UC_2009.indb 39

Na fotografiji je samotna kmetija v predalpskem svetu. V okolici so pašniki in gozdovi.

Na pobočjih hribov so manjše vasi. Večja naselja so v širših dolinah in kotlinah. Prebivalci hribov se ukvarjajo s kmetovanjem. V dolinah so ponekod industrijska podjetja. Največ prebivalcev živi v Ljubljanski kotlini.

tretje poglavje

39 6.5.2009 11:31:56

3. 5 Obpanonske pokrajine narava

A

povečan prikaz Obpanonskih pokrajin

Panonska nižina • Vzhodno od predalpskih hribovij so pokrajine, ki ležijo na obrobju velike Panonske nižine, zato jih imenujemo Obpanonske pokrajine. Panonska nižina se nadaljuje onkraj meje, v dveh sosednjih državah, na Madžarskem in na Hrvaškem. Skozi Obpanonske pokrajine tečeta reki Drava in Mura ter še nekaj manjših rek.

• V Obpanonskih pokrajinah so zime mrzle, poletja pa vroča.

Na zemljevidu poišči reke, ki tečejo skozi Obpanonske pokrajine. Vriši in vpiši jih v svoj zemljevid.

OBPanonske pokrajine

vinograd

gozd

b e s e d n

j a

k

Rečna struga – del površja, ki ga za svojo pot izbere reka. griči

ravnina

ravninska vas Majhno jezerce, imenovano mrtvica, je nastalo tam, kjer je bil nekoč rečni ovinek; kasneje si je reka urezala bolj ravno pot, del nekdanje rečne struge pa je ostal napolnjen z vodo.

velika polja

Reke ob hudem deževju poplavijo okolico. sadovnjak

40 Druzba5-UC_2009.indb 40

planet znanja

6.5.2009 11:32:04

B

Ravnine, doline, griči in kotline • V Obpanonskih pokrajinah so velike ravnine, pokrite z rodovitno prstjo. Gozda je na ravninah malo, saj so ga prebivalci že pred mnogimi stoletji posekali in naredili velika polja.

• Velika ravnina ob reki Muri se imenuje Pomurje. Ker na tej ravnini Mura nima velikega padca, teče počasi in dela ovinke. Ob obilnih padavinah lahko prestopi bregove in poplavi okolico.

• Na jugu segajo Obpanonske pokrajine do reke Save in čez njo. Tu leži Krško-brežiško polje in dolina ob spodnjem toku reke Krke.

V tej pokrajini se nad ravnino dvigajo nizki zaobljeni griči, pokriti z listnatim gozdom.

Na zemljevidu Slovenije poišči Pomurje. Vpiši ga v svoj zemljevid!

Reke na ravninah Obpanonskih pokrajin tečejo počasi in delajo ovinke. Na fotografiji v ozadju vidimo obronke gričev.

C

Strmi griči in hribi • Nad ravnino se dviga tudi gričevje, ki se od ostalih gričev razlikuje po tem, da ima bolj strma poboćja.

Imenuje se Haloze. V nekem drugem predelu, ki mu rečemo Kozjansko, so vzpetine tako visoke, da jim ne moremo več reči griči; tisto so že pravi hribi. Na prisojni strani teh vzpetin so vinogradi, na osojni strani pa je ponekod gozd.

Na zemljevidu Slovenije poišči Haloze in Kozjansko.

Vpiši jih v svoj zemljevid.

Zakaj so vinogradi na prisojni strani gričev?

Slovenske pokrajine

Druzba5-UC_2009.indb 41

Na fotografiji vidimo značilne haloške griče s strmimi pobočji, na katerih so vinogradi.

V Obpanonskih pokrajinah prevladujejo ravnine in nizki griči. Le v dveh predelih so vzpetine bolj strme oziroma višje. Na ravninah je zelo rodovitna prst.

tretje poglavje

41 6.5.2009 11:32:05

3. 6 Obpanonske pokrajine ljudje

A

Poseljenost Obpanonskih pokrajin • Ker je v Obpanonskih pokrajinah mogoče pridelati veliko hrane, se je v preteklosti v njih naselilo mnogo ljudi. Na ravninah so danes velike vasi, obdane z obsežnimi polji. Vasi so tudi na gričevju, vendar so manjše.

• Mesto Murska Sobota je središče Pomurja. Na robu Obpanonskih pokrajin je drugo največje slovensko mesto Maribor.

V vaseh, ki so na ravninah, so hiše tik ob cestah, polja pa so takoj za hišami.

V Pomurju poleg Slovencev živijo tudi madžarska narodna manjšina in Romi. Na javnih krajih so napisi v slovenščini in madžarščini.

Na zemljevidu Slovenije poišči mesta Mursko Soboto, Maribor, Novo mesto, Krško in Brežice.

Vpiši jih v svoj zemljevid.

• V južnem delu Obpanonskih pokrajin so mesta Novo mesto, Krško in Brežice. b e s e d n

j a

k

Izguba – podjetje posluje z izgubo, če s prodajo izdelkov ne zasluži niti toliko, da bi plačalo vse stroške.

Javni kraji – kraji, do katerih ima vsakdo dostop in kjer se zbirajo ljudje.

Toplice – kraj, kjer izvira topla voda, ki je koristna za zdravje.

Vrelec – mesto, kjer pride na površje topla ali mineralna voda.

B

Mesto Maribor • Mnogo prebivalcev se zaposli v podjetjih in ustanovah, ki delujejo v mestih. Na robu mest so pred leti zgradili večje število tovarn, največ na robu Maribora. Nekatere uspešno delujejo še danes.

Nekatere druge pa so morali zapreti, ker so poslovale z izgubo. Veliko ljudi je izgubilo zaposlitev.

Sedaj nastajajo nova podjetja.

• Maribor je s številnimi šolami veliko izobraževalno središče. V njem je tudi univerza.

Ob katerih rekah sta mesti Maribor in Murska Sobota?

42 Druzba5-UC_2009.indb 42

Maribor je drugo največje slovensko mesto. V mestu so številne prireditve, ki imajo veliko obiskovalcev. Zelo blizu mesta je Pohorje z lepimi smučišči.

planet znanja

6.5.2009 11:32:07

C

Na severovzhodu - velika pridelava hrane • Na obsežnih ravnih poljih severovzhodne Slovenije pridelajo kmetje veliko hrane. V sadovnjakih gojijo sadje. Na gričevjih so vinogradi. Iz soka stisnjenega grozdja naredijo vinogradniki vino, ki ga prodajajo v Sloveniji in tujini.

• Večino poljskih pridelkov kmetje prodajo prehrambenim podjetjem. Ta jih v tovarnah predelajo v živila, ki so potem na prodaj v trgovinah. Na primer: koruzo predelajo v koruzni zdrob.

pšenica

sončnica

sladkorna pesa

Velika polja v Obpanonskih pokrajinah.

oljna repica

V Obpanonskih pokrajinah so vrelci tople zdravilne vode. Turistična podjetja so zgradila toplice, ki jih obiskuje množica gostov.

Na fotografiji so Moravske toplice, ene od toplic v Obpanonskih pokrajinah.

rdeča pesa

koruza

detelja

Z deteljo, koruzo in peso krmijo domače živali. Druge rastline so namenjene predvsem prehrani ljudi.

Na zemljevidu poišči nekaj toplic v Obpanonskih pokrajinah. Vpiši jih v svoj zemljevid in zraven vriši tale znak za toplice:

južnem delu - močna industija C • VV južnem delu Obpanonskih pokrajin, ob reki Krki, leži Novo mesto. V njem je večje število šol in kulturnih ustanov. Tam delujeta tudi dve veliki tovarni, tovarna zdravil in tovarna avtomobilov. V obeh je zaposleno veliko prebivalcev Novega mesta in njegove širše okolice.

Kako se imenuje znamka avtomobilov, ki jih izdelujejo v Novem mestu?

Slovenske pokrajine

Druzba5-UC_2009.indb 43

Fotografija kaže notranjost tovarne v Novem mestu, v kateri sestavljajo avtomobile.

Na robu Obpanonskih pokrajin sta mesti Maribor in Novo mesto. Na ravninah so velike vasi, obdane s polji.

Na njih pridelajo kmetje veliko hrane.

Prebivalstvo se ukvarja tudi z živinorejo. Mnogi se zaposlijo v industriji in turizmu.

tretje poglavje

43 6.5.2009 11:32:17

3. 7 Dinarskokraške pokrajine – narava

A

povečan prikaz Dinarskokraških pokrajin

V Slovenijo sega Dinarsko gorstvo • V južni Sloveniji so predeli, ki spadajo k Dinarskemu gorstvu.

Površje je kraško. Tem pokrajinam rečemo Dinarskokraške pokrajine.

Na zemljevidu Slovenije poišči vsaj eno kraško polje (išči imena, ki vsebujejo besedo polje). Ime polja vpiši na ustrezno mesto v svojem zemljevidu Slovenije.

Dinarskokraške pokrajine

• Površje v njih je iz kamnine, imenovane apnenec, ki se v stiku z vodo raztaplja. V površju so številne razpoke, skozi katere voda ob deževju ponikne v podzemlje.

Ponekod poniknejo pod površje celo reke, ki jim zato rečemo ponikalnice. V podzemlje odteče tudi voda Cerkniškega jezera. Ker zaradi tega presahne, mu pravimo presihajoče jezero. Vsem tem nenavadnim pojavom rečemo kraški pojavi.

• Dinarskokraške pokrajine so znane po zelo mrzlih zimah. Poleti pa je tam pogosto hladneje kot

presihajoče jezero

drugod.

b e s e d n

kraško polje

j a

k

Kraški – Beseda je nastala iz besede ‘kras’, ki je najprej pomenila golo skalnato površje, danes pa pomeni tudi površje, ki se je izoblikovalo z raztapljanjem apnenca.

ponikalnica

Kraško polje – večji ravni del kraškega površja, ki ga obkrožajo vzpetine.

vrtača

dinarska planota

podzemna jama rov

44 Druzba5-UC_2009.indb 44

Ponikalnica – Reka ponikne v rov, ki je nastal zaradi raztapljanja apnenca.

Nekje drugje ponovno pride na površje.

Presihajoče jezero – Jeseni in pozimi dež odteka v podzemne jame; te se napolnijo in del vode ostane na površju kot jezero. Do poletja vsa voda postopoma izgine v podzemlje.

Vrtača – lijakasta globel v apnenčastem površju.

brezno

planet znanja

6.5.2009 11:32:23

B

Visoke planote • V južnem in zahodnem delu Dinarskokraških pokrajin so visoke planote. Porasle so z velikimi gozdovi.

Ena od teh planot, ki se dviga v zahodni Sloveniji, je po gozdu celo dobila ime: Trnovski gozd. Ponekod so v gozdovih globoka brezna, v katerih tudi poleti najdemo sneg in led. Na planoti Kočevski rog, ki je prav tako pokrita z gozdovi, živijo zveri: medvedi, volkovi in risi.

• Na visokih dinarskih planotah je ostro podnebje. Tam pihajo močni vetrovi, pozimi pa je zelo mraz.

Planota Kočevski rog je močno porasla z gozdom. Del gozda je zaščiten in ljudje ne smejo v njem ničesar spreminjati. Takšen je, kot je bil pred tisoči let. Rečemo mu pragozd.

Na zemljevidu poišči planoti Trnovski gozd in Kočevski rog. Vpiši ju v svoj zemljevid!

C

Nizki kras • Poleg visokih planot so v Dinarskokraških pokrajinah tudi nižji kraški predeli. Površje se precej zniža ob zgornjem toku reke Krke. Zniža se tudi v Beli krajini, pokrajini pod pogorjem Gorjanci.

• V nižjih predelih je več rodovitne prsti kot na višjih planotah, podnebje pa je manj ostro. Manj je tudi gozda, več je travnikov in njiv.

Fotografija kaže pokrajino v Beli krajini, ali natančneje, izvir reke Dobličice. Kot vidimo, se tu izmenjujejo ravna področja in griči, porasli z gozdom.

Površje kraških polj je ravno in nižje od svoje okolice. Na fotografiji je Planinsko polje.

Na zemljevidu poišči reko Krko, Gorjance in Belo krajino. Vriši in vpiši jih v svoj zemljevid!

Slovenske pokrajine

Druzba5-UC_2009.indb 45

V Dinarskokraških pokrajinah je površje iz apnenca. Ker se le-ta v vodi raztaplja, nastajajo tam kraški pojavi: podzemne jame, reke ponikalnice, presihajoča jezera, kraška polja, vrtače. Visoke planote so porasle z gozdom. V nižjih predelih je več travnikov in njiv.

tretje poglavje

45 6.5.2009 11:32:25

3. 8 Dinarskokraške pokrajine ljudje

A

Kočevje, ki leži sredi gozdnate pokrajine, je zelo staro mesto. Za njegove zidove so se zatekali ljudje v času turških vpadov.

Poseljenost Dinarskokraških pokrajin • Na visokih planotah zaradi skalovitega površja z malo prsti in ostrega podnebja živi malo ljudi.

Manj ljudi se je naselilo tudi na tistih nižjih območjih, kjer na površju ni vode (potokov, rek), ki so jo ljudje potrebovali za preživetje. Nekaj več prebivalcev se je naselilo v Beli krajini, kjer so ugodne razmere za življenje. Poleg vasi je v Dinarskokraških pokrajinah tudi več mest, med njimi Postojna, Kočevje, Črnomelj in Metlika.

Vpiši mesta, ki so tu omenjena, v svoj zemljevid!

B

Kako se preživljajo prebivalci • V mestih se ljudje zaposlujejo v podjetjih in ustanovah. Zaradi nenavadnih kraških pojavov – podzemnih jam, presihajočih jezer – obiskuje ta del Slovenije veliko turistov, zato se ljudje lahko zaposlujejo v turističnih podjetjih. Reka Kolpa, ki teče ob meji s Hrvaško, je poleti zelo primerna za kopanje in čolnarjenje in tudi ob njej se razvija turizem.

Obiskovalci reke Kolpe prirejajo izlete in tekmovanja v vožnji z napihljivimi čolni.

• V nižjih predelih prebivalci obdelujejo njive, gojijo sadje in redijo živino. Lastniki vinogradov pridelujejo grozdje in iz njega izdelujejo vino.

• Na visokih planotah se ljudje ukvarjajo z živinorejo, lastniki gozdov pa tudi prodajojo les.

Za katere domače živali uporabljamo besedo živina?

Na fotografiji vidimo pokrajino v Beli krajini.

Na prisojnih pobočjih gričev so številni vinogradi.

46 Druzba5-UC_2009.indb 46

planet znanja

6.5.2009 11:32:26

C

Skrivnostni podzemni svet • Obiskovalce privlači lepota velikih podzemnih kraških jam, od katerih so nekatere znane po vsem svetu: Postojnska jama, Škocjanske jame, Vilenica in druge.

• Presihajoče Cerkniško jezero z okolico privablja ljudi, ki imajo radi šport in lepo naravo. Tam je mogoče plavati, veslati, kolesariti in loviti ribe. Če jezero pozimi prekrije dovolj debel led, se obiskovalci na njem lahko tudi drsajo.

V kraških jamah živijo živalce, ki jih imenujemo človeške ribice.

Nimajo oči. Seveda pa jih niti ne potrebujejo, saj živijo v večni temi.

Na tej lepi fotografiji je ena od velikih dvoran v Škocjanskih jamah.

V vodi, ki prodira v kraško podzemlje, je raztopljen apnenec. Ko pride ta voda v podzemne votline, se iz nje izloči apnenec, ki se ponovno strdi. Tako v mnogo tisoč letih nastanejo zanimive oblike iz apnenca, ki jim rečemo kapniki.

Na zemljevidu poišči Cerkniško jezero; vriši in vpiši ga v svoj zemljevid.

C

Uporaba lesa • Veliko bogastvo Dinarskokraških pokrajin so tamkajšnji gozdovi. Lastniki gozdov lahko vsako leto posekajo nekaj dreves. Njihova debla na žagah razžagajo v deske. Tako pripravljen les uporabljajo v tovarnah, ki delujejo v bližini gozdov, za izdelovanje pohištva in drugih izdelkov iz lesa.

• Ker tudi v drugih deželah tovarne izdelujejo pohištvo, slovenske tovarne zanj včasih težko najdejo kupce.

Tovarne lahko prodajo le zelo lepo in moderno pohištvo, zato zaposljujejo ljudi, ki imajo veliko znanja in spretnosti.

Zakaj so tovarne pohištva zgradili blizu gozdov?

Slovenske pokrajine

Druzba5-UC_2009.indb 47

Risar je pokazal, kako iz drevesnih debel postopno nastaja pohištvo, ki ga prodajajo v trgovinah.

Dinarskokraške pokrajine so redkeje naseljene. Prebivalci se ukvarjajo z gozdarstvom, obdelujejo manjše njive in redijo živino. Zaradi kraških pojavov te kraje obišče veliko turistov.

tretje poglavje

47 6.5.2009 11:32:29

3. 9 Obsredozemske pokrajine narava

A

povečan prikaz Obsredozemskih pokrajin

Del Slovenije, ki je v bližini morja • Obsredozemske pokrajine rečemo pokrajinam v bližini Jadranskega morja, ki je del Sredozemskega morja. Morje poleti zbere veliko toplote, ki jo oddaja sonce. Del te toplote ohrani tudi v zimskih mesecih, zato se zrak nad morjem nikoli ne ohladi prav močno. Topli zrak ne doseže le obale, temveč se širi tudi v zaledje. Tako je v Obsredozemskih pokrajinah navadno topleje kot v drugih delih Slovenije.

Na zemljevidu poišči Koprski zaliv in Piranski zaliv in ju vpiši v svoj zemljevid!

• V teh pokrajinah pa včasih piha burja. To je hladni veter, ki piha z visokih planot proti morju. b e s e d n

j a

k

Koprsko primorje – tako rečemo obalnemu območju, v katerem je največje mesto Koper.

Obsredozemske pokrajine soline

Mandljevci – drevesa, na katerih rastejo mandlji.

Soline – plitki bazeni z morsko vodo, namenjeni pridelovanju soli; ko voda izhlapeva, nastajajo kristali soli.

strma obala (klif)

polotok

Zaledje – območje malo stran od morske obale, kjer sta rastje in podnebje še vedno podobna obalnemu rastju in podnebju.

strm apnenčast rob

vas na vrhu griča obalno mesto v Koprskem primorju

48 Druzba5-UC_2009.indb 48

pristanišče

planet znanja

6.5.2009 11:32:39

oljčni nasad

B

klif

Morje in obalno območje • Naš del Jadranskega morja je bolj plitev, saj je še 500 metrov od obale njegova globina od 20 do 23 metrov.

• Na obali se ponekod iz morja dvigajo strme stene, ki jim rečemo klifi. Nastali so tako, da so morski valovi v dolgem obdobju postopno izpodjedali obalo. Na obalnih gričih rastejo sredozemske rastline, ki potrebujejo veliko toplote: oljke, smokve in mandljevci.

Za kaj uporabljamo plodove drevesa oljke?

C

Na tem delu slovenske obale med Izolo in Piranom vidite klife.

Zaledje • Površje je ponekod v zaledju obale podobno površju v Dinarskokraških pokrajinah. To pomeni, da je kraško. Ponekod je bolj malo rodovitne prsti. Ljudje so naredili njivice v vrtačah, ki so jih ogradili s kamenjem. Na hribovitem območju, ki ga imenujemo Brkini, je precej gozda. Na Krasu je prst primerna za rast vinske trte. Tam pridelujejo znamenito vino Teran.

Na fotografiji je del Brkinov, ki so delno pokriti z gozdom.

Tu vidimo pokrajino Kras z vrtačami. V njih se je ohranilo nekaj rodovitne prsti. Okoli nekaterih vrtač so kamnite ograje.

Zakaj so ljudje s kamenjem ogradili vrtače, v katerih so njivice? (Pomisli na to, da tam piha močna burja!)

Slovenske pokrajine

Druzba5-UC_2009.indb 49

V Obsredozemskih pokrajinah je podnebje toplejše kot drugod v Sloveniji. Uspevajo rastline, ki potrebujejo veliko toplote. Površje se od morja proti notranjosti postopno dviga.

Ponekod v zaledju obale je površje podobno površju v Dinarskokraških pokrajinah.

tretje poglavje

49 6.5.2009 11:32:40

3. 10 Obsredozemske pokrajine ljudje

A

Poseljenost obale in zaledja • V zadnjih desetletjih se je iz notranjosti Slovenije v Koprsko primorje preselilo veliko ljudi, zato je sedaj ta obalni del Slovenije gosto poseljen. Tam so tri stara mesta: Koper, Izola in Piran.

Ker poleg Slovencev v Koprskem primorju živijo tudi pripadniki italijanske narodnostne manjšine, sta tam uradna jezika slovenščina in italijanščina.

Na fotografiji je ena od starih hiš v Piranu. Podobna je hišam v italijanskem mestu Benetke. Mesta Koper, Izola in Piran so pred več kot 200 leti spadala k državi, ki so ji vladali vladarji iz Benetk. Nekateri graditelji hiš so zato posnemali beneške hiše.

Na fotografiji je vas Topolovec, v kateri so nekatere hiše zapuščene.

• Dlje od obale, v zaledju, so majhne vasi. Ker so se prebivalci v preteklosti selili s podeželja v mesta in v tujino, so v nekaterih vaseh zapuščene hiše. V zaledju so tudi mesta, na primer Ajdovščina in Nova Gorica. b e s e d n

j a

k

Kobilarna – prostor za vzrejo konj.

Uradni jezik – jezik, ki ga lahko uporabljamo v državnih in lokalnih uradih (na primer na sodišču).

zapuščene hiše

Na zemljevidu Slovenije poglej, kje na obali so mesta Koper, Izola in Piran ter kje v zaledju je mesto Nova Gorica. Vpiši jih v svoj zemljevid.

B

Koprsko primorje - delo v vrtovih in nasadih oljk • V Koprskem primorju ni večjih polj. Vendar pa prebivalci na vrtovih pridelajo veliko zelenjave, ki tam zaradi toplega vremena zraste bolj zgodaj kot drugod v Sloveniji. Prebivalci so posadili tudi veliko oljk.

Naštej vsaj tri vrste zelenjave!

50 Druzba5-UC_2009.indb 50

zid iz kamenja oljka

terasa

Če nameravajo lastniki zemljišča posaditi oljke na nagnjenem površju, lahko naredijo terase, kakršne kaže ta risba. Na ravnih površinah teras je delo – na primer obiranje oljk – lažje.

planet znanja

6.5.2009 11:32:43

zabojniki za prevoz izdelkov

C

dvigala

Koprsko primorje – delo v turizmu in koprski luki • Koprsko primorje obiskuje mnogo turistov. Tam delujejo številni hoteli, restavracije, trgovine in turistične agencije, ki zaposlujejo številne prebivalce.

• Prebivalci obalnega območja se lahko zaposlijo tudi v koprski luki. Ladje prevažajo blago med to našo luko in drugimi celinami. Do Kopra ali iz njega vozijo blago tovornjaki in vlaki.

• Nekoč je bilo v obalnih mestih več ribičev. Ker pa je v morju vse manj rib, je tudi ribičev malo.

Velika dvigala v koprski luki natovorijo ali raztovorijo ladijski tovor. Ladje danes največ blaga prepeljejo v zabojnikih.

Poleg ladij prevažajo zabojnike tudi druga prevozna sredstva. Katera?

C

Zaledje – kmetovanje, industrija in turizem • Ponekod v zaledju je prst zelo rodovitna. Prebivalci tam pridelajo veliko sadja in zelenjave, ki ju potem prodajajo v drugih slovenskih krajih.

• V mestih, ki so v zaledju, deluje nekaj tovarn. Tudi v zaledju se prebivalci vedno bolj zaposlujejo v podjetjih, ki se ukvarjajo s turizmom.

Na fotografiji je gričevje, ki mu rečemo Goriška brda. Tu pridelajo veliko zgodnje zelenjave in sadja ter vina.

V Lipici je velika kobilarna, v kateri vzrejajo konje lipicance, ki so znani po vsem svetu. Lipico obišče mnogo turistov.

Na zemljevidu Slovenije poglej, kje so Goriška Brda.

Vpiši jih na enako mesto v svoj zemljevid.

Slovenske pokrajine

Druzba5-UC_2009.indb 51

Obalno območje je gosto naseljeno in tam je nekaj starih mest. Tam živijo tudi pripadniki italijanske narodnostne manjšine. Veliko prebivalcev je zaposlenih v podjetjih, ki se ukvarjajo s turizmom. Za Slovenijo je zelo pomembna koprska luka. V zaledju obale je nekaj mest. Prebivalci podeželja gojijo veliko sadja in zelenjave.

tretje poglavje

51 6.5.2009 11:32:44

3. 11

Zaključek

Projekt

Alpske pokrajine so gorate, v njih so številne prepreke za promet. Ljudje so se naselili v dolinah. Zaposleni pa so predvsem v turizmu.

V Predalpskih pokrajinah je več hribovij.

Večja naselja so v dolinah in kotlinah.

Prebivalci se preživljajo s kmetovanjem in delom v podjetjih ter ustanovah.

Obpanonske pokrajine so ravne in gričevnate. Na poljih pridelajo veliko hrane.

Veliko prebivalcev je zaposlenih v tovarnah in turizmu. V Dinarsko-kraških pokrajinah lahko opazujemo kraške pojave. Prebivalci se preživljajo s kmetovanjem, mnogi se zaposlijo v industrijskih podjetjih. V Obsredozemskih pokrajinah je topleje kot drugod v Sloveniji.

Mnogo prebivalcev je zaposlenih v turizmu in koprski luki.

1.

Izberi tri slovenske kraje, ki se ti zdijo tako zanimivi, da bi priporočil Svenu, naj jih obišče.

V zvezek napiši njihova imena in razloge, zakaj naj bi jih Sven obiskal. Napiši, kaj bi on v teh krajih lahko počel zabavnega!

4 3 9

1

2 8 11

6

5

7

10

načrt Svenove poti

52 Druzba5-UC_2009.indb 52

Fant z imenom Sven živi s svojo družino na Švedskem. Naslednje poletje bo odpotoval v Slovenijo.

Sedaj zbira fotografije slovenskih krajev in jih lepi na obris Slovenije.

Vrisal si je načrtovano pot. Kar si je zapisal, smo prevedli v slovenščino.

planet znanja

6.5.2009 11:32:46

1

2

»Poskusil bom priti na vrh najvišje slovenske gore, na vrh Triglava.« »S čolnom, ki mu rečejo pletna, se bom odpeljal na majhen otok sredi Blejskega jezera.« 4

3

»Z ljubljanskega gradu si bom ogledal glavno mesto Republike Slovenije.«

5

»V Pomurju bom skušal fotografirati štorkljo v gnezdu.«

6

»Na Bizeljskem si bom ogledal vinograde in takšne cerkvice na gričih.«

7

Fotografije krajev, v katerih se bo Sven ustavil.

»Ogledal si bom vsaj eno podzemno jamo v Dinarskokraških pokrajinah.«

9

Slovenske pokrajine

Druzba5-UC_2009.indb 53

»Na Dolenjskem bom skušal najti in fotografirati ta kozolec.« 8

»Pod goro Snežnik si bom ogledal grad z enakim imenom.«

10

»Preden se odpeljem do morske obale, si ogledam še dolino reke Soče. Sposodil si bom kanu in se odpeljal po reki navzdol.«

»Raziskoval bom gozdove na Pohorju.«

»Blizu morja, v Hrastovljah, bom poiskal to cerkev in si v njeni notranjosti ogledal stare stenske slike.«

11

»Na obali si bom pošteno odpočil.

Rezerviral si bom hotelsko sobo v znanem turističnem kraju Portorož.«

tretje poglavje

53 6.5.2009 11:32:50

4. 0 ZGODBE O PRETEKLOSTI str. 58

str. 62

Zgodbe o Rimljanih

Zaključek

4.2

4.1 Zgodbe o najstarejših časih str. 56

4.3

4.4

Gradovi, cerkve, stare šege in prazniki str. 60

Ljudje o svojem preteklem življenju pripovedujejo zgodbe. Pravimo jim življenjske zgodbe. Dedkova in babičina življenjska zgodba sta daljši, otrokova pa je krajša. Del otrokove zgodbe je morda napisan v spominski knjigi; v njej so imena prijateljic in prijateljev, pripoved o pomembnih dogodkih (na primer rojstnih dnevih) in še kaj.

54 Druzba5-UC_2009.indb 54

planet znanja

6.5.2009 11:33:29

V tem poglavju boš med drugim izvedel/-a: • kako s pomočjo starih predmetov obnovimo dogodke iz preteklosti; • kateri so najstarejši predmeti, ki so jih našli na naših tleh; • ali so našli starodavne predmete tudi ljudje, ki niso arheologi;

Kakšno je bilo življenje ljudi pred tisoč in več leti? O tem pripovedujejo arheologi in zgodovinarji.

Njihove zgodbe o preteklosti bi se lahko začenjale takole:

• kaj moramo storiti, če najdemo predmete iz davnih časov; • kaj nam ostanki iz časa rimske države povedo o tem, kako so živeli Rimljani; • kaj vemo o življenju na srednjeveških gradovih?

Pred približno petdeset tisoč leti ...

Pred približno 5000 leti ...

Pred približno 2400 leti ...

... so ljudje na stene nekaterih jam narisali živali, ki so jih pogosto lovili.

... so ljudje v Egiptu izumili pisavo.

Ker pa so le redki znali pisati, so poklicni pisarji pisali za druge ljudi in za to prejemali plačilo.

... so stari Grki gradili svetišča svojim bogovom, uprizarjali igre v gledališčih in se zanimali za matematiko.

Pred približno 2000 leti ...

Pred približno 600 leti ...

Pred malo manj kot 200 leti ...

... se je na ozemlju današnjega Izraela rodil Jezus. Njegov nauk se je kmalu razširil po rimskem cesarstvu.

... so se vitezi, ki so živeli na gradovih, bojevali proti sovražnikom v takšnih oklepih.

... so v Angliji vozile prve lokomotive, ki jih je poganjal parni stroj.

V tovarnah so začeli s stroji izdelovati izdelke, ki so jih prej izdelovali le ročno.

Nastopila je doba industrije.

Zgodbe o preteklosti

Druzba5-UC_2009.indb 55

cetrto poglavje

55 6.5.2009 11:33:37

4. 1 Zgodbe o najstarejših časih čoln, narejen iz drevesnih debel

A

streha iz drevesnega lubja

voz

koča

Voz ljudi z barja • Na Ljubljanskem barju so arheologi našli predmete, ki nam povedo, da so tam živeli ljudje že pred 6000 leti. Kdo so bili, ne vemo. Morda so prišli od daleč, iz Azije. Najdeni predmeti pa nam marsikaj povedo o tem, kako so živeli.

b e s e d n

j a

k

Arheolog – strokovnjak za odkrivanje ostankov, zakopanih v zemlji, in za razlaganje dogodkov iz davne preteklosti.

Na ravnini, ki jo danes imenujemo Ljubljansko barje, je bilo nekoč jezero. Na jezeru so na kolih, zabitih v jezersko dno, stale lesene koče. Prebivalci teh koč, ki jim danes rečemo koliščarji, so se sredi jezera počutili varne pred sovražniki.

Koča, ki jo je narisal risar, pa ne stoji sredi jezera, temveč ob njegovem bregu. Risar jo je tam narisal zato, da je na bregu ob koči lahko narisal še lesen voz, katerega ostanke so našli arheologi. O tem vozu govorijo ostale ilustracije na tej strani in besedilo ob njih.

Pred nekaj leti so arheologi v blatu našli okrogel kos lesa. Ugotovili so, da je to ostanek kolesa nekega voza, ki so ga uporabljali ljudje ob jezeru pred 5200 leti.

To je najstarejše leseno kolo, kar so jih doslej našli.

1 meter

Arheologi si lahko približno predstavljajo, kakšen je bil voz, na katerega je bilo pritrjeno kolo, ki ga vidiš na desnih fotografijah.

Takole ga je narisal risar.

Ali se ti zdi pomembno, da so ljudje izumili kolo?

Utemelji svoj odgovor!

56 Druzba5-UC_2009.indb 56

Ko so kolo temeljito očistili, je izgledalo takole. Arheologi so ugotovili, da je bilo zelo spretno izdelano.

planet znanja

6.5.2009 11:33:41

Luknjica, ki jo je izvrtal človek v davnini.

B

Piščal iz kamene dobe • Sedaj se bomo vrnili v še bolj davno preteklost, v obdobje pred približno 40.000 leti. Takrat ljudje še niso izdelovali predmetov iz kovin. Orodje in orožje so izdelovali iz lesa, živalskih kosti, predvsem pa iz kamnov, zato tistemu obdobju v preteklosti rečemo kamena doba.

V neki jami v dolini reke Idrijce so arheologi našli kost, v katero so bile izrezane luknjice.

Menijo, da je to piščal, ki jo je pred približno 45.000 leti uporabljal predstavnik človeške vrste, imenovane neandertalci.

Takole si je risar zamislil davnega človeka, ki je igral na piščal.

Iz česa so si praljudje izdelovali obleko?

let stara kovinska posoda C • 2500 Prva kovina, iz katere so ljudje izdelovali izdelke, je bila baker. Ker je baker precej mehak, so mu kasneje začeli dodajati še kovino, imenovano kositer, in tako je nastal malo trši bron. Končno so se naučili iz železove rude pridobivati železo, ki je še trše.

Nekatere izdelke iz kovin so lepo okrasili, med drugim tudi posodo, ki je na desni fotografiji.

Na zemljevidu Slovenije poišči vas Vače. Najdeš jo v Posavju, severno od Save. Vpiši jo v svoj zemljevid.

Zgodbe o preteklosti

Druzba5-UC_2009.indb 57

Na Vačah je pred več kot sto leti domačin izkopal zelo lepo, približno 2500 let staro vedro, ki mu pravimo situla. Na njem so podobe, za katere ne vemo natanko, kaj pomenijo. Najbrž prikazujejo praznovanje. Na njem vidimo bojne vozove, bojevanje z ročkami, osebe, ki so bile verjetno pomembne, živali ... Tudi arheologi ne znajo razrešiti vseh skrivnosti.

Na naših tleh so arheologi našli mnogo izdelkov, ki so jih izdelali ljudje v davnini. Med njimi so: starodavna piščal, kolo, ki je bilo pred več tisoč leti pritrjeno na nek voz, in bronasto vedro ali situla, ki so jo uporabljali ljudje iz naselja nad reko Savo.

cetrto poglavje

57 6.5.2009 11:33:44

4. 2 Zgodbe o Rimljanih notranji nepokrit prostor ali atrij

A

stenske slike - freske

tlakovana tla z vzorcem majhen okrasni bazen

Rimljani na ozemlju, ki je danes slovensko • Pred 2000 leti so v Sredozemlju in velikem delu Evrope vladali Rimljani. Vladali so tudi na ozemlju, ki danes pripada slovenski državi. Tu so gradili ceste in mostove, postavili so dobro urejena mesta, v katerih so delovala javna kopališča, vodovod in tržnice.

Na podeželju so Rimljani gradili udobne vile.

Ogrevanje v njih je bilo podobno današnji centralni kurjavi.

b e s e d n

j a

k

Amfiteater – veliko okroglo gledališče.

Na pokopališču blizu rimskega mesta Celeia so našli to grobnico treh njegovih prebivalcev. V zgornjem delu grobnice so kipi treh članov rimske družine z imenom Spektacij. Ta družina je živela v Celei pred približno 1800 leti. Dva moška člana družine sta bila župana v tem mestu.

Ponekod so vire tople vode izkoriščali že Rimljani. Ene od toplic v Sloveniji danes imenujemo po njih. Katere?

58 Druzba5-UC_2009.indb 58

Gladiator – izurjen borec, največkrat suženj, ki se je moral v zabavo gledalcev boriti proti drugim borcem ali divjim zverem.

Dragoceni rimski predmeti iz 1. stoletja so bili najdeni v Polhovem Gradcu.

planet znanja

6.5.2009 11:33:51

B

Vsakdanje življenje v rimski državi • Če so imeli Rimljani dovolj premoženja, so lahko živeli precej udobno. Veliko časa so preživeli v kopaliških bazenih in vročih kopelih. V večjih mestih so zgradili amfiteatre, kjer so se zabavali z gledanjem spopadov med gladiatorji.

• Družina je bila za Rimljane pomembna, vendar so bili mnogi očetje odsotni, saj so morali vrsto let preživeti kot vojaki v rimski vojski.

• Najtežja dela so opravljali sužnji. Otroci sužnjev so tudi sami postali sužnji. Nekaterim pa so njihovi gospodarji podarili svobodo.

Poizvedi, kateri slovenski mesti sta danes na krajih, kjer sta nekoč stali rimski mesti Emona in Petovio!

Še danes ponekod izdelujejo izdelke iz slonovih oklov.

Lov na slone je v Afriki sicer prepovedan, vendar lovci na skrivaj streljajo slone in prodajajo okle. Bi ti kupil/-a igračo ali kaj drugega, kar je narejeno iz slonovih oklov?

(Napiši odgovor in ga utemelji!)

S tema lutkama iz slonove kosti se je igrala deklica, ki je živela pred več kot 1.700 leti v rimskem mestu Emona. Takšne igrače so svojim otrokom lahko kupili le premožni starši.

Deklica je umrla, preden je odrasla. Poleg nje so v kamnito krsto položili ti lutki. Pred nekaj leti so krsto in lutki v njej našli arheologi.

Oblačilo, ki so mu Rimljani rekli toga.

C

Muzej nam pomaga, da si predstavljamo Rimljane • Ohranili so se tudi številni spisi, v katerih rimski pisci opisujejo vsakdanje življenje takratnih ljudi. Zato vemo, na primer, kako so bili oblečeni, kaj so jedli, kakšne so bile njihove pričeske in še marsikaj drugega.

• Muzeji nam včasih na posebnih prireditvah zelo nazorno pokažejo, kakšno je bilo vsakdanje življenje Rimljanov.

Kateri muzej si že obiskal/-a? V katerem kraju je in kako se imenuje?

Zgodbe o preteklosti

Druzba5-UC_2009.indb 59

V ljubljanskem Mestnem muzeju so izdelali oblačila in predmete, zelo podobne tistim, ki so jih uporabljali Rimljani. Povabili so otroke, da so se oblekli v oblačila in poskusili uporabljati predmete, podobne tistim, ki so jih uporabljali Rimljani.

Rimljani so na ozemlju, ki je danes slovensko, gradili dobro urejena mesta. V vsakdanjem življenju so uporabljali predmete, ki se nam še danes zdijo lepi. Ker je ostankov iz rimskega obdobja veliko, tudi veliko vemo o tedanjem življenju.

cetrto poglavje

59 6.5.2009 11:33:53

4. 3 Gradovi, cerkve, stare šege in prazniki

A

obzidje

Most, ki so ga pred napadom dvignili.

grajski stolp

grajsko dvorišče

Gradovi so služili predvsem za obrambo pred napadalci. Življenje v njih ni bilo preveč udobno. V bivalnih prostorih je bil prepih, pozimi so bili hladni. Povsod je bilo veliko umazanije, kopalnic pa seveda ni bilo ...

Slovenija - dežela gradov • V Sloveniji so se od večine srednjeveških gradov ohranile samo ruševine. Nekaj gradov pa je skoraj v celoti ohranjenih. Stare slike in zapisi nam povedo, kako so pred več stoletji živeli njihovi prebivalci.

Grad Kamen, ki ga kaže fotografija, je zelo star. Delno je porušen, vendar si še lahko predstavljamo, kako težko ga je bilo pred 700 leti zavzeti.

b e s e d n

j a

k

Freska – slika, narejena na svež omet.

Takšne slike lahko vidimo na stenah gradov in cerkva.

Krščanski svetniki – osebe, ki jih je papež razglasil za svete in jih verniki posebej častijo.

Stavbenik – kdor načrtuje in vodi gradnjo velikih stavb. Šega – star običaj, ki že dolgo prehaja od starejših na mlajše.

Vaški zavetnik – svetnik, ki je bil izbran za zaščitnika vasi, na primer Sveti Jurij.

Ko so izumili neko orožje, grajski zidovi niso mogli več varovati lastnikov pred sovražnikom. Katero orožje je bilo to?

60 Druzba5-UC_2009.indb 60

planet znanja

6.5.2009 11:34:00

B

Slovenija - dežela starih cerkva • Najstarejše slovenske cerkve so bile zgrajene v srednjem veku. Te cerkve so večinoma majhne in skromno opremljene. Povedo nam, da so bili takrat ljudje revni, vendar zelo verni.

• Na Slovenskem so ljudje šele v kasnejših obdobjih lahko zbrali toliko denarja, da so najeli stavbenike in gradili večje cerkve, katerih notranjost so s pomočjo umetnikov okrasili s slikami in freskami. Nekatere prikazujejo ljudi, oblačila in običaje iz časa, v katerem so bile cerkve zgrajene.

Poizvedi, koliko je stara cerkev, ki je najbljižja tvojemu domu.

Zelo zanimive freske so naslikane na stenah cerkve na Sladki gori. Na teh freskah vidimo oblačila, ki so jih nosili ljudje pred približno 250 leti.

Skupina ljubiteljev starin je sama izdelala oblačila, kakršna vidimo na stenah slatkogorske cerkve. Fotografije ljudi, ki so oblekli ta oblačila, smo našli na internetu.

C

Šege in prazniki govorijo o preteklosti • O preteklosti govorijo stare šege, kakršna je pust.

Nekoč so ljudje z glasnim praznovanjem pusta skušali pregnati zimo in priklicati pomlad. Še danes praznujemo pusta, vendar predvsem zato, da se poveselimo.

• O življenju v vaseh govorijo vaški prazniki. Ljudje so se nekoč bali lakote, vojn, požarov in še česa. Zato si je marsikatera vas izbrala enega od krščanskih svetnikov za vaškega zavetnika, ki naj bi jo ščitil. Na tisti dan v letu, ko je praznik tega svetnika, vaščani priredijo veselo praznovanje. Ta dan je za ljudi, ki so se odselili iz vasi, priložnost, da se spet srečajo z nekdanjimi sovaščani.

Katero staro šego še poznaš poleg pusta?

Zgodbe o preteklosti

Druzba5-UC_2009.indb 61

Fant, oblečen v škoromata: Tako v naseljih na obrobju Brkinov pravijo pustnim šemam, ki pobirajo darove po hišah, oblečeni v kožuhe in bele hlače, ovešeni z zvonci in trakovi ter pokriti s koničastim klobukom. Škoromate spremljajo še druge šeme.

Ko obiščemo grad, si zamišljamo, kako so živeli ljudje pred več sto leti. Cerkve so pomemben del naše kulturne dediščine. Stare slike prikazujejo nekdanje ljudi, njihove noše in običaje.

Nekateri običaji, po katerih so se ravnali predniki, so se ohranili do danes.

cetrto poglavje

61 6.5.2009 11:34:01

4. 4 Zaključek

Projekt

Veliko zanimivih starih predmetov hranijo v slovenskih muzejih. Kako pa so prišli v muzej?

Mnogo so jih izkopali arheologi na tistih območjih, za katere vedo, da so bili v davnini naseljena. Včasih jih najdejo delavci, ki izkopavajo zemljo za novo stavbo ali avtocesto. Če najdemo v zemlji dragocen star predmet, ga moramo izročiti muzeju. Takšni predmeti so namreč naša skupna kulturna dediščina.

1.

Ugotovite, katera znana oseba je živela v vašem naselju ali v njegovi bližini. Morda se vaša šola imenuje po njej ali pa je na kateri od hiš njena spominska plošča. Morda jo omenja krajevni časopis ali knjiga, ki govori o vašem kraju in jo najdete v knjižnici. (Če živite v večjem mestu, izberite znano osebo, ki je živela v tistem delu mesta, kjer je vaša šola.) Poiščite nekaj podatkov o življenju znane osebe (viri: internet, odrasli, knjige).

Napišite kratko poročilo o tem.

V nekaterih slovenskih naseljih so zelo stare hiše. Včasih nad hišnim vhodom opazimo številke, ki nam povedo, katerega leta je bila hiša zgrajena. Poleg številk je ponekod napisan priimek družine.

Ali je bila med nekdanjimi prebivalci tvojega domačega kraja tudi kakšna znana oseba? V vasi Vrsno pri Kobaridu je vsekakor bila. V njej se je rodil pesnik Simon Gregorčič.

Njegovo rojstno hišo so preuredili v muzej.

62 Druzba5-UC_2009.indb 62

planet znanja

6.5.2009 11:34:04

UČILNICA PRED PRIBLIŽNO 100 LETI slika cesarja Franca Jožefa

Nekateri muzeji zbirajo samo eno vrsto predmetov. Šolski muzej v Ljubljani zbira zanimive stvari, ki nam pripovedujejo, kako so se nekoč šolali otroci. Pokukajmo vanj!

zemljevid avstroogrskega cesarstva

razpelo

Šolski zvonec, s katerim so zvonili ročno.

Učenci se učijo pisanja.

učiteljičina palica

Pisalna tablica, na kateri so učenci vadili pisanje in računanje.

Zgodbe o preteklosti

Druzba5-UC_2009.indb 63

cetrto poglavje

63 6.5.2009 11:34:08

5. 0 KAKO SO ŽIVELI PREDNIKI, str. 68

str. 72

str. 76

Burni dogodki ob koncu srednjega veka

Slovenci se začnejo združevati

Zaključek

5.2

5.1

5.3

5.4

5.5

Na začetku srednjega veka

Po burnih časih mirnejše obdobje

Še dolga pot do slovenske države

str. 66

str. 70

str. 74

5.6

O prednikih Slovencev seveda ne vemo vsega, vendar pa o njih vemo vedno več. Večina je pripadala ljudstvu Slovanov.

Arheologi vedno znova odkrivajo nove predmete, ki so jih uporabljali prvi Slovani v naših krajih. Oglejmo si nekatere!

Blizu Bleda so našli številne predmete, ki so jih uporabljali Slovani kmalu po tem, ko so se priselili na ozemlje današnje Slovenije. Dva predmeta zlahka prepoznaš.

Kaj pa tretjega?

64 Druzba5-UC_2009.indb 64

Kaj pa ti izdelki starih Slovanov? Čemu so služili?

Te predmete so našli v istem delu Slovenije.

planet znanja

6.5.2009 11:34:55

KAKO JE NASTAJALA SLOVENIJA

lovec

slovanska žena

Ali si lahko predstavljamo, kako so izgledali predniki Slovencev, ko so poselili ozemlje, ki je danes slovensko? Arheologi so skušali izdelati njihovo zunanjo podobo.

fant

Danes živimo v svoji državi Sloveniji.

Najbrž veste, da je nastala šele malo pred vašim rojstvom. Gotovo pa si o tem tudi postavljate mnoga vprašanja, na primer: • h kateri državi pa je pred tem spadalo slovensko ozemlje; • kaj se je na tem ozemlju dogajalo pred tisoč in več leti; • kdo so bili predniki Slovencev; • zakaj so izbrali prav ta del Evrope za svojo domovino; • kako sta nastala slovenski narod in slovenski jezik; • katera druga ljudstva so v preteklosti živela na tem ozemlju;

bojevnik

• kako je slovenskemu narodu skupaj z drugimi prebivalci Slovenije uspelo ustvariti skupno državo; • kako nastane država?

V tem poglavju boste našli odgovore na ta vprašanja.

Kako so živeli predniki, kako je nastajala Slovenija

Druzba5-UC_2009.indb 65

peto poglavje

65 6.5.2009 11:34:57

200

0

200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 1800 2000

5. 1 Na začetku srednjega veka pred n. š. začetek našega štetja

A

Rimljani so bili premagani • Rimljani so ozemlje današnje Slovenije osvojili na začetku našega štetja in potem na njem vladali približno 400 let. Končno so jih premagala ljudstva s skupnim imenom Germani. Ozemlje današnje Slovenije in današnje avstrijske Koroške so naselili Slovani, ko so prišli iz vzhodne Evrope.

Rimljani so prek ozemlja današnje Slovenije zgradili obrambni zid, ki naj bi jih varoval pred Germani. Stolpi in zidovi pa niso zadržali napadalcev. b e s e d n

Na zemljevidu Slovenije si oglej pokrajino onstran severne meje Slovenije, avstrijsko Koroško. V njej poišči dve največji mesti. Njuni imeni vpiši v svoj zemljevid Slovenije.

B

j a

k

Narečje – jezik, ki se je razvil na manjšem ozemlju, na primer v neki dolini ali na nekem hribovju.

Naše štetje (n. š.) – leta štejemo od časa, ko se je rodil Jezus.

Predniki so ustvarili državo Karantanijo • V novi domovini so Slovani sprva živeli v majhnih ločenih skupinah. Da bi bili v spopadih s sosednjimi ljudstvi močnejši, so se med seboj povezali in ustvarili skupno državo Karantanijo. Središče te države je bilo v pokrajini, ki se danes imenuje Koroška in je del Avstrije.

• Ugledni Karantanci, imenovani kosezi, so iz svojih vrst izbrali kneza, ki naj bi jih vodil. Novi knez je moral priseči, da bo pravično vladal. Med prisego je sedel na kamnu, ki je danes shranjen v muzeju v Celovcu (risbo obreda najdeš na strani 77).

Ljudje, ki obdelujejo zemljo, se morajo za dlje časa naseliti na nekem kraju. Pojasni (napiši), zakaj je tako!

66 Druzba5-UC_2009.indb 66

Prvi domovi Slovanov so bile preproste lesene koče. Obdelovali so zemljo in redili živino. Pašniki in gozd so bili skupna lastnina vseh vaščanov.

planet znanja

6.5.2009 11:35:03

C

Duhovnik opravlja krst.

Mož, ki kleči, bo v tem obredu sprejet med kristjane.

Karantanci so izgubili samostojnost • Karantanci so morali pred več kot 1200 leti – pred letom 800 našega štetja – priznati premoč Germanov in sprejeti njihovo oblast. Vendar so ohranili svoj jezik in svoje navade.

• Takrat Slovani v teh krajih še niso bili kristjani.

Verovali so v boga groma in bliska Peruna, boginjo pomladi Vesno in v še več drugih bogov.

Katero leto se je štelo pred 1200 leti?

C

Med Slovane so prihajali tuji duhovniki, ki so jim razlagali krščansko vero, in Slovani so jo počasi začeli sprejemati.

Življenje v srednjeveških državah • Prednikom Slovencev so vladali vladarji, ki so imeli svoje dvore na območju današnje Nemčije ali Avstrije.

Mestom na morski obali in njihovi okolici pa so vladali vladarji iz Benetk.

• Ozemlje, katerega prebivalci so govorili stara slovenska narečja, je bilo razdeljeno na več dežel, na štajersko, koroško, kranjsko in goriško deželo.

Prebivalci so vse svoje zadeve urejali v svoji deželi.

Imeli so se za pripadnike ene od teh dežel, ne pa za pripadnike istega, slovenskega naroda. grad

Včasih so si duhovniki naredili zapiske v jeziku ljudstva, kateremu so razlagali novo vero.

Pred približno 1000 leti so tako napisali besedilo v narečju slovanskih prednikov Slovencev, ki se je ohranilo do danes. To staro besedilo imenujemo Brižinski spomeniki. Napisano je na listih, narejenih iz živalskih kož. Liste so vložili v knjigo z lesenimi platnicami.

Tako je risar narisal srednjeveško vas. Nekateri predniki Slovencev so bili lastniki zemlje in so ohranili osebno svobodo. Drugi so postali osebno odvisni od zemljiških gospodov, ki so živeli na gradovih. Postali so torej tlačani.

Tudi danes se mnogi Slovenci med seboj pogovarjajo v narečjih. Navedi vsaj dve slovenski narečji!

Kako so živeli predniki, kako je nastajala Slovenija

Druzba5-UC_2009.indb 67

Kmalu po priselitvi v novo domovino so Slovani ustvarili državo Karantanijo. Kasneje so jim zavladali tuji vladarji. Predniki Slovencev so postopno sprejeli krščansko vero.

Mnogi predniki so postali tlačani.

peto poglavje

67 6.5.2009 11:35:08

200

0

200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 1800 2000

5. 2 Burni dogodki ob koncu pred n. š. začetek našega štetja

srednjega veka

A

Turki so ob umikih odpeljali s seboj ujetnike, ki so postali njihovi sužnji. Če so ujeli dečke, so jih vzgojili za turške vojake, janičarje.

Turški napadi • Na Balkan so ob koncu srednjega veka prodirali Turki. Kmalu po letu 1400 so osvojili Bosno. Od tam so potem napadali druge dežele, tudi dežele, v katerih so živeli Slovenci. Prebivalci mest in gradov, obdanih z obrambnimi zidovi, so bili pred njimi precej varni.

Nezaščitene pa so bile vasi. Turki so mnoge oplenili in požgali.

Vaščani so se ponekod zaščitili tako, da so zgradili utrdbe, imenovane protiturški tabori. Zbirali so tudi denar za vojsko, ki jih je nekajkrat branila pred Turki. b e s e d n

Turki so oblegali tudi glavno mesto avstrijskega cesarstva, vendar ga niso mogli zavzeti. Kako se imenuje to mesto? (Še danes je glavno mesto Avstrije.)

j a

k

Janičarji – turški vojaki, rojeni v krščanskih deželah in prevzgojeni v Turčiji.

Renesansa – beseda pomeni ponovno rojstvo; zanimanje za znanost in umetnost, ki je bilo značilno za stare Grke in Rimljane in ki je zamrlo v srednjem veku, se je v času renesanse ponovno »rodilo«.

B

Kmečki upori • Kmetje niso trpeli le zaradi Turkov, temveč tudi zaradi revščine. Poleg tega da so plačevali denar za vojsko, ki se je bojevala proti Turkom, so morali dajati graščakom vse več pridelkov in denarja. Zanje so morali graditi gradove in ceste ter obdelovati njihova polja.

• Kmetje so se večkrat uprli, napadali gradove in jih nekaj požgali. Vendar jih je vojska, ki so jo proti njim poslali graščaki in cesar, na koncu vedno premagala.

Kdo je bil bolje oborožen in izurjen, kmetje ali vojska, ki so jo proti njim poslali graščaki in cesar?

68 Druzba5-UC_2009.indb 68

Risba kaže kmete, ki so se zbrali, da bi napadli grad. Oborožili so se s kmečkim orodjem in preprostim orožjem.

planet znanja

6.5.2009 11:35:13

C

Velike spremembe v Evropi • V srednjem veku so se Evropejci bolj malo zanimali za znanost in umetnost. To se je močno spremenilo pred približno 600 leti, najprej v Italiji.

• Izobraženci so se začeli ukvarjati z znanostjo.

Preučevali so Zemljo in nebesna telesa, ugotavljali so, katere sile vladajo v naravi. Slikarji niso slikali več le verske prizore, temveč tudi človekovo telo in prizore iz vsakdanjega življenja. Temu času rečemo renesansa.

Kolumb in njegovi mornarji so v Ameriki naleteli na tamkajšnje prebivalce. Poimenovali so jih ‘Indijanci’.

Poizvedi, zakaj!

C

Učenjak Galileo je izumil daljnogled in opazoval Mesec ter planete. Do takrat so mislili, da je Zemlja središče vesolja. Nek drug učenjak, Kopernik, pa je dognal, da Zemlja kroži okoli Sonca.

Krištof Kolumb

Kdo so bili protestanti • V cerkvah so duhovniki uporabljali latinščino. V tem jeziku je bila tudi napisana večina verskih knjig. V Nemčiji je mož z imenom Luther opozoril, da bi morali navadni ljudje brati verske knjige, napisane v njihovem jeziku, in tako sami spoznavati krščansko vero. Luther je tudi obsojal tiste duhovnike, ki sta jih denar in oblast bolj zanimala kot verske zadeve.

Vernikom, ki so mu sledili, rečemo protestanti.

• Slovenski protestanti, ki jih je vodil Primož Trubar, so pred več kot 400 leti v skladu z Luthrovim naukom napisali in dali v Nemčiji natisniti prve verske knjige v slovenskem jeziku.

V času, ko sta v Italiji cveteli umetnost in znanost, je Krištof Kolumb s svojimi mornarji na španskih ladjah prvi priplul do otokov pred ameriško celino.

Tisti predstavniki cerkve, ki so imeli na Slovenskem največ vpliva, so slovenske knjige prepovedali. Slovenski protestanti so jih na skrivaj prinašali v dežele, v katerih so živeli Slovenci. Med tovorjenjem na konjih so jih skrili med drugo blago, kar je narisal risar na levi risbi.

V kateri veliki državi, ki je takrat že ni bilo več, so ljudje govorili latinsko?

Kako so živeli predniki, kako je nastajala Slovenija

Druzba5-UC_2009.indb 69

Turki so napadali dežele, v katerih so živeli Slovenci. V času turških napadov je bilo življenje prebivalcev slovenskih dežel težko.

Najteže je bilo kmetom, ki so se večkrat neuspešno uprli graščakom. V Italiji sta se takrat razvijali umetnost in znanost. Slovenski protestanti so napisali prve slovenske knjige.

peto poglavje

69 6.5.2009 11:35:18

200

0

200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 1800 2000

5. 3 Po burnih časih mirnejše pred n. š. začetek našega štetja

obdobje

A Ker je voda vrtela to kolo, se je v notranjosti delavnice dvigovalo težko kladivo.

Železo so tu segreli, da se je dalo oblikovati s kladivom.

kladivo

vodno kolo

V fužinah so v pečeh topili železovo rudo. Iz nje so dobili železo, ki so ga v kovačnicah uporabili za izdelovanje železnih izdelkov. Risba kaže kovačnico.

Več narediti in več znati • Po koncu turških napadov in kmečkih uporov je nastopilo mirnejše obdobje. Kmetje so se začeli zanimati, kako bi z boljšim obdelovanjem polj pridelali več pridelkov. Posamezniki, ki so imeli dovolj znanja in poguma, so najemali delavce za kopanje rud v rudnikih in za delo v fužinah (glej risbo). Nekateri so s prodajo rud in železnih izdelkov obogateli.

• Ljudje so vedno bolj cenili znanje.

Plemič Janez Vajkard Valvazor je v svojih knjigah natančno opisal velik del slovenskega ozemlja in navade prebivalcev. Tako je širil znanje o njem. b e s e d n

j a

k

Poštna kočija – kočija, ki je med mesti prevažala pošto in potnike.

Kako danes rečemo velikim pečem v železarnah, v katerih pridobivajo železo?

B

Trgovci so prenašali blago in novice • Pred približno 350 leti so med večjimi mesti že vozile poštne kočije, ki so prevažale pisma in potnike.

Trgovci so v mestih prodajali stvari, ki so bile prej zelo redke: sol, začimbe, dragocene tkanine. Pri nas so za prodajo v tujini odkupovali žito, med, izdelke iz železa in kože.

Zelo draga je bila neka začimba, ki je danes čisto poceni (otroci je ne marajo, ker je zelo pekoča). Trgovci so jo vozili iz Indije. Katera začimba je to?

70 Druzba5-UC_2009.indb 70

Ljudem, ki so po ozkih poteh na konjih in mulah tovorili blago, rečemo tovorniki. Ker so se bali razbojnikov, so potovali v skupinah, v katerih je bilo deset ali celo sto ljudi. Od Celja do Trsta so potovali štiri ali pet dni, do Benetk pa deset. Spali so največkrat kar pod milim nebom.

planet znanja

6.5.2009 11:35:23

C

Ceste za vozove • Pred približno 300 leti so po naročilu vladarjev začeli graditi širše ceste, po katerih so lahko vozili veliki vozovi, ki so jih vlekli konji. Nekateri kmetje so s takšnimi vozovi za trgovce prevažali blago.

Postali so prevozniki ali furmani.

• Prevažali so les, izdelke iz železa in živo srebro, ki so ga rudarji nakopali v idrijskem rudniku. Vozili so na Hrvaško in v Italijo, v Avstrijo in Nemčijo, na Češko in Madžarsko.

Katero leto je bilo pred 300 leti?

C

Na fotografiji je pomanjšan posnetek voza, kakršnega so uporabljali prevozniki. Nekateri so na vozu imeli sode, v katerih so prevažali vino. Mnogi kmetje so s prevozništvom dobro zaslužili. Z denarjem, ki so ga dobili za prevoz blaga, so najeli hlapce, ki so delali na kmetijah. Ob cestah so takrat že bile gostilne, v katerih so prevozniki prenočevali.

Prevoz po rekah • Blago so ljudje prevažali tudi s čolni po rekah. Če so potovali proti rečnemu toku, so na čolne navezali dolge vrvi, ki so jih po bregovih vlekli konji. V rečnih pristanih so blago nalagali na čolne ali razlagali z njih.

Risba kaže rečni pristan na Vrhniki. Trgovci so blago iz vzhodnih delov slovenskega ozemlja po rekah pripeljali do Vrhnike. Tam so ga pretovorili na vozove in ga odpeljali v Italijo.

Lastniki gozdov so včasih želeli prodati les tudi kupcem v oddaljenih krajih. Kako pa so ga prepeljali tako daleč? Če se je do kupcev dalo priti po reki, so iz drevesnih debel naredili splave. Tako so debla prišla do kupcev. Seveda je bila pot nevarna, posebno če so bile na reki brzice. S splavi so na reki Dravi prevažali les že v srednjem veku pa tudi še v času, ko je bila posneta ta fotografija - pred manj kot sto leti.

Na zemljevidu Slovenije poglej, ali je mogoče po rekah priti od Celja do Vrhnike. Po katerih rekah?

Kako so živeli predniki, kako je nastajala Slovenija

Druzba5-UC_2009.indb 71

Za prebivalce naših dežel se je začelo mirnejše obdobje. Posamezniki so odpirali rudnike in fužine. Razvijal se je promet. Po novih cestah so z vozovi vozili blago. Ljudje so živeli bolje kot v prejšnjih časih.

peto poglavje

71 6.5.2009 11:35:25

200

0

200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 1800 2000

5. 4 Slovenci se začnejo pred n. š. začetek našega štetja

združevati

A

Ta mož je napisal zabavno gledališko igro (preberi njen naslov na risbi).

Pisal se je Linhart.

Žiga Zois

Slovenski razsvetljenci so se zbirali pri premožnem plemiču Žigi Zoisu. Ta jim je nudil denarno pomoč in jim svetoval, kaj naj pišejo.

Risba ga kaže na vozičku, ki ga je moral uporabljati zaradi bolezni.

Katero leto je bilo pred 250 leti?

B

Na slovensko so prišli Francozi • Na ozemlju, kjer so živeli Slovenci, so že dolgo vladali avstrijski vladarji. Pred približno 200 leti pa je večji del tega ozemlja zasedla vojska francoskega cesarja Napoleona.

Kdo so bili razsvetljenci • Tudi še pred 250 leti so v Evropi nekatere skupine ljudi - zlasti plemiči - imele velike privilegije.

Navadni ljudje pa so imeli zelo malo pravic. Skupine izobražencev v Franciji so začele razglašati, da je to krivično. Menile so tudi, da bi ljudje bolje živeli, če bi imeli več znanja. Zato so si prizadevale zbrati in širiti znanje. Tem izobražencem pravimo razsvetljenci.

• Tudi pri nas so delovali razsvetljenci. V slovenščini so za preproste ljudi pisali poučne knjige, pesmi in gledališke igre. b e s e d n

j a

k

Avstro-Ogrska – država, ki je nastala leta 1867 po razdelitvi avstrijskega cesarstva na avstrijski in ogrski (madžarski) del. francoska zastava

• Nekateri Slovenci so bili veseli, da so namesto Avstrijcev zavladali Francozi. Vendar pa so mnogi Slovenci zamerili Francozom, ker so jim morali plačevati visoke davke ali pa so se morali vojskovati za Napoleona.

Sedaj gotovo že veš, kaj je davek. Napiši to v eni povedi!

francoski vojaki v značilnih uniformah

Risba kaže pesnika Valentina Vodnika, ki opazuje francoske vojake. Vodnik je v eni od svojih pesmi hvalil Francoze in njihovega cesarja Napoleona. Menil je, da je ta cesar osvobodil Slovence. Vendar niso vsi Slovenci mislili tako kot on.

72 Druzba5-UC_2009.indb 72

planet znanja

6.5.2009 11:35:30

C

Načrt za združitev Slovencev

Na kamnu je napisano, kako daleč je do Dunaja. Črka W je začetnica v imenu Wien, ki je nemško ime za Dunaj.

France Prešeren

• Francosko vojsko so čez nekaj let premagale vojske drugih evropskih držav. Slovenske dežele so spet postale del Avstrije.

• Pred več kot 150 leti je skupina izobraženih in zavednih Slovencev razglasila načrt, da bi se dežele, v katerih so živeli Slovenci, združile v eno samo deželo, imenovano Slovenija. Ta združena Slovenija bi bila še naprej del avstrijskega cesarstva, vendar bi v njej Slovenci lahko govorili slovensko v državnih uradih in šolah. Tega dotlej avstrijske oblasti niso dovoljevale. Žal se takrat ta načrt ni uresničil.

Ker na Slovenskem ni bilo univerze, so nadarjeni mladi Slovenci odhajali študirat na Dunaj.

Dokler ni bilo železnice, so se tja vozili z vozovi ali s poštnimi kočijami. Na risbi vidimo mladega Franceta Prešerna, ki odhaja na Dunaj.

Napiši vse, kar veš o Francetu Prešernu!

C Začela se je prva svetovna vojna • Pred malo manj kot 100 leti se je začela vojna, ki je zajela skoraj ves svet. Danes jo opisujemo kot prvo svetovno vojno. V njej sta se Avstro-Ogrska in Nemčija borili proti Franciji, Angliji, Rusiji, Srbiji in Italiji. Bitke so potekale tudi na ozemlju današnje Slovenije, ob reki Soči. Mnogo Slovencev so poklicali v avstroogrsko vojsko. Ta je bila na koncu poražena.

Na zemljevidu so imena držav, ki so bile vpletene v prvo svetovno vojno. Države enega tabora so pobarvane rdeče, njihove nasprotnice pa so pobarvane modro. Italija je vstopila v vojno kasneje kot druge države. Poišči ozemlje današnje Slovenije in ugotovi, v katero državo je bilo vključeno.

Na zemljevidu Slovenije poglej, kje teče reka Soča.

Vpiši in vriši jo v svoj zemljevid.

Kako so živeli predniki, kako je nastajala Slovenija

Druzba5-UC_2009.indb 73

Ob koncu vojne je razpadlo avstroogrsko cesarstvo. Slovenski vojaki, ki jih je vodil general Maister, so zasedli Maribor, kjer so takrat živeli Slovenci in Nemci. To je pripomoglo, da je Maribor pripadel novi državi Srbov, Hrvatov in Slovencev (kratica SHS).

V tej novi državi je potem živela večina Slovencev, čeprav je Primorska pripadla Italiji.

Na risbi vidite generala Maistra, ki pregleduje svoje čete.

Razsvetljenci so širili znanje med ljudmi. Zavedni Slovenci so naredili načrt za združeno, enotno deželo Slovenijo. V prvi svetovni vojni so se mnogi Slovenci borili kot vojaki v avstroogrski vojski.

peto poglavje

73 6.5.2009 11:35:33

200

0

200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 1800 2000

5. 5 Še dolga pot do pred n. š. začetek našega štetja

slovenske države Koroška današnja meja med Italijo in Slovenijo Meja po prvi svetovni vojni: kot vidimo, je Italija segala skoraj do Logatca.

A

Slovenci po prvi svetovni vojni • Po koncu prve svetovne vojne se je večji del slovenskega naroda pridružil novi državi SHS, ki se je kasneje imenovala Kraljevina Jugoslavija. V tej državi so nastajali hudi spori med narodi. Vendar so Slovenci že lahko povsod – v šolah, uradih in drugje – uporabljali slovenščino.

Na zgornjem zemljevidu sta zapisani dve koroški mesti. Poišči ju!

Primorska je po prvi svetovni vojni pripadla Italiji (gl. zemljevid).

Fašisti, ki so vladali v Italiji, so prepovedali javno rabo slovenščine, Slovencem pa so njihova slovanska imena spreminjali v italijanska.

Koroška, v kateri so skupaj živeli Slovenci in nemško govoreči Avstrijci, je bila priključena k Avstriji.

B

Slovenci v drugi svetovni vojni • Dobrih dvajset let po koncu prve svetovne vojne se je začela druga svetovna vojna. Nemčija in Italija, katerima sta vladala zločinska diktatorja, sta skušali zavladati celotni Evropi. Na koncu so ju premagale vojske Sovjetske zveze, Združenih držav Amerike, Velike Britanije in drugih držav.

• Leta 1941 so nemška, italijanska in druge vojske zasedle Kraljevino Jugoslavijo, tudi slovenski del te države. Nekateri Slovenci so se uprli. Odšli so v gozdove in od tam napadali nemške in italijanske vojake.

Postali so partizani. S tem so postali zavezniki držav, ki so na koncu zmagale v vojni.

b e s e d n

j a

k

Fašisti – člani stranke, ki si vzame vso oblast in jo ohranja z nasiljem, razen tega pa poudarja samo lastni narod in zaničuje druge narode.

Komunisti – člani stranke, ki zagovarja komunizem, tj. nauk, da naj bi nekoč vsi ljudje postali enaki, lastnina pa skupna; dokler pa se to ne zgodi, morajo ljudem vladati in jih nadzorovati komunisti.

Plebiscit – splošno ljudsko glasovanje.

Sovjetska zveza – komunistična država v vzhodni Evropi in Aziji, v kateri je živelo več narodov, med katerimi je bil največji ruski narod.

• Pri partizanih so vodstvo prevzeli komunisti.

Nekateri drugi Slovenci so se zbali, da bodo komunisti po vojni s silo prevzeli vso oblast v Sloveniji.

Ustanovili so svojo, domobransko vojsko, ki se je ob podpori Nemcev borila proti partizanom. Tako se je ena skupina Slovencev borila proti drugi.

Kako je bilo ime diktatorjema, ki sta med vojno vodila Italijo in Nemčijo?

74 Druzba5-UC_2009.indb 74

Nemci so mnogo Slovencev izgnali v Srbijo in Nemčijo, ker so hoteli na Slovenskem naseliti Nemce. Na fotografiji nemški vojak nadzoruje Slovence, ki so prisiljeni zapustiti svoj dom.

planet znanja

6.5.2009 11:35:35

pionirska kapa

C

Tito

Slovenci po drugi svetovni vojni • Po vojni so Slovenci spet živeli skupaj z drugimi narodi v Jugoslaviji. Slovenija je bila ena od šestih republik, ki so skupaj sestavljale Jugoslavijo. Večina Primorske je bila priključena k Sloveniji.

• V povojni Jugoslaviji je imela večina prebivalcev zadovoljene osnovne potrebe, torej potrebe po hrani, obleki in stanovanju. Vendar ljudje niso mogli sami izbirati politikov, ki bi vodili državo. Niso mogli ustanavljati političnih strank, ki bi se na volitvah potegovale za oblast. Ves čas je vladala stranka komunistov in njen vodja Tito. Posamezniki, ki so to kritizirali, so se lahko znašli v zaporu.

Katero mesto je bilo glavno mesto Jugoslavije? V kateri državi je to mesto danes?

C

pionirska ruta

Vladajoči politiki so ustanovili skupnost otrok, ki se je imenovala pionirska organizacija.

Vsak učenec je moral postati njen član. Ob sprejemu so vsi dobili rdeče rute in modre kapice, kakršne vidiš na fotografiji. Slaviti so morali predsednika Tita, katerega slika je visela v vsaki učilnici.

Nastanek Republike Slovenije • Po smrti Tita leta 1980 se je vse več Slovencev zavzemalo za to, da bi se smele na volitvah za oblast potegovati različne politične stranke in da bi prebivalci Slovenije sami odločili, v kateri in kakšni državi bodo živeli. Večina politikov iz drugih delov Jugoslavije je takšne zahteve obsojala. Kljub temu je Slovenija leta 1990 izpeljala volitve, na katerih so volivci lahko izbirali med več političnimi strankami.

• Na plebiscitu, dne 23. decembra 1990, so prebivalci Slovenije glasovali za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo. Poslanci v parlamentu so jo slovesno razglasili 25. junija 1991.

• Jugoslovanski politiki so tedaj ukazali vojakom jugoslovanske vojske, ki so bili v vojašnicah na slovenskem ozemlju, naj s tanki nadzorujejo ozemlje Slovenije. Vendar so to preprečili slovenski vojaki in policisti, ki so zmagovali v bojih z jugoslovanskimi vojaki. Ti so morali poraženi zapustiti Slovenijo.

Izračunaj, koliko je stara naša republika!

Kako so živeli predniki, kako je nastajala Slovenija

Druzba5-UC_2009.indb 75

Jugoslovanski vojaki so skušali s tanki zavzeti mejne prehode. Na koncu so se morali umakniti.

Slovenci so po prvi svetovni vojni živeli v skupni državi z drugimi južnoslovanskimi narodi. V drugi svetovni vojni so se proti vojskam, ki so zasedle slovensko ozemlje, borili partizani. Vendar so se takrat Slovenci borili tudi med seboj. Po koncu druge svetovne vojne je bila Slovenija spet del Jugoslavije. Ljudje niso mogli izbirati politikov, ki bi vodili državo. Deset let po Titovi smrti so prebivalci Slovenije izvedli demokratične volitve in na plebiscitu glasovali za samostoj-no državo.

Leta 1991 je parlament razglasil neodvisno Republiko Slovenijo.

peto poglavje

75 6.5.2009 11:35:35

5. 6 Zaključek

Projekt

Predniki Slovencev so stoletja živeli v državah, ki so jim vladali vladarji z območja današnje Nemčije in Avstrije ter iz Benetk.

Na koncu srednjega veka so trpeli zaradi turških napadov in visokih dajatev. Slovenski protestanti so napisali prve knjige v slovenščini. V kasnejših mirnejših časih je postalo živ-ljenje boljše. Pred več kot 150 leti je nastal prvi načrt, da bi se Slovenci združili v enoten narod. Dve svetovni vojni sta med Slovenci terjali veliko žrtev. Samostojno državo in demokracijo je slovenski narod skupaj z drugimi prebivalci Slovenije pridobil v letu 1991.

1.

Vsak od učencev/učenk naj se pogovori z eno odraslo osebo, ki je živela v Sloveniji, ko je ta postajala samostojna država.

(Pogovori se lahko s starši, starimi starši, sosedi, ali drugimi odraslimi osebami, ki jih dobro pozna.) Te osebe naj vpraša, katerih dogodkov iz tistega časa se najbolj spominjajo, in zapiše odgovore. Pri pouku učenci in učenke preberejo zapisano in skupaj ugotavljajo, kako so tiste dni doživljali prebivalci Slovenije.

Slovenija se je osamosvojila.

Fotografija kaže, kako veseli so bili ljudje, ko smo dobili svojo lastno državo.

76 Druzba5-UC_2009.indb 76

planet znanja

6.5.2009 11:35:37

Zgodovina Slovencev v slikah

Naši predniki so se pred več kot 1400 leti priselili v novo domovino.

V svoji državi Karantaniji so volili kneze, ki so jih vodili.

Sprejeli so krščansko vero.

Prve slovenske knjige so nastale v času protestantizma.

Kmetje so ob koncu srednjega veka trpeli zaradi turških napadov.

Graščakom so morali plačevati visoke dajatve. Ko je bilo prehudo, so se kmetje uprli in napadli gradove.

V mirnejših časih so na naših Ko so Napoleonove čete zavtleh začeli delovati številni zele ozemlje današnje rudniki in fužine.

Slovenije, so se jih nekateri Slovenci razveselili.

Ob koncu 1. svetovne vojne je general Maister pripomogel k temu, da je Maribor postal slovensko mesto.

Kako so živeli predniki, kako je nastajala Slovenija

Druzba5-UC_2009.indb 77

Po 2. svetovni vojni je bil večji del Primorske priključen k Sloveniji, ki je bila ena od jugoslovanskih republik.

V mestih avstrijskega cesarstva so se množice uprle oblasti, ki ni dopuščala svobode. Na Slovenskem je takrat prvič nastal načrt, da bi bili Slovenci iz različnih dežel cesarstva povezani v skupni, slovenski deželi.

Leta 1991 je Slovenija postala samostojna država z imenom Republika Slovenija.

peto poglavje

77 6.5.2009 11:35:49

6. 0 REPUBLIKA SLOVENIJA, ČLANICA str. 82

str. 86

Kdo vodi našo državo

Slovenci v daljnih deželah in zamejski slovenci

6.2

6.1

6.3

Kaj moramo vedeti o svoji državi

Kaj potrebuje Slovenija

str. 80

str. 84

6.4

6.5 Zaključek str. 88

To je iz vesolja posneta fotografija večjega dela naše celine, Evrope. Ta celina ima burno zgodovino. Njeni prebivalci so ustvarili čudovito glasbo in knjige, izumili naprave, zaradi katerih živimo bolje, ter ustvarili veliko znanja o svetu, v katerem živimo. Vendar so se tudi med seboj vojskovali v mnogih vojnah.

Skupine ljudi so zatirale druge skupine in kratile njihove pravice.

Da se to ne bi ponavljalo, so se evropske države med seboj povezale v Evropsko unijo, in se obvezale, da bodo varovale pravice ljudi. Ozemlje Republike Slovenije je le majhen del Evrope.

Vendar ima naša država zaradi uspehov, ki jih je dosegla, v Evropi velik ugled.

Kje je tu Slovenija?

78 Druzba5-UC_2009.indb 78

planet znanja

6.5.2009 11:36:21

E

A

EVROPSKE UNIJE 8

26

Slovenija je postala članica Evropske unije leta 2004.

Predstavniki držav, ki so članice unije, sprejemajo najpomembnejše skupne odločitve v belgijskem mestu Bruselj.

8

7

26

13 7

6

14

13

11

6

27

14

20

19

11

27

18

2

20

19

15

5

18

2

23

15

1

9

5

23 16

24 1

9

22

16

22

24

3

12

3

12

21 21

25

V tem poglavju boš spoznal/-a:

10

25

10

4 4

17 17

• kaj hočemo reči, ko pravimo, da je Slovenija demokratična država; • zakaj se je 27 držav povezalo v zvezo, ki se imenuje Evropska unija;

1. 1.

Avstrija Avstrija

2.2.

Belgija Belgija

3.3.

Bolgarija Bolgarija

4. 4.

Ciper Ciper

5. 5. Češka Češka

6.6.

Danska Danska

7.7.

Estonija Estonija

8. 8.

Finska Finska

9. 9.

Francija

10.

10.

Grčija

11.

11.

Irska

12.

12.

Italija

13.

13. Latvija

14.

14.

Litva

15.

15.

Luksemburg

16.

16.

Madžarska

• kakšno delo opravljajo poslanci v državnem zboru;

18.

19.

Nizozemska 19.

20.

Poljska 20.

• kakšne naloge ima vlada naše države;

Francija

Latvija

17.

17. Malta Malta 21.

Portugalska

21.

Portugalska 25. Španija

25. Španija

Grčija

Litva

Nemčija 18.

Nemčija

Irska

Luksemburg

Nizozemska

22.

Romunija

23.

Slovaška

26. Švedska

27.

Velika Britanija

22.

Romunija

26. Švedska

23.

Slovaška

27.

Velika Britanija

Italija

• kakšno delo opravlja predsednik Republike Slovenije;

Madžarska

Poljska 24.

Slovenija

24.

Slovenija

• kako lahko izboljšamo življenje državljanov v naši državi; • v katerih državah še živijo Slovenci?

Države, ki so članice Evropske unije.

zastava Evropske unije Republika Slovenija, članica Evropske unije

Druzba5-UC_2009.indb 79

sesto poglavje

79 6.5.2009 11:36:25

6. 1 Kaj moramo vedeti o svoji državi

A

Naša skupna država • Republika Slovenija je država slovenskega naroda, hkrati pa tudi skupna država vseh svojih državljank in državljanov. Večina državljank in državljanov je slovenske narodnosti. Na ozemlju Slovenije živijo pripadniki italijanske in madžarske narodnostne manjšine, ki so prav tako slovenski državljani. Mnogi slovenski državljani so hrvatske, srbske, črnogorske, bošnjaške, makedonske, albanske, romske in še nekaterih drugih narodnosti.

• Vsi državljani imamo v skupni državi enake pravice in dolžnosti, ne glede na svojo narodnost.

Risar ni mogel narisati dveh milijonov slovenskih državljanov, ampak je narisal le manjšo skupino. Hotel je pokazati, da so med njimi ljudje obeh spolov, vseh starosti, različno premožni, različnih poklicev, navad, narodnosti ...

b e s e d n

j a

k

Simbol – znak, ki ljudem pomeni nekaj posebno pomembnega.

Spomni se: V katerih delih Slovenije živijo slovenski državljani italjanske in madžarske narodnosti?

B

Država, v kateri ima oblast ljudstvo • Slovenija je demokratična republika. Demokracija je grška beseda, ki pomeni, da v državi vlada ljudstvo.

• Seveda ne morejo vladati kar vsi državljani hkrati.

Zato odrasli državljani na volitvah odločijo, kateri posamezniki in katere politične stranke bodo vladale v njihovem imenu.

Volijo lahko vsi polnoletni državljani. Pri kateri starosti postanemo polnoletni? Izračunaj, čez koliko let boš lahko šel (šla) na volitve!

80 Druzba5-UC_2009.indb 80

Volivec obkroži na volilnem lističu imena tistih kandidatov, za katere meni, da so najprimernejši. Njegova pravica je, da to naredi tajno. Listič vstavi v zapečateno skrinjico.

Izvoljeni so kandidati, ki dobijo največ glasov.

planet znanja

6.5.2009 11:36:31

C

Kateri so simboli naše države • V Republiki Sloveniji smo izbrali nekaj simbolov, po katerih državljani drugih držav prepoznajo našo državo: grb, zastavo in himno. Slovenski državljani posebej spoštujemo te simbole.

«Naša država ima približno 2 milijona prebivalcev.

Naše glavno mesto je Ljubljana.«

Živé naj vsi naródi, ki hrepene dočakat’ dan, da koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! grb

zastava

Besedilo himne je sedma kitica pesmi Zdravljica, ki jo je napisal France Prešeren. Uglasbil jo je skladatelj Stanko Premrl. Himno zaigramo in zapojemo na praznovanjih državnih praznikov in ob drugih slovesnih priložnostih.

Kaj prepoznaš na slovenskem grbu?

C

Deklica se je na pamet naučila besedilo naše himne.

Članica Evropske unije • Sedemindvajset evropskih držav, med njimi tudi Republika Slovenija, je povezanih v skupnost držav z imenom Evropska unija. Zakaj so se povezale? Imele so veliko razlogov.

• V preteklosti so se evropske države med seboj pogosto vojskovale. Zdaj evropski politiki o najpomembnejših stvareh odločajo skupaj in skupaj preprečujejo spore.

• Podjetja lahko prosto prodajajo svoje izdelke v vseh državah, ki so članice Evropske unije. Če so njegovi izdelki kakovostni, jih lahko prodajo zelo veliko. To je dobro tudi za slovenska podjetja, saj je za njihove izdelke v naši majhni državi pogosto premalo kupcev.

• Državljani ene države se lahko zaposlijo ali šolajo v drugi državi Evropske unije. Tako imajo več možnosti, da v življenju dosežejo, kar želijo.

V katerem mestu je evropski parlament? V kateri državi je to mesto?

Republika Slovenija, članica Evropske unije

Druzba5-UC_2009.indb 81

Republika Slovenija je samostojna država.

Vendar je vsak njen državljan tudi državljan Evropske unije. Ko razobesimo slovensko zastavo, razobesimo ob njej tudi zastavo Evropske unije. Na fotografiji vidimo obe zastavi, ki plapolata na slovenski meji.

Vsi državljani Republike Slovenije imamo enake pravice in dolžnosti. V naši državi ima oblast ljudstvo. Vsak državljan Republike Slovenije je tudi državljan Evropske unije. V tej zvezi držav je veliko priložnosti za podjetja in posameznike.

sesto poglavje

81 6.5.2009 11:36:35

6. 2 Kdo vodi našo državo A »Prisegam, da bom z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.«

Na volitvah izvolimo predsednika države • Predsednik Republike Slovenije je tista oseba, ki na srečanjih s politiki drugih držav govori v imenu slovenskih državljanov. Je tudi poveljnik slovenske vojske. Opravlja še mnogo drugih dolžnosti.

• Predsednika republike izvolijo državljani na volitvah.

b e s e d n

j a

k

Državni zbor – izvoljeni poslanci, ki sprejemajo zakone.

Ko izvolimo predsednico ali predsednika naše republike, mora ta na vnaprej predpisani način javno priseči.

Predsednik vlade – oseba, ki jo poslanci v državnem zboru izvolijo za to, da bi vodila vlado; ne smemo ga zamenjevati s predsednikom Republike Slovenije, ki ga izvolijo volivci na volitvah.

Kdo je danes predsednik ali predsednica Republike Slovenije?

Kaj pomeni beseda blaginja?

B

Poslanci sprejemajo zakone • Vsi državljani se moramo ravnati po pravilih, ki jim pravimo zakoni. Kdo pa jih določi? To naredijo poslanci v državnem zboru. Oni so predstavniki državljanov, izvoljeni za štiri leta.

• Skoraj vsi poslanci so člani kakšne politične stranke.

Stranka je skupina ljudi, ki imajo podobno mnenje o tem, kako bi morali voditi državo. Pred volitvami skušajo prepričati ljudi, da bodo oni najbolje vodili državo in naj zato volijo njih.

Opiši, kako potekajo volitve predsednika vaše oddelčne skupnosti. Za koliko časa ga izvolite?

82 Druzba5-UC_2009.indb 82

Stavbo, v kateri se sestajajo poslanci državnega zbora, večkrat obiščejo tudi učenci. Ogledajo si dvorane, v katerih delajo poslanci. Z njimi se pogovori kateri od znanih politikov. Učenci na fotografiji si ogledujejo zgodovinske slike v notranjosti stavbe.

planet znanja

6.5.2009 11:36:36

C

Vlada odloča o stvareh, pomembnih za vse nas

“Gospod minister, kdaj bomo dobili novo telovadnico?”

• Poslanci v državnem zboru izvolijo vlado. Ta vsak dan odloča o mnogo stvareh, ki so pomembne za državljane. Na primer: Koliko denarja za računalnike naj dobijo šole? Katere ceste v Sloveniji je treba najprej popraviti? Kaj storiti, da se bo zmanjšalo število brezposelnih državljanov?

Bolj kot odločitve drugih ministrov so za učence pomembne odločitve ministra za šolstvo in šport.

• Vlado vodi njen predsednik.

Drugim članom vlade rečemo ministri. Vsak od njih je za nekaj zadolžen: nekdo za šolstvo in šport, drugi za promet, tretji za obrambo naše države ...

Za nekatere ministre uporabljamo nenavadne izraze. Napiši, kakšne so naloge ministra za zunanje zadev. (Če ne veš, poizvedi!)

C

Ali je državljan kršil zakon • Ko poslanci določijo zakone, po katerih se moramo ravnati vsi, določijo tudi, kakšna kazen lahko doleti osebo, ki krši zakon.

Bolj kot odločitve drugih ministrov so za učence pomembne odločitve ministra za šolstvo in šport.

grb Republike Slovenije Zapisničarka, ki zapisuje, kaj je kdo izjavil.

Zagovornik, ki zagovarja obtoženca.

sodnik Tožilec, ki obtožuje obtoženca, da je kršil zakon.

obtoženec

• Če nekoga obtožijo, da je kršil zakon, mu morajo to dokazati na sodišču. Sojenje vodi sodnik. Če obtoženemu dokažejo, da je kriv, sodnik zanj določi kazen.

Ali je dolžnost državljanov, da vedo, kaj prepovedujejo zakoni?

Pogovorite se o tem z učiteljem/-ico!

Sojenje mora biti pravično. Tisti, ki je obdolžen, da je kršil zakon, ima pravico, da ga zagovarja zagovornik.

Predsednika republike izvolijo volilci na volitvah. Poslanci v državnem zboru sprejemajo zakone. Večina poslancev je članov političnih strank.

Vlada odloča o številnih pomembnih zadevah. Sodišča odločajo o tem, ali je nekdo kršil zakon.

Republika Slovenija, članica Evropske unije

Druzba5-UC_2009.indb 83

sesto poglavje

83 6.5.2009 11:36:40

6. 3 Kaj potrebuje Slovenija A

Uspešna podjetja • Podjetja pridobivajo denar tako, da na tržišču prodajajo svoje izdelke ali pa svoje storitve. Če ima podjetje dobiček, lastniki podjetja odločijo, kaj bodo z njim naredili. Če pa podjetje ne zasluži toliko, da bi lahko plačevalo zaposlene, ti navadno izgubijo zaposlitev. V naši državi potrebujemo veliko uspešnih podjetij.

Risba kaže nekaj izdelkov, ki jih naša podjetja izvažajo v druge države. Z izvozom lahko podjetja ustvarijo precej zaslužka. Risba kaže tudi nekaj izdelkov, ki jih uvažamo.

Ali je katero od tvojih oblačil uvoženo? (Poglej etikete!)

Od kod je uvoženo?

b e s e d n

j a

k

Daljnovod – stebri in žice, po katerih potuje električni tok na velike razdalje.

Dobiček – denar, ki ostane v podjetju potem, ko podjetje plača zaposlene in poravna vse druge stroške.

Izvažati – prodati v tujini.

B

Tržišče – območje, kjer se lahko kupuje ali prodaja izdelke ali storitve.

Zdrava hrana • Veliko hrane, ki jo kupimo v trgovinah, pridelajo slovenski kmetje na svojih kmetijah. Prizadevajo si, da bi pridelovali okusno in zdravo hrano.

Uvažati – kupiti v tujini in prodati kupcem v svoji deželi.

• Na velikih poljih v nekaterih drugih evropskih državah kmetje pridelujejo hrano, ki jo trgovska podjetja poceni prodajajo tudi v naših trgovinah.

Slovenski kmetje zato včasih težko prodajo svoje pridelke. Ker je pomembno, da ohranimo kmetije, dajeta slovenska država in Evropska unija našim kmetom denarno pomoč.

Zakaj je pomembno, da v Sloveniji ohranimo kmetije?

Pogovorite se o tem z učiteljem/-ico!

Denarno pomoč Evropske unije lahko dobijo tudi tisti, ki pri nas redijo koristne živali, na primer ovce.

84 Druzba5-UC_2009.indb 84

planet znanja

6.5.2009 11:36:44

C

Energija • Električni tok pridobivamo v naših hidroelektrarnah, termoelektrarnah in jedrski elektrarni. Ker potrebujemo vedno več toka, načrtujejo strokovnjaki nove elektrarne, ki morajo biti varne in čim manj škodovati okolju.

• Nafto in zemeljski plin moramo uvažati iz dežel, kjer ju črpajo iz globine zemlje. Nafto pripeljejo v Evropo ladje, ki jim rečemo tankerji, ali pa priteče po ceveh, ki jim rečemo naftovodi. Plin pride k nam po ceveh, imenovanih plinovod.

Napiši, katere tri naprave, ki delujejo na električni tok, se ti zdijo najpomembnejše za ljudi.

C

hidroelektrarna

termoelektrarna

jedrska elektrarna

daljnovod

V zgornjem delu risbe so elektrarne, v spodnjem delu pa porabniki električnega toka. protihrupna ograja

Prometne povezave • Po kopnem potekata cestni in železniški promet. V zadnjih letih je Slovenija porabila veliko denarja za gradnjo avtocest. Sedaj pridejo ljudje in blago hitreje ter varneje do cilja. Posodobiti bomo morali še železnice.

• Slovenija je tudi pomorska država.

Po njenem morju poteka pomorski promet. V koprski luki pristajajo tovorne ladje, ki lahko prečkajo oceane.

• Nad Slovenijo poteka zračni promet. Pri nas je več manjših letališč.

Z dveh večjih letališč, ljubljanskega in mariborskega, vozijo letala potnike in tovor v evropska mesta. Z letali prihajajo k nam številni turisti.

Oglej si fotografijo! Čemu služi velika ograja ob avtocesti?

Republika Slovenija, članica Evropske unije

Druzba5-UC_2009.indb 85

Promet povzroča tudi težave. Vozila poganjajo motorji, ki po izpušnih ceveh pošiljajo v ozračje veliko plinov, škodljivih za ljudi, živali in rastline. Vozila ustvarijo hrup. Najslabša stran prometa pa so številne tragične nesreče.

Slovenija potrebuje uspešna podjetja, v katerih prebivalci dobijo zaposlitev. Poskrbeti moramo, da se bodo ohranile kmetije. Električni tok pridobivamo v naših elektrarnah, nafto in zemeljski plin pa moramo uvažati.

Prometne povezave so pomembne za podjetja in posameznike.

sesto poglavje

85 6.5.2009 11:36:48

6. 4 Slovenci v daljnih deželah in zamejski Slovenci A

Izseljenci in njihovi potomci • V preteklosti se je veliko Slovencev zaradi revščine ali drugih razlogov izselilo v Združene države Amerike, Avstralijo, Belgijo, Francijo, Argentino in še v druge dežele.

V Ameriko so se izseljenci odpeljali z velikimi parniki. To so bile ladje, ki so jih poganjali stroji na paro.

• Izseljenci in njihovi otroci ter vnuki so v teh deželah ustanovili slovenska društva. V njih pripravljajo kulturne prireditve, ki izseljence spominjajo na Slovenijo: razstave fotografij slovenske dežele, koncerte s slovensko glasbo, pokuša-nje slovenskih jedi in pijač ... Predstavniki naše države spodbujajo izseljence, da bi sodelovali s podjetji in ustanovami v Sloveniji in obiskovali našo deželo. b e s e d n

j a

k

Dvojezični vrtec – vrtec, v katerem se otroci in vzgojiteljice sporazumevajo v dveh jezikih.

kruh

sol

Fotografija kaže skupino izseljencev iz Združenih držav Amerike, ki je obiskala Slovenijo. Pričakala jo je skupina Slovencev v narodnih nošah in ji po stari navadi ponudila domač kruh in sol. Izseljenci so bili prijaznega sprejema zelo veseli.

Po katerem mestu se imenuje ladja, ki jo vidiš na risbi?

(Navedi slovensko ime.)

Risba kaže, v katere dele sveta se je pred mnogimi leti izselilo največ Slovencev.

86 Druzba5-UC_2009.indb 86

planet znanja

6.5.2009 11:36:54

B

Zamejski Slovenci • Večje število Slovencev živi v sosednjih državah, v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Ti Slovenci so državljani navedenih držav. Ker jih je manj kot prebivalcev tamkajšnjega večinskega naroda, pravimo, da so narodnostna manjšina. Pravico imajo, da se šolajo v slovenskem jeziku, da imajo njihova naselja napise tudi v slovenščini in da slovenščino uporabljajo v uradih. Slovenci v Avstriji in Italiji imajo včasih še vedno težave, ko skušajo uveljaviti te svoje pravice.

V nekaterih mestih v Avstriji so stoletja živeli tudi Slovenci. Kateri sta slovenski imeni za mesti, ki ju Avstrijci imenujejo Villach (izgovori “filah”) in Klagenfurt?

C

Na fotografiji so otroci, ki obiskujejo dvojezični vrtec na avstrijskem Koroškem.

Nekateri otroci na fotografiji so slovenske, nekateri pa avstrijske narodnosti.

V redu!!

How do you do?

Začasno v tujino zaradi dela in zaslužka • Po drugi svetovni vojni je večje število Slovencev zaradi boljšega zaslužka odšlo na začasno delo v bolj razvite evropske države. Zanje uporabljamo izraz zdomci. Mnogi so se že vrnili v Slovenijo.

• V prihodnosti se bodo nekateri slovenski državljani zaposlili v drugih državah Evropske unije. Seveda se bodo tudi nekateri državljani teh držav zaposlili in naselili pri nas. Evropejci bomo v prihodnosti še več sodelovali kot doslej.

Evropejci se morajo med seboj sporazumevati. V katerem jeziku se med seboj največkrat pogovarjajo?

Vsi jeziki, ki jih govorijo državljani v državah Evropske unije, so enakopravni. Vendar bi kateri od jezikov lahko izumrl, če bi tisti, ki so ga dobili od prednikov, v svoji lastni deželi raje uporabljali tuje kot domače besede. To posebno velja za jezike, ki jih govori majhno število ljudi, na primer za slovenščino.

Mnogo Slovencev se je nekoč izselilo v druge dežele. Naša država podpira povezave z njimi. Podpira tudi zamejske Slovence, ki branijo svoje pravice. V Evropski uniji bo vedno več sodelovanja med podjetji in ljudmi iz različnih držav.

Republika Slovenija, članica Evropske unije

Druzba5-UC_2009.indb 87

sesto poglavje

87 6.5.2009 11:36:55

6. 5 Zaključek

Projekt

Republika Slovenija je demokratična država, v kateri ima oblast ljudstvo. Državljani volijo voditelje na svobodnih volitvah. Prizadevamo si, da bi izboljšali našo državo – njeno gospodarstvo, promet in preskrbo z energijo.

Slovenska država podpira povezanost s Slovenci, ki živijo v tujini. zastava Evropske unije

zastava zveze NATO vojaki slovenske vojske

Slovenija je leta 2004 postala članica vojaške zveze NATO. Večje število držav Evrope in Severne Amerike se je povezalo v to zvezo zato, da bi si med seboj pomagale, če bi bile napadene. Članice te zveze včasih pomagajo ljudem v državah, kjer se skupine ljudi med seboj bojujejo. Tja pošljejo vojake, ki ne dovoljujejo, da bi se spopadi nadaljevali. znak Organizacije združenih narodov

slovenska zastava

1.

Izdelajte predstavitev Evropske unije. Napišite nekaj o njej in poiščite slikovno gradivo. V predstavitvi odgovorite na naslednja vprašanja: – kdaj je Evropska unija nastala; – koliko članic je imela na začetku; – katere politične ustanove jo vodijo; – katere države so kandidatke za to, da bi postale nove članice Evropske unije; – za kaj nameni Evropska unija največ denarja; – kje Evropska unija dobi denar za svoje delovanje; – koliko prebivalcev ima Evropska unija danes?

Seveda lahko pridobite še mnogo drugih podatkov o Evropski uniji.

Podatke o tem poiščite v knjižicah in člankih o Evropski uniji in na internetnih straneh.

(Tu je naslov domače strani urada, ki predstavlja Evropsko unijo v Sloveniji: http://europa. eu.int/abc/index_sl.htm)

V pokrajini Kosovo, ki leži med Srbijo in Albanijo, je bila pred leti vojna. Organizacija združenih narodov je tja poslala policiste iz različnih držav, ki preprečujejo, da bi se nekdanji nasprotniki spet spopadli. Na fotografiji je slovenski policist, ki pregleduje dokumente na letališču v Prištini, največjem mestu pokrajine Kosovo.

slovenska zastava

88 Druzba5-UC_2009.indb 88

planet znanja

6.5.2009 11:36:57

VLOGA SLOVENIJE V SVETU Med drugo svetovno vojno je zaradi spopadov med državami umrlo ogromno ljudi. Po vojni je človeštvo ustanovilo Organizacijo združenih narodov. Preprečevala naj bi nove vojne. Pomagala naj bi tudi ljudem v najrevnejših državah in tistim, ki so jih prizadele velike nesreče.

Republika Slovenija je danes ena od članic te največje svetovne organizacije. Vsako leto prispeva denar za njeno delovanje in za pomoč, namenjeno tistim ljudem na našem planetu, ki jo najbolj potrebujejo; med njimi so milijoni otrok.

Slovenski misijonarji – odposlanci katoliške cerkve – omogočajo slovenskim državljanom, da pomagajo otrokom v revnih deželah. Poskrbijo za to, da pomoč pride do tamkajšnjih otrok. Na fotografiji je pater Drevenšek, ki je v afriški državi Zambiji odprl tiskarno šolskih knjig in si prizadeva, da bi se tamkajšnji otroci izobrazili.

Slovenski državljani si ne prizadevamo le, da bi v naši državi dobro živeli. Če doleti nesreča ljudi v drugih deželah, jim pomagamo.

Leta 2006 je v Sudanu množica ljudi zaradi strahu pred vojaki zbežala s svojih domov. V pustinji so postavili šotore. Primanjkovalo jim je hrane.

Veliko Slovencev je podarilo denar, s katerim so ljudje iz dobrodelnih organizacij za begunce kupili hrano.

Tudi mnogi učenci so prispevali denar, s katerim so morda sprva hoteli kupiti kaj zase.

Na fotografiji je videti napis UNICEF. To je ime ustanove, ki spada k Organizaciji združenih narodov.

Poizvedite, s čim se ukvarja!

Republika Slovenija, članica Evropske unije

Druzba5-UC_2009.indb 89

sesto poglavje

89 6.5.2009 11:36:59

Abecedno kazalo besed iz besednjakov

A

I

M

amfiteater 58 arheolog 56 avstroogrsko cesarstvo 72

izguba 42 izvažati 84

mandljevci 48 melišče 32 mokrišče 36

D daljnovod 84 dobiček 84 dom starejših občanov 16 državni zbor 82 dvojezični vrtec 86

F fašisti 74 freska 60

G gladiator 58 gorski reševalci 34 gospodarsko središče 12

90 Druzba5-UC_2009.indb 90

J

janičarji 68 javni kraji 42 jederski odpadki 26

K kobilarna 50 komunisti 74 kopno 24 Koprsko primorje 48 kraški 44 kraško polje 44 krščanski svetniki 60

L ledeniška dolina 32 legenda 22

N narečje 66 naselje 10 naše štetje 66

P planota 34 plebiscit 74 ponikalnica 44 preživljati se 10 posvojiti 16 poštna kočija 70 predsednik vlade 82 presihajoče jezero 44

planet znanja

6.5.2009 11:37:29

R

T

rečna struga 40 regulirati 26 rekreacija 34 renesansa 68 rob mesta 12

tečaj 26 toplice 42 trasa 26 tržišče 84

uradni jezik 50 uvažati 84

S simbol 80 snežni plaz 34 socialno delo 16 soline 48 Sovjetska zveza 74 stavbenik 60 strelevod 26

Š

V vaški zavetnik 60 virus 26 vrelec 42 vrtača 44

Z zaledje 48 zemljevid 22

šega 60

Družba 5

Druzba5-UC_2009.indb 91

U

91 6.5.2009 11:37:29

Družba za petošolc(k)e - učbenik za družbo v 5. razredu devetletnega osnovnošolskega izobraževanja Urednik: dr. Janez Justin

Lektorica: Ana Galjot

Oblikovanje: Irena Wölle

Ilustracije: Marija Nabergoj, Aleš Sedmak, Damijan Stepančič;

Ilustracija na naslovnici: Tomaž Lavrič

Fotografije: AP Photo Archive, Corbis/IPAK Images, DARS - arhiv, Jure Eržen, ESA, F.A. BOBO, DARS, Jurij Fikfak, Geodetska uprava Slovenije, Geodetski zavod Slovenije d.d., Milan Glavonjič, Iztok Hafner (Zgodovina slovencev v sliki - ilustracije: Marija Nabergoj in Vlado Stjepič), Jakob Jeraša, Stane Kerin, Stane Klemenc, KS Polšnik - arhiv, Luka Koper d.d. - arhiv, Mestni muzej - fotodokumantacija: Matevž Paternoster, Narodni muzej Slovenije - fotodokumentacija: Tomaž Lauko (NMS: rekonstruirana zasnova Slovanov Timotej Knific, realizacija Miha Knific), Muzej novejše zgodovine Slovenije - fotodokumentacija, NASA, Nuklearna elektrarna Krško: Miran Pribožič, Craig Mayhew in Robert Simmon - NASA GSFC, Borut Perič, Slavko Polak - Notranjski muzej Postojna, Dušan Pupis, Revoz d.d. - arhiv, Zmago Tančič - arhiv, Bojan Velikonja, Roman Verdel, Janko Samsa, Tolminski muzej - fotodokumentacija, Peter Turnley -CORBIS - IPAK Images, Znanstveno raziskovalni center SAZU - arhiv, ZPMS - arhiv;

Tisk: Bograf d.o.o., Bevke Druga izdaja. Prvi natis.

Natisnjeno v 1500 izvodih. © i2 d.o.o., Ljubljana, 2009

92 Druzba5-UC_2009.indb 92

planet znanja

6.5.2009 11:37:29

00_Ovitek.indd 2

7.5.2009 10:11:12

Družba k ureDnik Janez Justin

za petošolc e uČbenik

13,50 EUR

00_Ovitek.indd 1

7.5.2009 10:11:12