01 gos ekonomija prirocnik2016 prelistaj

C

Didaktična gradiva za predmet

RE

Gospodinjstvo Ekonomika gospodinjstva ter Bivanje in okolje Urednika Iztok Hafner, Manja Hafner Verbič

VZ O

Avtorji Eva Klemenčič Doroteja Lešnik Mugnaioni Anamarija Meglič Iztok Hafner Manja Hafner Verbič Miran Seunig

Ljubljana, 2016

1 DOM, ZDRAVJE IN UČENJE 1. 1 DOM IN DRUŽINA Operativni cilji

Vsebine

C

1. 1 Dom in družina A

RE

Učenci: • poznajo koncept družine in razumejo, da imajo družinski člani različne vloge in naloge v družini, • razumejo pomen imena in priimka ter domačega naslova, • interpretirajo pojme: pripadnost, varnost, zaščita, razvoj, • spoznajo načine preprečevanja nesreč doma.

Družine so lahko zelo različne. Osnovno ali jedrno družino sestavljajo starši in otroci. Razširjena družina je, na primer, tista, v kateri živijo starši z otroki skupaj s starimi starši ali pa s kakšnim drugim sorodnikom. Enostarševsko družino sestavljata eden od staršev in otrok. Nobena oblika družine pa ni bolj »prava« kot katera druga.

B

Družina in posameznik

Pri enem od oken nismo narisali družine. Predstavljaj si, da tudi tam živi neka družina. Katere družinske člane ima? Napiši jih!

B

e

S

e

d

n

j a

k

Skupnost – več ljudi, ki so med seboj povezani in tvorijo celoto. Na primer starši in otroci.

Prababica – mama tvoje babice oziroma dedka.

Pradedek – oče tvoje babice oziroma dedka.

Zasebnost – imamo jo takrat, ko smo sami in nas drugi ne motijo.

• Otroci, mama in oče ter tudi babica in dedek so družinski člani. K družini spadajo še tete in strici, bratranci in sestrične, prababice in pradedki. Vse to so naši sorodniki. Ponekod stanujejo skupaj samo starši in otroci, drugje pa stanujejo z njimi tudi drugi sorodniki.

• Z rojstvom otroka se družina poveča, s smrtjo družinskega člana pa zmanjša. Ko otroci odrastejo, se običajno poročijo in ustvarijo novo družino. Nekateri starši se ločijo in družina razpade. Kasneje se lahko ti starši ponovno poročijo in ustvarijo novo družino.

Tako se skozi čas družina spreminja.

Oglej si fotografijo. Zakaj je nek otrok na vrata svoje sobe nalepil znak STOP?

10

Vsak član družine ima pravice, ki jih moramo ostali družinski člani spoštovati. Ena od teh pravic je pravica do zasebnosti.

planet znanja

VZ O

1. Dom in družina: • zakaj potrebujemo dom in družino: –– pripadnost; –– varnost; –– zaščita; –– razvoj, • kaj sta dom in družina, • kaj je kot dom.

2. Starši in otroci: • domača opravila, • medsebojni odnosi.

Življenje v družini

• Družina je skupnost staršev, otrok in včasih tudi drugih družinskih članov. Člani družine so drug na drugega navezani. Rečemo tudi, da pripadajo družini. Starši skrbijo za svoje otroke in jih vzgajajo. To je zahtevna naloga. Ko otroci odraščajo, postajajo vse bolj samostojni.

Standardi znanja

Učenci: • razlikujejo med domom in družino.

Pojmi

pripadnost, varnost, zaščita, razvoj

Dodatni pojmi

jedrna družina, razširjena družina, enostarševska družina, reorganizirana (novonastala) družina, sorodniki, družinsko drevo, dom, ime in priimek, naslov

A

Življenje v družini

Sociologi obravnavajo družine kot temelj družbe, saj tvori njeno najmanjšo enoto. Je osnovna družbena skupina, ki jo sestavljata vsaj dve generaciji, starši in otroci (ne vedno biološki); je torej skupnost staršev in otrok ter se stalno spreminja, tako s starostjo otrok in staršev kot tudi skozi zgodovinska obdobja. Člani družine praviloma zadovoljujejo svoje osnovne in še številne druge potrebe. Oblika in zgradba družin je različna tudi v različnih kulturah, prevladujejo pa družine s staršema v monogamni zvezi (zveza med

6

enim moškim in eno žensko); v nekaterih kulturah (in državah) imajo možje lahko več žena.

Družine so različne tudi v današnji Sloveniji. Jedrno ali nuklearno družino sestavljata starša (v zakonski ali zunajzakonski zvezi) in otrok/-ci, lahko je tudi enostarševska. Enostarševsko družino sestavljata eden od staršev in otrok ali otroci. Ker so se oblike družin tekom zgodovine spreminjale so se s tem spreminjale tudi opredelitve družin. Če je v starejših opredelitvah veljala za jedrno družino dvostarševska družina in je bila enostarševska družina opredeljena kot nepopolna družina, se v današnji dobi, zaradi porasta števila enostarševskih družin temu skušamo izogniti. Kaj razumemo pod nepopolno družino je namreč vedno opredeljeno glede na standard konkretne družbe – ko le-ta ne vsebuje vseh pričakovanj njenih članov.

Razširjena družina je tista, ki poleg nuklearne družine vključuje še druge sorodnike. Zanjo je značilno, da njeni člani bodisi živijo v istem gospodinjstvu, bodisi da imajo jedrne družine med seboj tesne in neprekinjene odnose.

Razlikujemo horizontalno razširjeno družino (ena generacija, ki je redkejša oblika) in vertikalno

Gospodinjstvo - ekonomika gospodinjstva

Družina in posameznik

Spremenile so se tudi oblike družine. Razširjenih družin je v sodobnih zahodnih družbah bistveno manj, naraslo pa je število enostarševskih in novonastalih družin, saj po eni strani ženske niso več ekonomsko odvisne od moža in tovrstnih zadržkov ali ovir za prekinitev neuspešne, konfliktne zakonske ali zunajzakonske zveze običajno ni. Po drugi strani je tudi družba postala bolj strpna do ločitev kot je bila nekoč oz. je pozitivneje naravnana do prekinitve nevzdržne partnerske zveze, ki onemogoča kakovostno življenje in blagostanje vseh družinskih članov. Tako so tudi psihološki pritiski na starša, ki ne moreta več živeti skupaj, manjši kot v preteklosti, čeprav, da je razveza sprva običajno zelo stresna za vse člane družine in se ti na novonastale družinske razmere prilagajajo eno do dve leti, lahko tudi dlje.

RE

Zgradba in naloge družine ter vloge družinskih članov so se skozi zgodovino spreminjale. Včasih sta bili reproduktivna in ekonomska funkcija družine zelo pomembni, delno tudi zato, ker so bili otroci poceni delovna sila. Bistveno manj pomembna kot v sodobnih tehnološko razvitih družbah sta bila vzgoja in izobraževanje otrok, ker med drugim za slednja ni bilo ne potrebe, ne časa in ne denarja. Družina je imela navadno veliko otrok, s katerimi se starši (in drugi odrasli v družini) še zdaleč niso toliko ukvarjali kot se v zadnjih desetletjih.

Jedrne družine so, vsaj v evropskem kulturnem prostoru, začele nastajati z industrijsko revolucijo (v 18. stoletju). Večinoma so družino še dolgo časa po tem sestavljali člani treh generacij, starša pa sta imela veliko število otrok. V tradicionalnih družinah (jedrnih ali razširjenih) je bilo delo (s tem pa tudi vloge) zelo jasno razdeljeno med staršema. Oče je skrbel za ekonomske naloge in bil »glava« družine, medtem ko je mati opravljala gospodinjske naloge, rojevala in skrbela za otroke ter bila ekonomsko odvisna od moža. Tudi stare mame so gospodinjile in skrbele za svoje vnuke.

VZ O

B

doseganje njihovih poklicnih ciljev in udejanjanje lastnih potencialov, ki presegajo meja doma in družine, očeti pa sodelujejo pri skrbi in vzgoji otrok ter pri gospodinjskih opravilih (prosojnica Družine (P 1 )). Delo in odgovornost do doma in družine sta razdeljena med oba starša. V urbanih okoljih predšolski otroci večinoma obiskujejo vrtec (v Sloveniji velika večina predšolskih otrok), starejši šolo, medtem ko stari starši pogosto le priložnostno sodelujejo pri skrbi, vzgoji in kratkočasenju otrok. Kljub tako imenovani dvojni karieri obeh staršev (družina in poklicno delo) in navadno življenju v jedrni družini, starši otrokom posvečajo veliko skrbi, časa, energije in naklonjenosti, da bi čim bolje zadovoljili čim več njihovih potreb (čustvenih, socialnih, spoznavnih in seveda bioloških). Lahko bi celo rekli, da so osredinjeni na svoje otroke. Za sodobne družine je tudi značilno, da so otroci (in kasneje mladostniki) dlje časa vsestransko (ekonomsko, funkcionalno, čustveno) odvisni od staršev.

C

razširjeno družino, v kateri živijo skupaj tri generacije (lahko tudi več, vendar redko), npr. starši, otroci in stari starši. Novo nastale družine, v katerih je npr. eden od staršev razvezan in je pripeljal enega ali več otrok iz prejšnje zveze v novo partnersko/zakonsko zvezo ali oba partnerja v novo zvezo pripeljeta otroka/otroke iz prejšnje zveze, lahko pa imata še skupnega otroka ali otroke, imenujemo tudi reorganizirane družine.

Jedrno družino v sodobnih družbah pogosto precenjujemo, jo idealiziramo. Kakovost življenja družinskih članov, zadovoljstvo v družini in uspešno delovanje družine niso nujno povezani z obliko družine.

P1

Dru zˇ ine

Dru zˇ ina Kova cˇ i cˇ

Mama Sonja na sestanku v službi.

Oče je že dve leti brezposeln in išče službo.

Dokler ne bo dobil službe, več pomaga doma pri gospodinjskih delih.

© i2 d.o.o., Ljubljana, 2016 Ilustracije: © 123RF Stock Photos (Artisticco LLC, macrovector)

Sin Blaž je star 3 leta.

Sin Tine je star 6 let.

Hči Sabina je stara 10 let.

Naslednja stran 

didakticˇ čna gradiva za predmet gospodinjstvo

Tako kot posameznik ima tudi družina svoj potek razvoja. Jedrna družina npr. nastane, ko se paru rodi otrok (ali ga par posvoji). Z rojstvom (ali posvojitvijo) drugega otroka (ali več otrok) se družina poveča. Tudi s priselitvijo enega ali obeh starih staršev (ali drugih posameznikov) ali priselitvijo »mlade« družine k staršem se družina poveča; v takem primeru nastane razširjena družina. S smrtjo družinskega člana se družina zmanjša. Ko otroci odrastejo, se običajno odselijo od svojih staršev in si ustvarijo lastno družino. Nekateri starši se tudi ločijo in prvotna jedrna družina razpade, nastane enostarševska družina. Kasneje se lahko eden od staršev ali oba starša ponovno poročita ali živita s partnerjem v zunajzakonski zvezi, skupaj z otroki iz stare (razpadle) zveze; lahko imata tudi skupne otroke.

Tako oblikujeta reorganizirano družino. Skozi čas se torej družina spreminja, sočasno pa se spreminjajo tudi vloge posameznih članov družine.

ekonomika gospodinjstva ter bivanje in okolje

Prosojnica 1

Družinsko življenje se je vseskozi spreminjalo, kar opažamo tudi v zadnjih desetletjih. V današnjih slovenskih družinah tradicionalne razdelitve dela v družini skoraj ni več. Mame so zaposlene in pomembno prispevajo k družinskemu proračunu (navadno doprinesejo podoben delež kot očetje), pomembno je

Gospodinjstvo - ekonomika gospodinjstva

Z rojstvom (ali s posvojitvijo) otroka se spremenijo vloge partnerjev v zakonski/partnerski zvezi. Eden od staršev je leto dni na starševskem dopustu (v Sloveniji in v nekaterih drugih državah je mogoča tudi delitev starševskega dopusta na oba starša) ter začasno prevzame več nalog pri skrbi za otroka in v gospodinjstvu, partnerja pa se manj kot prej posvečata drug drugemu, imata manj prostega časa ter se

7

1. 2 NESREČE DOMA Operativni cilji

1. 2 Nesreče doma

Učenci: • spoznajo načine preprečevanja nesreč doma.

A

Vsebine Tudi doma so mogoče nesreče: • padci, • opekline, • udar strele.

C

• Predvsem poleti te lahko doma ali na dvorišču piči žuželka, na primer čebela ali osa. Ti piki so lahko zelo srbeči in boleči. Nekateri ljudje so alergični na pike žuželk. Ti piki so zanje zelo nevarni, zato morajo običajno k zdravniku.

Tudi pri igri moramo paziti, da ne pride do nesreče.

Standardi znanja

Kdaj je večja nevarnost, da se otrok poškoduje – če je njegova soba pospravljena ali če je vsa razmetana? Napiši odgovor in ga utemelji (povej, zakaj tako misliš)!

B

• Večina padcev se konča brez resnejših posledic, z modrico ali buško. A vedno nimamo sreče.

Posebej nevarno je, če se močno udarimo v glavo, saj lahko dobimo pretres možganov. Vse huje nas boli glava in začnemo bruhati. Če se zelo močno udarimo v glavo, moramo k zdravniku, četudi se nam zdi, da nismo poškodovani.

S katerim pripomočkom bi dekle na risbi lahko varno doseglo piškote na omari?

12

Tudi doma nismo povsem varni

e

S

e

d

n

j a

k

Alergija – prevelika občutljivost telesa na določene snovi (npr. pike žuželk, jajca, orehe, cvetni prah itd.).

Pri nekaterih padcih si lahko zlomimo kost v roki ali nogi.

planet znanja

zaidejo v sapnik. Če je v družini alergik, je doma treba odstraniti vse potencialne alergene.

VZ O

V prostem času in pri športu se največkrat dogodijo nesreče (prosojnica Nesreče doma (P 5 )), katerih posledice so rane, zlomi kosti, poškodbe sklepov in opekline. Poškodbe z električnim tokom so redkejše, ampak bolj nevarne, saj običajno poškodujejo več organov hkrati.

B

Prevajati električni tok – če pravimo, da neka stvar prevaja električni tok, to pomeni, da električni tok skoznjo pride v neko drugo stvar, na primer v naše telo!

• Odrgnine nastanejo ob drgnjenju kože z nekim predmetom in poškodujejo vrhnjo plast kože.

Pogoste so pri padcih, kadar podrgnemo ob tla.

Ureznine običajno nastanejo z ostrim predmetom, na primer z nožem, in so običajno globlje. Preden se dotaknete rane, si obvezno umijte roke.

Morebitno umazanijo odstranite tako, da jo sperete pod tekočo mlačno vodo. Rano popivnajte in pokrijte z obližem, večjo pa z gazo. Če je krvavitev prehuda, pojdite k zdravniku.

nesreča, ureznina, rana, zlom kosti, pretres možganov, glavobol, opeklina, prevodnik električnega toka, nevihta, zavetje

A

• Pri nabiranju gob v gozdu te lahko ugrizne klop, ki prenaša mnoge bolezni. Zato se pred odhodom v gozd primerno obleci in zaščiti s sredstvom proti klopom. Ko prideš domov, se temeljito preglej. Če najdeš na sebi klopa, naj ti ga previdno odstranijo starši. Kožo na mestu ugriza opazuj še nekaj tednov. Če opaziš rdeč kolobar, naj te starši peljejo k zdravniku.

Padci, odrgnine, ureznine

RE

Učenci: • naštejejo mogoče nesreče doma, interpretirajo in znajo uporabiti varnostna navodila v vsakdanjem življenju.

Dodatni pojmi

Tudi doma nismo povsem varni • Čeprav mnogo ljudi misli, da so doma varni, se tudi tam dogajajo nesreče. Pomembno je, da si nanje pripravljen/-a in da znaš pravilno ukrepati. Če ravnaš pametno, lahko nesreče že vnaprej preprečiš.

P5

Nesre cˇ e doma

Slabo razsvetljena stopnišča in kleti v hišah ali blokih so lahko zaradi slabe vidljivosti vzrok nesreč.

Ob družinskih praznovanjih (npr. rojstnih dnevih, ob drugih družinskih srečanjih ali praznovanju novega leta) pogosto nastanejo poškodbe zaradi pirotehničnih sredstev (petarde, rakete). Ponesrečenci so običajno otroci. Najpogostejše poškodbe so opekline, zmečkanine in amputacije v področju rok ter poškodbe oči in obraza. Če pride do nesreče, se potrudimo ostati mirni in zbrani ter zaustavimo morebitne krvavitve. To naredimo z gazo, robcem ali drugo čisto krpo ter poškodovanca čim hitreje odpeljemo k zdravniku.

Nesreča doma se lahko pripeti po čiščenju tal, ko so ta spolzka.

Naslednja stran 

© i2 d.o.o., Ljubljana, 2016 Ilustracija: © 123RF Stock Photos (awlend)

didakticˇ čna gradiva za predmet gospodinjstvo ekonomika gospodinjstva ter bivanje in okolje

Prosojnica 5

S pospravljenim in urejenim stanovanjem se lahko izognemo veliki večini poškodb. Strupe, zdravila in čistilna sredstva zaklenemo ali postavimo zunaj dosega otrok. Enako velja za ostre predmete, kot so noži in škarje. Za majhne otroke so nevarni drobni predmeti, kot so gumbi, kovanci, lego kocke, bomboni, če ležijo v dosegu njihovih rok. Otroci jih vtikajo v usta in lahko jim

12

Gospodinjstvo - ekonomika gospodinjstva

Nakup pirotehničnih izdelkov Pirotehnični izdelek je vsak izdelek, ki vsebuje eksplozivne snovi, pirotehnične snovi ali eksplozivno mešanico snovi, ki proizvajajo toploto, svetlobo, zvok, plin ali dim ali kombinacijo takih učinkov, ki so posledica eksotermnih kemičnih reakcij. Njihova uporaba je lahko ob nepravilni uporabi zelo nevarna.

Vsak pirotehnični izdelek mora biti označen v slovenskem jeziku in mora vsebovati navodila za varno uporabo, zato kupujte pirotehnične izdelke le pri pooblaščenih trgovcih za prodajo pirotehničnih izdelkov na drobno. Ti so strokovno usposobljeni za tovrstno prodajo in kupcu lahko svetujejo.

Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (npr. petarde), je v Republiki Sloveniji strogo prepovedana.

Ognjemetni izdelki kategorije 1 so izdelki, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost, povzročajo zanemarljivo raven hrupa in so namenjeni uporabi v strnjenih naseljih, vključno z ognjemetnimi izdelki, ki so namenjeni uporabi v stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih. Ne glede na to je izdelke, ki imajo glavni učinek pok, prepovedano uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve.

RE

Nakup pirotehničnih izdelkov pri preprodajalcih (npr. na tržnici) odsvetujemo, saj ti izdelki niso označeni v skladu z zakonom in podzakonskimi akti in niso opremljeni z navodili za varno uporabo v slovenskem jeziku, tovrstna prodaja pa je tudi prepovedana.

Proizvodnja ali promet z eksplozivi in s pirotehničnimi izdelki Proizvodnja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov je njihova izdelava, preizkušanje, obdelava ali predelava za lastno uporabo ali zaradi nadaljnje prodaje, razen izvajanje ognjemetov ter uničevanje lastnih proizvodov.

Promet z eksplozivi ali s pirotehničnimi izdelki pa je trgovina, uporaba, izvajanje ognjemetov, ravnanje, skladiščenje, priprava eksplozivov na delovišču in uničevanje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov.

je pok. Ti so podvrženi strožjemu režimu, tako pri prodaji kot pri uporabi.

Prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena samo v času od 26. decembra do 2 . januarja.

C

EKSPLOZIVI IN PIROTEHNIKA3

Pirotehnične izdelke posameznih kategorij ni dovoljeno prodajati fizičnim osebam, ki so mlajše od: • 14 let za kategorijo 1, • 16 let za kategorijo 2, • 18 let za kategorije 3, P1 in T1.

VZ O

S proizvodnjo ali prometom z eksplozivi ali s pirotehničnimi izdelki se lahko ukvarja pravna oseba oziroma podjetnik, ki izpolnjuje splošne pogoje za poslovanje in posebne pogoje. Z dejavnostjo lahko začne, ko pridobi posebno dovoljenje pristojnega organa. Za izdajo dovoljenja za proizvodnjo eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov, promet z eksplozivi, trgovino na debelo s pirotehničnimi izdelki ter dejavnost izvajanja ognjemetov je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve RS. Za izdajo dovoljenja za trgovino s pirotehničnimi izdelki na drobno je pristojna upravna enota, kjer se bo dejavnost opravljala.

Starostne omejitve pri prodaji pirotehničnih izdelkov Zaradi nevarnosti uporabe pirotehničnih izdelkov za osebe, ki niso strokovno usposobljene, je njihov nakup pogojen z določeno starostjo.

Glede na vrsto uporabe, namen, raven nevarnosti in raven hrupa, ki ga pirotehnični izdelek povzroča, so pirotehnični izdelki razvrščeni v ognjemetne izdelke (kategorija 1, 2, 3, 4), pirotehnične izdelke za odrska prizorišča (kategorija T1 in T2) in druge pirotehnične izdelke (kategorija P1 in P2).

Ko pravna oseba ali podjetnik pri opravljanju svoje dejavnosti potrebuje pirotehnične izdelke, ki se vgrajujejo v vozila, varnostne kovčke ali gasilne naprave z vgrajenim pirotehničnim izdelkom oziroma opravlja trgovino, uporablja, ravna ali skladišči pirotehnične izdelke kategorije 1, ki so namenjeni za uporabo v stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih, ne potrebuje posebnega dovoljenja pristojnega organa.

Iz kategorije 3 sta fizični osebi dostopni le dve vrsti pirotehničnih izdelkov, in sicer: • baterije in kombinacije do 1000 g neto mase eksplozivnih snovi, • fontane do 750 g neto mase eksplozivnih snovi.

Vsi drugi pirotehnični izdelki iz kategorije 3 fizičnim osebam niso dostopni, pač pa jih lahko kupuje, poseduje in uporablja samo pravna oseba in podjetnik, ki ima dovoljenje za promet s pirotehničnimi izdelki.

Prodajalec sme od fizične osebe, za katero domneva, da ni dovolj stara za nakup določenega pirotehničnega izdelka, zahtevati, da dokaže svojo starost z javno listino.

Kdaj je dovoljena prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov Prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov sta dovoljena vse leto, razen izdelkov, katerih glavni učinek 3 Vir: RS Ministrstvo za notranje zadeve, http://www.mnz.gov.si/si/ mnz_za_vas/civilno_orozje_in_eksplozivi/eksplozivi_in_pirotehnika/, dostopno 4. 12. 2015.

Gospodinjstvo - ekonomika gospodinjstva

13

1. 5 SKRB ZASE Operativni cilji

1. 5 Skrb zase

Učenci: • razvijajo odgovornost za svoje zdravje, • analizirajo pomen doma in družine za dobro fizično počutje, zdravje, higienske okoliščine, pravilno prehrano in varstvo pred nesrečami.

Standardi znanja

Za ta plakat je poskrbelo ministrstvo za zdravje.

B

A

Skrbimo za svoje zdravje

Za svoje zdravje skrbimo, če se zdravo prehranjujemo, zaužijemo dovolj vitaminov in mineralov, se redno gibamo, dovolj počivamo in spimo ter skrbimo za higieno in primerno telesno težo. Izogibati se moramo stresom in razvadam, kot so uživanje nezdrave hrane, alkohola in prepovedanih drog, kajenje itd.

B

S

e

d

n

j a

k

Higiena – beseda prihaja iz grščine in pomeni nauk o zdravem življenju, pa tudi čistočo oziroma snago.

Športna dejavnost

• Ko kolesariš, tečeš, plezaš, se v telesu dogajajo spremembe, ki vplivajo na tvoje počutje. Srčni utrip je hitrejši, celice dobijo več kisika. Če se redno ukvarjamo s športom, postane telo močnejše in se ne utrudi tako hitro. Tudi učenje nas manj utruja. Najbolj zdrava je vsakodnevna dejavnost na svežem zraku. Šport je tudi zabaven. Takrat smo navadno skupaj s prijatelji.

Naštej vsaj tri športe, s katerimi se ne moremo ukvarjati sami, ampak le v skupini.

18

Če se redno ukvarjaš s športom, krepiš svoje telo, saj se ti mišice povečajo.

planet znanja

zdrava prehrana, redno nadomeščanje izgubljene telesne tekočine in počitek za regeneracijo telesa.

VZ O

zdravje, športna aktivnost, počitek, osebna, družinska in javna higiena

e

Plakat opominja, da sta dve vrsti ravnanja zelo zdravi.

Kateri?

Učenci: • poznajo in razumejo pomen zdravja in zdravih navad, • obrazložijo pomen osebne, družinske in javne higiene.

Dodatni pojmi

B

Celica – osnovni gradbeni delček tvojega telesa. Vsi organi so sestavljeni iz celic. Te so tako majhne, da jih lahko vidiš samo pod mikroskopom.

RE

Zdravje: • zdravstveno počutje, • fizične in športne aktivnosti, • počitek, spanje, • higiena: –– osebna; –– družinska; –– javna.

Skrbimo za svoje zdravje • Za svoje zdravje skrbimo, če se zdravo prehranjujemo, ukvarjamo s športom, dovolj spimo in počivamo ter skrbimo za osebno higieno. Za zdravje majhnih otrok skrbijo njihovi starši, večji otroci in odrasli ljudje pa lahko za zdravje skrbijo sami.

C

Vsebine

A

Pri športu se moramo tudi zaščititi pred vročino ali mrazom. Zato mora biti športnik primerno oblečen glede na letni čas in trenutne vremenske razmere. Ne sme pa pozabiti na zaščitno športno opremo (prosojnica Zaščitna športna oprema (P 19)), na primer na kolesarsko čelado, očala, razne vrste ščitnikov za rolkarje in drugo.

P 19

Za sˇ cˇ itna sˇ portna oprema

Športna dejavnost

Z rednim gibanjem na prostem in športno dejavnostjo si pridobimo telesno kondicijo in lažje prenašamo napore v šoli, službi in drugje. Nekateri ljudje niso dovolj telesno pripravljeni na športno dejavnost, ki se je lotijo, ali pa pretiravajo s svojo športno aktivnostjo, zato velikokrat pride do športnih poškodb. Najpogosteje so to poškodbe mišic ali kosti, kot sta zlom kosti in zvin ali izpah sklepa.

Z redno vadbo in ogrevanjem telesa (vključuje tudi raztezanje) pred športno aktivnostjo lahko preprečimo marsikatero športno poškodbo. Stalne športne težave nastanejo po redni vadbi zaradi slabe telesne pripravljenosti ali neustrezne športne opreme. Za redno športno aktivnost je zelo pomembna tudi redna in

26

rolkarica

smučar

Rolkanje in smučanje sta lahko nevarna športa, zato moramo imeti zaščitno opremo.

Rolkar mora imeti čelado, priporočljivi pa so tudi ščitniki za komolca in koleni ter rokavici.

Tudi smučar mora imeti čelado, zraven pa še smučarska očala, rokavice in oblačila, ki ga zaščitijo pred mrazom in vlago. © i2 d.o.o., Ljubljana, 2016 Fotografiji: © 123RF Stock Photo (Jacek Chabraszewski, Samo Trebizan)

didakticˇ čna gradiva za predmet gospodinjstvo ekonomika gospodinjstva ter bivanje in okolje

Prosojnica 19

Gospodinjstvo - ekonomika gospodinjstva

Pohodništvo Pohodništvo (prosojnica Pohodništvo (P 20)) je v Sloveniji zelo razširjeno. Za varno pohodništvo ni dovolj samo lepo vreme, ampak tudi telesna pripravljenost ter primerna oblačila, obutev in druga oprema. Vsekakor športni copati niso primerna obutev za obisk hribov. Z nahrbtnikom in pohodnimi palicami je hoja lažja in bolj varna. V nahrbtniku moramo imeti dovolj tekočine, obrok hrane, rezervno obleko, kapo, rokavice, zaželeni so tudi obliž, kompas in baterijska svetilka. Če dostop do krajev, v katere smo namenjeni, slabo poznamo, potrebujemo še zemljevid.

Pohodni sˇ tvo

Za varno pohodništvo moramo biti telesno pripravljeni in imeti poleg primernih oblačil še drugo opremo.

Doping Zaradi želje po večjih športnih uspehih vse več športnikov uživa razna nedovoljena poživila, ki jih imenujemo doping (prosojnica Doping (P 22)). Z jemanjem dopinga športnik12 ne kaže pravega športnega duha in zgleda ter krši pravila. Ker jemanje poživil športnika postavlja v nepošteno prednost pred drugimi športniki in lahko škodi tudi njegovemu zdravju, je to prepovedano. V Sloveniji imamo Nacionalna antidopinško komisijo, ki v naši državi ureja organizacijo in postopke dopinške kontrole športnikov.

RE

NEKAJ PRIPOROČENE POHODNIŠKE OPREME

nahrbtnik

Če pri telesnem pregledu opazimo klopa, ga previdno odstranimo (prosojnica Klop (P 21)), saj s tem zmanjšamo možnost okužbe. Če se na mestu klopovega ugriza pojavi rdečina, moramo takoj k zdravniku.

C

P 20

Pred odhodom v naravo se moramo ustrezno zaščititi.

Najbolje je, da pokrijemo čim več kože (oblečemo dolge hlače, srajco z dolgimi rokavi) s svetlimi oblačili, da klopa prej opazimo. Klopovega ugriza navadno sploh ne zaznamo, zato si po vrnitvi domov ogledamo celotno telo, tudi lasišče.

pohodne palice

Zemljevid pokrajine, ki jo obiščemo.

P 22

baterijska svetilka © i2 d.o.o., Ljubljana, 2016 Fotografije: © 123RF Stock Photo (Denis Iachimovschi, Nakit Jaroonsrirak, Dmitry Rukhlenko, samum, svand) Ilustracija: Damijan Stepančič

Prosojnica 20

kompas

Doping

obliž

didakticˇ čna gradiva za predmet gospodinjstvo ekonomika gospodinjstva ter bivanje in okolje

VZ O

Klop (prosojnica Klop (P 21)) Klop je za človeka nevaren, saj prenaša nevarne bolezni, npr. limsko boreliozo in klopni meningitis. Klop najpogosteje živi v visoki travi, gozdni podrasti in na robovih jas. Do nadmorske višine 600 m je klopov veliko, v višjih legah, do 1600 m, jih je manj.

P 21

Klop

© i2 d.o.o., Ljubljana, 2016 Fotografija: © 123RF Stock Photo (lammeye)

STOP DOPINGU Fotografija prikazuje športnika, ki v eni roki drži injekcijo z dopingom, v drugi pa rdeč karton. S tem hoče povedati, da je doping prepovedan.

didakticˇ čna gradiva za predmet gospodinjstvo ekonomika gospodinjstva ter bivanje in okolje

Prosojnica 22

Vsi slovenski športniki in športni delavci morajo poznati Pravilnik proti dopingu nacionalne antidopinške komisije,13 kjer piše:

Ugriz klopa je za človeka lahko nevaren, saj je klop prenašalec nekaterih nevarnih bolezni.

© i2 d.o.o., Ljubljana, 2016 Fotografiji: © 123RF Stock Photo (Sebastian Kaulitzki)

Klopa odstranimo tako, da ga zgrabimo s pinceto čim bližje mestu ugriza in izpulimo.

didakticˇ čna gradiva za predmet gospodinjstvo ekonomika gospodinjstva ter bivanje in okolje

Prosojnica 21

Klopi so aktivni od pomladi do pozne jeseni. Aktivnost klopa je odvisna od zunanje temperature. Kadar je temperatura nižja od 5 do 7° C, klopi mirujejo. Gostitelji so najpogosteje male živali. Pri prehodu na človeka klopi iščejo nežnejše (tanjše) predele kože, da lažje prodrejo do krvnih žilic. Kri sesajo samo samice. Ko se napijejo krvi, se spustijo z gostitelja; pri tem so lahko dvestokrat večje kot takrat, ko so se prisesale.

Gospodinjstvo - ekonomika gospodinjstva

Naloge in odgovornosti športnikov so: • da priznavajo in spoštujejo vsa veljavna pravila proti dopingu in strategije boja proti • dopingu, ki so bile sprejete na podlagi Kodeksa; • da so na razpolago za odvzem vzorca; • da prevzamejo odgovornost, v smislu dopinga, za vse, kar so užili ali uporabili; da obvestijo medicinsko osebje o svoji dolžnosti, da ne uporabljajo nedovoljenih snovi ali nedovoljenih postopkov, ter da prevzamejo odgovornost in zagotovijo, da nobeno zdravljenje ne krši strategije in predpisov proti dopingu, ki so bili sprejeti na podlagi Kodeksa.

12 V tem priročniku izraz športnik velja enakovredno za športnika in športnico. Enako velja za prosojnice in delovne liste.

13 Olimpijski komite Slovenije, Združenje športnih zvez, Nacionalna antidoping komisija, Pravilnik proti dopingu nacionalne antidopinške komisije 5. člen, točki 3. in 4.

27

Vrste trgovin

P 50

Supermarket (prosojnica Kje in kako kupovati (P 50 ), 4. stran) je večja samopostrežna trgovina, kjer prodajajo živila, pijačo, čistila, izdelke za gospodinjstvo itd.

Hipermarket (prosojnica Kje in kako kupovati (P 50 ), 4. stran) predstavlja združeno obliko supermarketa in specializirane trgovine v eno veliko samopostrežno trgovino. Hipermarketi obsegajo velike površine. Kupec v eni trgovini dobi vse potrebno za vsakdanje življenje.

Trgovski center (prosojnica Kje in kako kupovati (P 50 ), 4. stran) je velik pokrit poslovni prostor, v katerem so različne vrste trgovin, kot so hipermarket ali supermarket, specializirane trgovine in banke, pošte, gostinski obrati itd. Nakupovalni centri so običajno na obrobju mest in imajo veliko parkirišč.

Kje in kako kupovati

RE

Notranja in zunanja trgovina

C

Druge oblike prodaje

(prosojnica Kje in kako kupovati (P 50

Na fotografiji je edino slovensko mednarodno pristanišče Luka Koper.

Preko Luke Koper poteka velik del slovenske mednarodne trgovine. © i2 d.o.o., Ljubljana, 2016 Fotografija: Luka Koper d.d. (arhiv) Ilustracija: derauer za www.all-free-download.com

Prosojnica 50

),

C

Trgovska dejavnost poteka (prosojnica Kje in kako kupovati (P 50 ), 1. in 2. stran): • med državami; to je zunanja trgovina, ki jo delimo na: –– uvoz blaga in storitev (samo v primeru poslovanja z državami zunaj Evropske unije) in –– izvoz blaga in storitev (samo v primeru poslovanja z državami zunaj Evropske unije).

• znotraj Slovenije in Evropske unije, to je notranja20 trgovina, ki jo delimo na: –– trgovino na debelo (nakupuje blago za nadaljnjo prodajo) in –– trgovina na drobno.

V blagovnici (prosojnica Kje in kako kupovati (P 50 3. stran) prodajajo več različnih izdelkov. Prodaja je organizirana po oddelkih na postrežni ali samopostrežni način, kot npr. trgovine z oblačili, pohištvom itd.

Notranji trg Evropske unije Zunanji trg Naslednja stran 

didakticˇ čna gradiva za predmet gospodinjstvo ekonomika gospodinjstva ter bivanje in okolje

V trgovini na drobno potrošniki (končni kupci) kupimo izdelek za zadovoljevanje osebnih potreb. Kupujemo v majhnih količinah za oskrbo gospodinjstev. Trgovina potrošnikom ponuja različno blago ali storitve v zameno za plačilo ali drugo blago.

), 5. stran)

Druge oblike prodaje so: • diskontna prodajalna, • tovarniška trgovina, • butična prodaja, • prodajni avtomati, • osebna prodaja (osebna komunikacija med prodajalcem in kupcem npr. prodaja na domu), • kataloška prodaja, • TV prodaja, • spletna prodaja, • prodaja v kiosku, • priložnostna prodaja – prodaja zunaj prodajaln (premične stojnice in iz potujoče prodajalne ...) in • prodaja na tržnici.

VZ O

B

V večini trgovin na drobno pomoč potrošnikom predstavljajo prodajalci. S spremembo prodajnih tehnologij pa je komunikacija med trgovcem in kupcem vedno manjša ali je pa sploh ni. Zato mora kupec danes vedeti in narediti vedno več (npr. samopostrežne blagajne, spletne trgovine). Na splošno je v trgovinah vse manj prodajalcev, ki kupcu z nasveti pomagajo, da se lažje odločijo. V trgovinah so običajno cene istovrstnih izdelkov podobne, razlike so majhne.

Vrste trgovin: Soseška trgovina (prosojnica Kje in kako kupovati (P 50 ), 3. stran) je majhna trgovina v bližini doma ali v stanovanjskih naseljih in ponuja izdelke za vsakdanjo uporabo, npr. živila, pijača, čistila itd.

Specializirana trgovina (prosojnica Kje in kako kupovati (P 50 ), 3. stran) ponuja ozko skupino izdelkov. To so npr. trgovine s športno opremo, knjigarne, cvetličarne, saloni pohištva, lekarne, butiki itd.

20 S članstvom Republike Slovenije v EU se je njen notranji trg razširil na 28 držav članic EU, to je področje brez notranjih meja, s prostim pretokom blaga, storitev, ljudi in kapitala.

Gospodinjstvo - ekonomika gospodinjstva

Poznamo veliko organizacijskih oblik prodaje na drobno, ki jih ločimo po velikosti prodajalne, asortimentu izdelkov, cenovni politiki, načinu nabave blaga in načinu prodaje ter postrežbe. Potrošniki lahko kupujemo v prodajalnah z običajnimi cenami, v prodajalnah z diskontnimi (nižjimi) cenami, v prodajalnah z višjimi cenami in v spletnih prodajalnah, ki se v zadnjem času zelo uveljavljajo in izpodrivajo predvsem kataloško in osebno prodajo.

V diskontnih trgovinah (prosojnica Kje in kako kupovati (P 50 ), 5. stran) so cene izdelkov nižje kot v drugih trgovinah zato, ker kupujemo večjo količino enakega izdelka po nižji ceni. Običajno so to skromno opremljene trgovine, z manjšo ponudbo raznovrstnih izdelkov. Z nižjo ceno prodajalci poskušajo doseči večjo prodajo nekega izdelka in tako doseči enak dohodek, kot bi ga z višjo ceno in manjšo prodajo.

57

V butikih (prosojnica Kje in kako kupovati (P 50 ), 5. stran) običajno prodajajo oblačila in obutev ter modne dodatke priznanih blagovnih znamk. Ponudba je na visoki ravni. Cene izdelkov so v teh trgovinah višje kot v drugih trgovinah. Butiki so lepo urejeni in čisti.

Prodajalci se bolj posvetijo kupcem, po želji kupcu svetujejo in mu postrežejo z napitkom. V butikih prodajajo izdelke, ki jih ne izdelujejo v velikih količinah.

TV prodaja (prosojnica Kje in kako kupovati (P 50 ), 7. stran) se je začela v ZDA, nato pa je prišla tudi v Evropo. Ta način prodaje je namenjen predvsem novim in izvirnim izdelkom. Prednosti in slabosti te metode prodaje so podobne kot pri kataloški prodaji.

Slaba stran TV prodaje je, da kupec izdelek vidi samo na sliki, ne more ga otipati, pomeriti ali preizkusiti.

Lahko se zgodi, da kupec na naročeni izdelek dolgo čaka ali pa ga sploh ne dobi. Konkurenca takemu načinu prodaje je spletna trgovina.

Spletne trgovine (prosojnica Kje in kako kupovati (P 50 ), 8. stran) delujejo na svetovnem trgu, zato lahko ponudijo več različnih izdelkov in dosežejo večje število kupcev. Uspešnost spletnih trgovin je odvisna od navad in običajev kupcev na določenem področju. Tudi pri nas spletna prodaja predstavlja vedno večji delež prometa v trgovini, predvsem s tehničnimi izdelki, oblekami, turističnimi paketi, letalskimi kartami, glasbo … Spletne trgovine so odprte 24 ur na dan, nakup izdelkov je enostaven ter hiter. Spletno nakupovanje je najbolj razširjeno med mlajšimi kupci.

RE

Prodajni avtomati (prosojnica Kje in kako kupovati (P 50 ), 6. stran) so naprave za samopostrežno nakupovanje napitkov in prigrizkov, za prodajo mleka (mlekomati), olja (oljemati) … ali za plačilo storitev, kot so parkirnina (parkomat), nakup vozovnic, avtomatske bencinske črpalke, avtomatske (samopostrežne) blagajne … Najpogosteje so prodajni avtomati postavljeni na mestih, kjer je velik pretok ljudi (letališča, bolnišnice, fakultete, velike poslovne zgradbe, nakupovalni centri …). Pri nas so najbolj razširjeni prodajni avtomati za tople in hladne napitke, razne prigrizke, za plačilo parkirnin … Običajno na prodanih avtomatih najprej izvršimo plačilo, nato nam avtomat izvrže izbrani izdelek ali opravi storitev. Nakup lahko plačamo z gotovino, različnimi karticami, s ključkom ali z žetoni. Prednost takega načina prodaje je hiter nakup.

Slabosti so, da izdelka ne moremo reklamirati, razen če ga avtomat ne izvrže, da pogosto potrebujemo kovance, ker avtomati običajno ne vračajo denarja, kakovost nekaterih izdelkov (npr. napitkov) pa je slaba.

Pri nakupu s pomočjo kataloga je slaba stran, da kupec izdelek vidi samo na sliki, ne more ga otipati, pomeriti ali preizkusiti. Lahko se zgodi, da kupec na naročeni izdelek dolgo čaka ali pa ga sploh ne dobi. Konkurenca takemu načinu prodaje je spletna trgovina.

C

Tovarniške (industrijske) trgovine (prosojnica Kje in kako kupovati (P 50 ), 5. stran) so v lasti proizvajalca izdelkov. V njih običajno prodajajo lastne izdelke z napako po nižji ceni. Lokacija tovarniške trgovine je v večini primerov ob proizvodni stavbi ali v njeni bližini in je skromnejše opremljena. Običajno so tovarniške trgovine odprte samo dopoldan.

VZ O

Spletne trgovine ne potrebujejo veliko poslovnega prostora, zato imajo manj posrednikov med proizvajalcem in končnim kupcem ter tudi manj zaposlenih, zaradi česar so cene izdelkov in storitev praviloma nižje od cen v trgovinah.

Osebna prodaja (prosojnica Kje in kako kupovati (P 50 ), 6. stran) je prodaja, v kateri je vzpostavljena neposredna komunikacija med prodajalcem in kupcem.

Ta način prodaje je pomemben zlasti pri izdelkih, ki zahtevajo številna pojasnila. Z osebno prodajo lahko prodajalec bolje predstavi izdelek, kupec pa si ga lahko v miru ogleda, poskusi in oceni. Zato je lahko osebna prodaja učinkovitejša in prepričljivejša, a dražja.

Osebna prodaja zajema različna prodajna srečanja, npr. prodaja na domu (kozmetika, čistila, gospodinjski aparati, ekološka živila in napitki itd.), sejme, prodajne razstave (npr. humanitarne prodajne razstave slik) itd.

Slaba stran osebne prodaje je, da so prodajalci včasih vsiljivi in na vsak način želijo prodati izdelek.

Kataloška prodaja (prosojnica Kje in kako kupovati (P 50 ), 7. stran) je prodaja, ki poteka z uporabo logističnih storitev (pošta, kurirske službe …). S pomočjo katalogov večinoma prodajajo razne tehnične izdelke, oblačila in obutev, poslovna darila ... Prednosti takšne prodaje so, da kupec v miru pregleda in naroči izdelek , ki ga nato prejme na dom ali v službo. Pri takem nakupu ni zamudnega obiskovanja trgovin, niti prepričevanja in pritiska prodajalcev. Cene izdelkov v kataloški prodaji so stabilnejše in praviloma ugodnejše.

58

Prednosti spletnih trgovin so predvsem v dostopnosti (ne glede na lokacijo so odprte 24 ur na dan), kupujemo lahko udobno od doma in imamo veliko, hitro ter pregledno ponudbo po različnih spletnih trgovinah za isti artikel na enem mestu (od doma). Cene izdelkov in storitev so nižje kot v običajnih trgovinah, kupujemo lahko tudi izdelke, ki jih ni mogoče dobiti v lokalnih trgovinah.

Kupovanje v spletnih trgovinah ima tudi svoje slabosti, kot so nezaupanje v spletne, predvsem finančne, transakcije in v varovanje osebnih podatkov. Strah pred zlorabo osebnih podatkov in kreditne kartice je velik.

Velika slabost je tudi ta, da izdelkov ne moremo otipati, preizkušati in pomerjati, ker vidimo samo sliko. Izdelki se med dostavo lahko poškodujejo in je nato postopek vračila ali reklamacije zapleten, nastanejo tudi dodatni stroški vračila blaga. Potrošniki se bojimo, da prodajalci zavajajo kupce z neresničnimi podatki. Odklonilni odnos do spletne prodaje imajo kupci lahko tudi zaradi zapletenega postopka plačevanja, počasnega nalaganja in nepreglednosti spletnih strani.

Gospodinjstvo - ekonomika gospodinjstva

1. 2 V OKOLJU POVZROČAMO ŠKODO Operativni cilji

1. 2 V okolju povzročamo škodo

Učenci: • se učijo o vplivih porabe na okolje in analizirajo možnosti in načine, s katerimi bi lahko sami prispevali k izboljšanju okolja – razvijajo prijazen vzorec obnašanja do okolja.

Potrošnik in obveznosti.

Računalniški in televizijski zasloni, akomulatorji, razpršilci in čistila vsebujejo strupene snovi, zato jih ne smemo odlagati v zabojnike.

Take predmete in snovi moramo odložiti na posebna odlagališča, ki so še bolj zavarovana kot navadna odlagališča.

Standardi znanja

Dodatni pojmi

buldožer

naprava za sežiganje plinov

Tovornjak, ki je pripeljal odpadke.

RE

Učenci: • zavedajo se posledic onesnaževanja okolja, • razumejo vpliv čistil na okolje.

naprava za čiščenje vode

V odlagališču nastajajo plini.

biološko razgradljive snovi, škodljivec

Ljudje s svojimi dejavnostmi onesnažujemo okolje.

Onesnažujemo ga s kopičenjem kemičnih in/ali bioloških snovi ter delcev v okolje. Okolje onesnažujemo tudi z različnimi valovanji, ki škodijo ljudem.

Iz starega papirja lahko v tovarnah papirja izdelajo nov papir. Iz česa pa sicer pridobijo surovino za izdelovanje papirja?

12

Kam z vsemi odpadki

V gospodinjstvih zberemo veliko različnih odpadkov in odplak (prosojnica Gospodinjski odpadki (P 62)), zato so pomemben vir onesnaževanja okolja. Odpadke zbiramo ločeno po zabojnikih. Zunaj domov imamo običajno zabojnike za embalažo, papir in karton, steklo, biološke odpadke in preostanek odpadkov. Poleg tega imamo na voljo še kosovni odvoz odpadkov, zbiranje električnih in elektronskih odpadkov in nevarnih gospodinjskih odpadkov. Zbrane komunalne odpadke delavci komunalnega podjetja odpeljejo na urejena odlagališča (prosojnica Urejeno odlagališče (P 63)). Zbrane materiale, kot so papir, steklo, pločevinke in plastenka, vrnejo v predelavo (reciklažo).

Iz odpadne plastične embalaže se izdeluje npr. ohišja za kemične svinčnike, igrače, plastične vrečke za smeti … Iz embalaže za tekoča živila (mleko, jogurt, sadni sokovi …) se po postopku izdelujejo plošče, ki jih uporabi pohištvena industrija. V zadnjih letih zelo narašča količina plastične in kovinske embalaže, zato je pomembno, da se predeluje in vrne industriji. Plastična embalaža je izdelana iz naftnih derivatov, zato s predelavo plastične embalaže občutno prispevamo k

76

e

S

e

d

n

j a

k

Embalaža – kar se rabi za zavijanje, zaščito blaga ali izdelkov.

Laboratorij – prostor z napravami, s pomočjo katerih strokovnjaki opravljajo različne poskuse; ugotavljajo tudi, ali so v rekah in prsti strupene snovi.

Biološko razgradljive snovi – snovi, ki se razkrojijo (razpadejo) in niso škodljive okolju. Škodljivec – žival, ki povzroča škodo, predvsem na poljskih pridelkih.

plastična embalaža

pločevinke in konzerve

papir steklo

Iz odpadnega papirja, stekla, kovine in plastike je mogoče izdelati nove izdelke. To pomeni, da odpadke recikliramo. Zato jih sortiramo po zabojnikih, na katerih je napisano, kaj smemo vreči vanje. V mestih in nekaterih krajih imajo tudi posebne zabojnike za biološke odpadke.

planet znanja

zmanjšanju onesnaževanja zraka.

Papir in karton v papirnicah predelajo v papirne vrečke, zvezke, toaletni papir, embalažo za jajca, kuverte, mape …

VZ O

A

B

pogrinjek

Neprepustno dno v jami preprečuje, da bi snovi iz odpadkov pronicale v zemljo.

Risba prikazuje urejeno odlagališče. Ko se jama napolni, jo zasujejo z zemljo. Jama je narejena tako, da se snovi, ki so v odpadkih, ne razširijo po okolici, ampak ostanejo v odlagališču.

Posledica našega načina življenja je velika onesnaženost okolja, v katerem živimo. Onesnažujemo vode, zrak in prst. V večjih mestih je močnejša onesnaženost, še posebej tam, kjer je veliko industrije in na nekaterih kmetijskih površinah.

Kam z vsemi odpadki • V naših domovih nastaja velika količina odpadkov. To so ostanki hrane, izrabljenih izdelkov, embalaže in še česa. Če bi odpadke preprosto odvrgli v bližini naših bivališč, bi sčasoma povsem prekrili mesta in vasi. Zato odpadke odlagamo v smetnjake, od koder jih delavci komunalnega podjetja s tovornjaki odpeljejo na urejena odlagališča odpadkov ali deponije.

C

Vsebine

A

P 62

Gospodinjski odpadki Odpadki, ki nastanejo v nasˇ ih domovih

VRT BIOLOŠKI ODPADKI

PAPIR PLASTIKA STEKLO

© i2 d.o.o., Ljubljana, 2016 Ilustracija: © 123RF Stock Photos (petovarga)

KOVINSKA EMBALAŽA TEKSTIL NEVARNI ODPADKI ELEKTRO IN ELKTRONSKI ODPADKI OSTALO

didakticˇ čna gradiva za predmet gospodinjstvo ekonomika gospodinjstva ter bivanje in okolje

Prosojnica 62

Gospodinjstvo - bivanje in okolje

P 63

surovin pa posredujejo industriji v ponovno uporabo.

Urejeno odlagali sˇ cˇ e

Nevarni gospodinjski odpadki (prosojnica Premična zbiralnica za ločeno zbiranje nevarnih odpadkov (P 64)), kot so akumulatorji, baterije, barve, topila, olja, masti, pesticidi, zdravila, kemikalije, čistila in neonske cevi, vsebujejo nevarne snovi in lahko zelo škodijo okolju in človeku. Zbiramo jih v posebnih premičnih zbiralnicah ali na za to določenih mestih. Nekatere nevarne odpadke, kot so baterije, zdravila … (prosojnica Zbiranje nevarnih odpadkov v trgovinah (P 65)), morajo prevzeti tudi trgovine, ki jih prodajajo. Komunalni delavci nevarne odpadke razvrstijo, nekatere od teh specializirana podjetja predelajo, druge sežgejo ali kako drugače nevtralizirajo.

buldožer naprava za sežiganje plinov

Tovornjak, ki je pripeljal odpadke. naprava za čiščenje vode

V odlagališču nastajajo plini.

Neprepustno dno v jami preprečuje, da bi snovi iz odpadkov pronicale v zemljo. © i2 d.o.o., Ljubljana, 2016 Ilustracija: Damijan Stepančič

didakticˇ čna gradiva za predmet gospodinjstvo ekonomika gospodinjstva ter bivanje in okolje

Prosojnica 63

C

Risba prikazuje urejeno odlagališče. Ko se jama napolni, jo komunalni delavci zasujejo z zemljo. Jama je narejena tako, da se odpadne snovi ne razširjajo po okolici, ampak ostanejo v odlagališču.

Zbrane pline iz odlagališča sežgejo.

P 65

RE

Steklo lahko večkrat predelamo v nove steklene izdelke.

Predelano steklo nadomesti velike količine surovin za steklo. Hkrati privarčujemo energijo, ki bi jo potrebovali za predelavo surovin.

Zbiranje nevarnih odpadkov v trgovinah

Biološke odpadke lahko npr. v bioloških plinarnah zažgejo ali predelajo v energijski vir (biološki plin). Ker biološki odpadki ustvarjajo toplogredne pline, ki onesnažujejo okolje, je nujno, da jih je na odlagališčih čim manj.

Preostanek odpadkov (plenice, ohlajen pepel, vrečke iz sesalnika za prah, gume, pluto, žarnice, tkanine …) delavci komunalnih podjetij odložijo na odlagališča.

P 64

Premi cˇ na zbiralnica za lo cˇ eno zbiranje nevarnih odpadkov

V premično zbiralnico za ločeno zbiranje nevarnih odpadkov lahko prinesemo različna olja, akumulatorje in baterije, čistilna sredstva, barve, lake, zdravila, pesticide, tonerje, ekrane, računalniške pripomočke, zgoščenke, male kuhinjske aparate, stare telefone ...

© i2 d.o.o., Ljubljana, 2016 Fotografiji: Iztok Hafner

didakticˇ čna gradiva za predmet gospodinjstvo ekonomika gospodinjstva ter bivanje in okolje

Prosojnica 65

B

VZ O

Kosovne odpadke (kopalniška oprema, pohištvo, vzmetnice, svetila, preproge …) komunalni delavci odpeljejo in jih ročno razvrstijo v odpadke za predelavo.

Tiste odpadke, ki jih ni mogoče predelati, odložijo na odlagališče.

© i2 d.o.o., Ljubljana, 2016 Fotografija: Iztok Hafner

Nekatere nevarne odpadke, kot so baterije, zdravila, barvila, topila, olja in masti, morajo prevzeti tudi trgovine, ki jih prodajajo. Fotografija prikazuje ločeno zbiranje nevarnih odpadkov – baterij v trgovini.

Onesnaževanje voda, prsti in zraka

Onesnaževanje povzročajo snovi, ki kakorkoli škodujejo naravi (prosojnica Onesnaževanje okolja (P 66)).

Onesnaženost je lahko posledica dejavnosti človeka ali pa je posledica naravnih aktivnosti. Danes se onesnaževanje nanaša predvsem na posledice čezmernih izpustov škodljivih snovi iz industrijske proizvodnje, kmetijstva, prometa in gospodinjstev.

P 66

Onesna zˇ evanje okolja

Tovarne iz dimnikov škodljive pline izpuščajo v ozračje.

Škropljenje kmetijskih površin s pesticidi, ki zastrupljajo prst in podtalnico.

Odpadke je treba razvrstiti in jih čim več predelati v nove izdelke.

Promet močno vpliva na onesnaženost zraka.

Krčenje gozdov za kmetijske površine prav tako povzroča podnebne spremembe.

didakticˇ čna gradiva za predmet gospodinjstvo ekonomika gospodinjstva ter bivanje in okolje

Prosojnica 64

Električna in elektronska oprema (prenosni telefon, televizor, računalnik, gospodinjski aparati …) vsebuje mnogo okolju in človeku nevarnih snovi, npr. svinec in živo srebro. Zato je ne smemo neorganizirano odvreči, ampak jo vrnemo trgovcu, pri katerem smo jo kupili.

Potem jo v specializiranih podjetjih s posebnimi postopki odstranijo ali uničijo nevarne snovi, preostanek

Gospodinjstvo - bivanje in okolje

Onesnažen zrak v velikih mestih. © i2 d.o.o., Ljubljana, 2016 Fotografije: © 123RF Stock Photos (Marilyn Barbone, Pavel Maliugin, Montian Noowong, oceanfishing, sauletas), Stane Klemenc Ilustracija: © 123RF Stock Photos (Pavel Maliugin)

Neprečiščena voda odteka v naravo. didakticˇ čna gradiva za predmet gospodinjstvo ekonomika gospodinjstva ter bivanje in okolje

Prosojnica 66

77