Galerija Kvartirna hiša 2020

Galerija Kvartirna hiĹĄa 2020

galerija kvartirna hiša

vg KH

Galerija Kvartirna hiša 2020 Turistično in kulturno društvo Celje Celje 2020

2020 Epidemija je posegla na prav vsa področja našega življenja, zato je bilo tudi delovanje Galerije Kvartirna hiša v letu 2020 močno okrnjeno. Od začetnih dveh razstav, ki sta še bili izvedeni po planiranem razporedu, je nato galerija zaprla svoja vrata do meseca maja.

Razstave ki so odpadle v tem času smo ali prestavili v poletni čas ali naslednje leto. Nato je v jesenskem terminu sledilo še eno zaprtje, kjer so prav tako odpadli dve razstavi. Upali smo, da bi leto zaključili s pregledno razstavo Ratimirja Pušelje, razstavo ki bi se postavljala tudi z zaporedno številko 100, pa smo jo prestavili v leto 2021.

Pred vami je tako povzetek okrnjene galerijske produkcije leta 2020, ki pa kvalitetno prav nič ne zaostaja za normalnimi sezonami.

Spoštovana publika, vabim vas da tudi v letu 2021 obiščete likovna doživetja v Galeriji Kvartirna hiša.

Matija Golner

Jože Pohlen

Košček Istre

galerija kvartirna hiša

Februar 2020

vg KH

Jože Pohlen / Bik / žgana glina, 38 x 33 x 17 cm

Vljudno vabljeni na odprtje razstave

Jože Pohlen

Košček Istre Odprtje bo v petek, 7. februarja 2020, ob 19.00 uri v Galeriji Kvartirna hiša, Gosposka ulica 3, Celje.

Razstava bo na ogled do 29. februarja 2020. Vstop prost.

Dejan Mehmedovič Jože Pohlen, Košček Istre

Jože Pohlen je bil eden najpomembnejših umetnikov in verjetno prvi med likovniki, ki so v desetletju po drugi svetovni vojni delovali v Kopru oziroma na širšem področju slovenske Istre. Bil je med prvimi diplomanti kiparstva na novoustanovljeni Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Prvenstveno je bil kipar, zelo dodelane pa so tudi njegove lavirane risbe.

Vsebinsko je bil Pohlen izrazito vezan na rodno okolje, saj se motivika njegovih del večinoma neposredno dotika Istre: ljudi, krajine, življenja… Istrski prostor je obravnaval kot del Mediterana in v tem smislu kot visoko kultiviran teritorij z obsežno zgodovinsko podlago h kateri je želel prispevati s svojo umetniško dejavnostjo.

Razstavo, ki je verjetno prva predstavitev njegova dela v Celju, sestavljajo kiparska dela izgotovljena v tehniki pečene gline in serija laviranih risb na papirju.

Sporočilnost le teh je izpeljana v izvedbeni formi, ki je pri Pohlenu vsekakor vezana na modernistično obdobje. Figuralnost je s specifično stilizacijo razvil v likovno estetiko, ki na edinstven način opredeljuje mediteranski »genius loci«. Historična, geografska komponenta sodobnosti je tu svojstveno prepleteno izpeljana v odnosu z etruščansko, grško, slovansko, torej pogansko kot krščansko tradicijo preteklosti.

Mitologija in aktualnost, sta vsebinski podlagi, ki vseskozi opredeljujeta avtorjev umetniški poseg. Tako v njegovem kiparstvu kakor v risbah in slikah, ki so rezultat zelo prefinjene izvedbeno izpovedne manire, se odraža utrip življenjske realnosti Pohlenovega

okolja. Izbrana motivika, ki sledi odkrivanju življenja, delovanju, hotenju, čustvovanju, verovanju Istranov, je v simbolni obliki zastopana v figurah bika ali ovna, ženske, matere z otrokom, kopalke ali »šavrinke«.

Jože Pohlen je bil neustavljiv govorec, verbalno, predvsem pa v likovni sporočilnosti svojih del, kjer je z osebno dinamiko, znanjem in občutkom za obliko ustvaril obsežen opus izjemno izraznih in pripovednih umetnin.

Jože Pohlen, se je rodil leta 1926 v Hrastovljah. Na kiparskem oddelku Inštituta za likovno umetnost v Firencah je šolanje zaključil med drugo svetovno vojno (leta 1941 prejel študentsko nagrado „Donatello”). Leta 1951 diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani (profesorji Boris in Zdenko Kalin, Karel Putrih in Frančišek Smerdu). Leta 1949 je odkril freske Mrtvaškega plesa v hrastoveljski cerkvi sv. Trojice. Deloval je kot kipar in slikar. Veliko let je poučeval likovni pouk na italijanski in slovenski gimnaziji ter učiteljišču v Kopru. Izvedel je večje število javnih plastik, med njimi kar nekaj monumentalnih realizacij. Od petdesetih let dalje je imel 20 samostojnih razstav in sodeloval na veliko skupinskih razstavah v tujini in v Sloveniji. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad: III. Nagrada Ars Histriae, 1972; Il Cavino d’oro, 1977; Nagrada vstaje slovenskega naroda, 1983; Kocjančičeva nagrada, 1995 in tudi Nagrado Prešernovega sklada. Njegova dela se nahajajo v številnih privatnih in javnih zbirkah, predvsem na Obali. Umrl je leta 2005.

na naslovnici:

Jože Pohlen / Dvojica / žgana glina

Jože Pohlen / Bik / 1990 / akvarel, 23 x 32 cm

Jože Pohlen / Plavalka / žgana glina, 28 x 47 x 18 cm

Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša

Zanj Matija Golner, predsednik Besedilo Dejan Mehmedovič Oblikovanje Matija Golner Fotografija Insula, arhiv

since

1871

Milena Gregorčič

Linije in transparence

galerija kvartirna hiša

Marec 2020

vg KH

Milena Gregorčič / Linije in transparence VI / 2017 / akril na prosojni foliji / 54 x 330 cm

Vljudno vabljeni na odprtje razstave

Milena Gregorčič

Linije in transparence Odprtje bo v petek, 6. marca 2020, ob 19.00 uri v Galeriji Kvartirna hiša, Gosposka ulica 3, Celje.

Razstava bo na ogled do 31. marca 2020. Vstop prost.

Tanja Kerić

Milena Gregorčič, Linije in transparence

Akademska umetnica Milena Gregorčič (1952) prihaja iz Ljubljane, kjer je maturirala na Šoli za oblikovanje na oddelku za grafiko, nato pa šolanje nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje – smer slikarstvo in diplomirala leta 1976.

Podiplomski študij je končala na isti akademiji na specialki za grafiko ter leta 1978 magistrirala pod mentorstvom profesorjev Marjana Pogačnika in Zvesta Apollonija. V svojem delu zajema področja slikarstva, grafike, oblikovanja in ilustracije. Preko sveta abstrakcije raziskuje prostorske zmožnosti umetniškega dela ter se osredotoča na gibanje črte kot osnovnega likovnega elementa, ki mu dodaja izjemno subtilno avtorsko poetiko. Redno razstavlja tako na domačih tleh kot širom sveta in se ponaša s kar 75 samostojnimi ter z več kot 460 skupinskimi razstavami. Za svoje delo je prejela že 26 nagrad in priznanj, med zadnjimi tudi Nagrado Majskega salona Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije (2019).

Na razstavi z naslovom Linije in transparence se Gregorčičeva predstavlja s serijo akrilnih s l i k , k i s o u st va r j e n e n a va l o v i te transparentne folije. Njihova dinamičnost tvori interakcijo s konkretnim prostorom in časom, poplesuje z gledalčevim pogledom ter ustvarja posebno sobivanje. Sekvenčne podobe, ki hkrati dajejo videz nenehnega spreminjanja, se skrivnostno, a zgovorno zlivajo z galerijskim prostorom. Kakor bi bil gledalec postavljen pred časovni trak letnih časov, ki se neprestano spreminjajo, obenem pa nastopajo kot ena izmed cikličnih konstant našega obstoja. Celotna serija deluje zelo intimno, primarno, že skoraj zemeljsko in s svojo abstraktno govorico preko sveta linij izraža umetničine notranje svetove.

Valovanje linij in tri dimenzionalnost posledično gradita številne svetlobne učinke, ki razstirajo različna gledišča, kar osnuje širši in edinstven interpretativni prostor. Ta je s svojo likovno govorico namenjen vsakemu gledalcu na lasten način. Umetnica z vnaprej premišljenim konceptom ustvarja močan estetski doživljaj in na prefinjen način stopa po poteh sodobne slovenske likovne produkcije.

Gregorčič / Linije in transparence VI / 2017 / akril na prosojni foliji / 54 x 330 cm, detajl Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša

Zanj Matija Golner, predsednik Besedilo Tanja Kerić Oblikovanje Matija Golner Fotografija Milena Gregorčič, arhiv

since

1871

na naslovnici:Milena

Milena Gregorčič / Linije in transparence III / 2016 / akril na prosojni foliji / 54 x 700 cm

Andrej Pavlič

Prehajanje

galerija kvartirna hiša

Junij 2020

vg KH

Andrej Pavlič / Arhaični duet / 2008 / mešana tehnika / 29 x 25 x 7 cm

Vljudno vabljeni na odprtje razstave

Andrej Pavlič

Prehajanje Odprtje bo v petek, 5. junija 2020, ob 19.00 uri v Galeriji Kvartirna hiša, Gosposka ulica 3, Celje.

Razstava bo na ogled do 30. junija 2020. Vstop prost.

Tanja Kerić

Andrej Pavlič, Prehajanje

Andrej Pavlič (1957) prihaja iz Ljubljane, kjer je leta 1981 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost. Od leta 1984 deluje kot samostojni umetnik, svoje veščine pa je več let izpopolnjeval tudi na Cité Internationale des Arts v Parizu. Pavličevo ustvarjanje bi lahko razdelili na tri tehnično različne, a tematsko povezane cikluse (Predniki, Palimpsesti, Naprej v preteklost), ki zaobjemajo razvoj njegovega likovnega razmišljanja preko dvodimenzionalnih rešitev do posega v prostor s skulptoslikami in z objekti. Motivno se osredotoča na mentalni in fizični svet okoli nas ter se poskuša približati pomenom človekove minljivosti. Edino merilo vsega je namreč čas, ki v vsej svoji abstraktnosti figurira tako preteklost kot prihodnost, konstanto in spreminjanje. Svoje delo je umetnik predstavil na številnih razstavah doma in v tujini, zanj pa prejel tudi več priznanj in nagrad.

Razstava z naslovom Prehajanje zaobjema dela vseh treh ciklusov, od starejših poskusov na papirju do novejših kiparsko-slikarskih stvaritev, skozi katera umetnik odpira četrto dimenzijo – razsežnost časa, ki se razteza v neskončnost. Čeprav izbira raznovrstne likovne prakse in tudi njegov slikarski postopek ni vnaprej načrtovan, gre pri izboru za vidno prepoznavno nit izražanja. Na delih najdemo številne najrazličnejše detajle, ki kažejo na slikarjevo izredno zanimanje za podrobnosti in svet drobnih, vsakdanjih predmetov, s katerimi oblikuje zanimive kompozicije in išče sozvočje s sedanjostjo.

Pavlič se na preteklost, iz katere raste prihodnost, opira v smislu izoblikovanja lastnega izpovednega sveta, pri čemer se ne obremenjuje z vlogo in s pomeni posameznih predmetov, temveč skuša ubrati pot mimo predvidene resnice v območje individualnega dojemanja. Ustvarjanje z raznolikimi likovnimi sredstvi in poigravanje z obsegom prostora gledalca popeljeta po precej introspektivni stezi slikarjevega doživljanja.

Andrej Pavlič / Geneza / 2020 / akvarel, tempera, grafit na papir / 47 x 73 cm, detajl na naslovnici:

Andrej Pavlič / Labirint / 2008 / mešana tehnika / 25x 18 x 7 cm

Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša

Zanj Besedilo Oblikovanje Fotografija

Matija Golner, predsednik Tanja Kerić Matija Golner Andrej Pavlič, lasarh

since

1871

Milan Razboršek

Apokaliptični svet

galerija kvartirna hiša

Julij 2020

vg KH

Milan Razboršek / Sam / 2018 / akril in kolaž na platno

Vljudno vabljeni na odprtje razstave

Milan Razboršek

Apokaliptični svet Odprtje bo v četrtek, 2. julija 2020, ob 19.00 uri v Galeriji Kvartirna hiša, Gosposka ulica 3, Celje.

Razstava bo na ogled do 31. julija 2020. Vstop prost.

Dona Pratnekar

Milan Razboršek, Apokaliptični svet Včasih rabi življenje le primerno priložnost in pravi čas, da navaden človek postane umetnik. Milan Razboršek živi in ustvarja v Izlakah. Rojen je v Trbovljah, kjer je končal gimnazijo, v Ljubljani se je izobrazil kot ekonomist, kasneje pa je poglobil likovno izobrazbo na Visoki šoli za risanje in slikanje. Od zgodnjih začetkov s prerisovanjem stripov do prepoznavne likovne govorice vodi zavita pot, kjer človek ne more sekati ovinkov. Umetniški svet se diha in živi v celoti, kot pravi avtor, ni polovične poti.

Je vodja likovne kolonije Izlake- Zagorje, najstarejše likovne kolonije v Sloveniji in srednji Evropi, ki letos šteje 57 let. Je tudi mentor ljubiteljskih slikarjev, ki delujejo pod okriljem Likovne skupine Dom v Zagorju.

O njem so med drugim pisale že Milena Zlatar, Tatjana Pregl Kobe in Anamarija Stibilj Šajn. Trenutno je zaposlen kot strokovni sodelavec galerije Medija v Zagorju, kar prinaša ne le čas in varnost za umetnost, temveč tudi bolj primerne parametre za konstruktivne misli o umetnosti: kraj kjer se zgoščajo različne miselnosti skupnost slikarjev in debate ob katerih se krešejo ideje. Takšna umetniška zavetišča oziroma svetišča so pri nas postala redkost, kar se pozna tudi na slovenski umetniški produkciji. Kot sorodne ume izpostavlja slikarje mentorje in prijatelje Nikolaja Beera, Darka Slavca in Tone Rački. Zadnja sta se vadila pod Stupico, kar je preko njiju ponekod hvaležno prevzel tudi Razboršek.

Poznavalec lahko postane pismen v umetnikovi poetiki in estetiki, ki odseva njegove interese, znanja in zaznavanja: kot likovni terapevt, ekonomist in umetnik kaže na široko poznavanje tako psihologije, kot seveda zgodovine in današnjega stanja. To pa je že milo rečeno hecno. Zato so njegova platna izrazito izpovedna in izrazna, so avtorjev revolt nad vsem, kar se človeku upira v današnjem svetu. So jezen protest, bolj oster kot piščalke petkovih kolesarjev. Ta platna so psihološki filter, kjer se vsi ti vtisi naberejo in premešajo, za Razborška pa še posebej drži, da bi se brez slikanja ta filter popolnoma začepil, ker je informacijska nasičenost dandanes prevelika.

Zato so v času pred in med obdobjem samoizolacije ta dela nastala zelo rapidno, zaradi postopka sušenja po dve ali tri hkrati. Današnja razstava je njegova enaindvajseta samostojna po vrsti, spomin na strašno preteklost in opomin na prav tako, negotovo prihodnost naše dekadentne družbe.

Razborškova kombinirana tehnika temelji na olju in platnu, kar žlahtni z uporabo papirja, časopisov, čipke, pastelov, plastenjem številnih lazurnih nanosov, strganjem, fiksiranjem in drugo obdelavo barvnih plasti. Že od začetkov ga zaznamuje značilen kolorit, posebni zamazani odtenki modre, zelene, sive in nevtralnih odtenkov, ki peljejo skozi plave sence podzemeljskega hlada na sprehod po utesnjenih podzemnih hodnikih, sobanah, jamah in rovih, kjer hladna bleda svetloba razkriva strašljive podrobnosti.

Tu avtor ustvari izrazit liminalni prostor, miselni prag, ki ga prestopimo, ko vstopamo v likovni prostor.

Perspektiva je nenaravna, upodobljeno se prepleta po nekih neracionalnih principih kakor v Aličini čudežni deželi, preteklost in sedanjost pa sili in mazi izza zidov, nekdo gleda stran in nekdo gleda nas.

Razboršku tipizirana figura predstavlja sidrišče, eksistencialno nit človeštva, ki je izgnan iz narave v neko sivo deželo mraka, utesnjujoče pod zemljo. Iz platna na platno smo priča teatru človeštva, nemi pantomimi postav in neprekinjenemu toku slutenj, ki se nahajajo tik pod površino zrcala, okna ali vrat skozi katera smo vstopili. Vendar pa krog še ni čisto zaključen, tako eksodus kot apokalipsa se danes zdita bližje kot že vrsto let ne.

Milan Razboršek / Brez naslova / 2018 / akril in kolaž na platno na naslovnici:

Milan Razboršek / Sam / 2017 / akril in kolaž na platno

Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša

Zanj Matija Golner, predsednik Besedilo Dona Pratnekar Oblikovanje Matija Golner Fotografija Milan Razboršek, arhiv

since

1871

Katja Bednařik Sudec

Ženski talenti

galerija kvartirna hiša

Avgust 2020

vg KH

Katja Bednařik Sudec / Dotik tkanja / 2008 / mešana tehnika, foto Mankica Kranjec

Vljudno vabljeni na razstavo

Katja Bednařik Sudec

Ženski talenti v Galeriji Kvartirna hiša, Gosposka ulica 3, Celje.

Razstava bo na ogled od 7. do 31. avgusta 2020. Vstop prost. „Posvečeno očetu - naj te vzamejo v naročje.“ Vsem tistim dušam, ki so odšle, da nas naučijo ponovno živeti!

Dona Pratnekar

Katja Bednařik Sudec, Ženski talenti

Katja Bednařik Sudec je samozaposlena v kulturi, pedagoginja, kuratorka in slikarka. Živi in ustvarja v družinski Koprivi ter občasno v tujini (Berlinu) in v Ljubljani, kjer je tudi magistrirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in prejela več prestižnih štipendij in nagrad doma in v tujini.

Rojena je v Rakičanu pri Murski Soboti, kjer je v krogu ožje družine preživljala idilično otroštvo, kar se vedno znova razpoznava skozi njena likovna dela. Pravi, da v svojem delu raziskuje podobe nezavednega, tako posameznika, kot kolektivnega, ki se v našem vsakdanu izraža skozi zgodbe, pravljice in legende, ki so del naše družbe in kolektivnega spomina. Njena dela tako izražajo domačnost, mehkobo in varnost, ki jo potrebujeta in ustvarjata mati in otrok, prosevajoče podobe spominov na ročna dela in cvetoče vrtove ter čutno izkušnjo telesnosti in otipne teksture. Nekaj najlepših razmišljanj so ji že zapisali doktor Evgen Bavčar, Nives Marvin iz Obalnih galerij Piran, Vesna Krmelj in Robert Inhof.

V njenih delih prevladuje neizpodbitna estetika lepega, mehkega, intimnega, cvetočega in naravnega. Poleg akrilnih barv, manipulirane avtorske fotografije, printa in tiska na različne materiale, se poslužuje zelo različnih, tudi za slikarstvo nekonvencionalnih tehnik, ki v raziskovanje in ekperimentacijo ponujajo najrazličnejše inovativne tehnične in tehnološke pristope k mediju. Tako svoje slike obogati še z drugimi ročnimi in obrtniškimi spretnosti kot so tkanje, vezenje, šivanje, vrezovanje, stare družinske fotografije, tudi prosojne tkanine, umetne rože in značilne idrijske čipke, ki jih po njenih risbah sklekljajo profesionalne klekljarice. Osnovno strukturo slikarske površine večkrat prelije z epoksi smolo in tako na izviren način ustvarja občutek globine in transparentnosti. Kot grafit se skozi večplastnost vije avtoričina risba, našita ali vezena z nitjo ali izrisana, skupaj z drugimi uporabljenimi strukturami vabi ne le k bližnjemu pogledu, temveč tudi k dotiku in tipni izkušnji likovnega dela.

Intimna in čutna v svoji estetiki, kot kakšne indijske figure iz pročelja hindujskih templjev, otipna v svoji strukturi in teksturi, kot je v svojem bistvu otipna vez med materjo in otrokom, dojenčkom, ki temelji na ljubečem dotiku.

Poetika njenega dela je prepoznavna ravno v prekrivanju, presevanju, plastenju, zabrisanju, kolektivna in osebna zgodovina se prekrivata, na platnu združeni prosevata kot nek daljni spomin, nedotakljiva skrivnost, po kateri hlepi naš duh, čutom pa se vedno znova izmika.

Likovni prostor njenih del drži specifično atmosfero miru, spokojnosti, lepote, skrivnostnosti, intime, tišine in meditacije, kot hlad cvetočega vrta v vročini poletja ali svetišče nekega prastarega verstva, ki je še znalo razpoznati in negovati dragocene vrednote povezane z naravo in njeno prvinsko lepoto: z odnosi v ožji in širši družini, s spoštljivim odnosom do človeka in narave, do predmetov, ki nas obdajajo v vsakodnevnem življenju. Brez pozitivnega odnosa do preteklosti ne moremo graditi boljše prihodnosti, niti ne moremo živeti dobre trenutne stvarnosti, zato avtorica vedno znova poudarja nujnost upodabljanja vsečloveških tem, kot so rojstvo, lepota, ljubezen, smrt in ravno v naši sedanjosti, kjer hitri tempo in zaslepljenost z materialnim razdirata te prvinske človeške potrebe in vrednote.

Eden izmed najočitnejših izpovednih simbolov v njenem delu je cvet vrtnice in vzorec njenih venčnih listov, ki nedvoumno povezuje cvetje, ženskost in pravljičnost. Tako recimo pravljične ženske like, kot je Trnuljčica, ki se je med predenjem niti zbodla in prespala nosečnost, prevede v sodobni dialog o položaju današnje ženske, o njenih kulturno pogojenih vlogah v družini in družbi. Ravno z inkorporacijo veščin, ki so po tradiciji privzgojeni ženskam (šivanje, vrtnarjenje, materinstvo, skrb za družino in dom) nagovarja bistvo lastne ženskosti in čutnosti ter ponuja v ponovni premislek arhetipske ženske vzorce, ki jih lahko opazujemo v ljudskih pravljicah z izraziti ženskimi liki. Človeške figure v njenih delih so sicer avtoportreti in portreti, vendar jih vedno predstavi, kot arhetipsko podobo ženske in matere: na mehki podlagi rožnate pernice, s cvetjem na drobno vzorčastem prtu kot podobi domačnosti in družinske varnosti. Skoraj kot ikono ali sveto podobo matere, ki je po tradiciji visela v božjem kotu vsake hiše. Kontrast med telesnim in duhovnim, med prostranostjo in horror vacui avtorica na zelo poetičen in ekspresiven način izniči. Telesno in čutno je tukaj sveto, eterično. Ljubezen je večna in v tem presega telesne bolečine in tegobe.

Katja Bednařik Sudec / Dotik tkanja - prihod VIII / 2018 / mešana tehnika, foto Mankica Kranjec, izrez na naslovnici:

Katja Bednařik Sudec / V Sarinem vrtu I / 2008 / mešana tehnika

Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša

Zanj Matija Golner, predsednik Besedilo Dona Pratnekar Oblikovanje Matija Golner Fotografija Katja Bednařik Sudec, arhiv

since

1871

Nea Likar

Evolucija nežnosti

galerija kvartirna hiša

September 2020

vg KH

Nea Likar / Evolucija nežnosti 2 / 2020 / mešana tehnika

Vljudno vabljeni na razstavo

Nea Likar

Evolucija nežnosti v Galeriji Kvartirna hiša, Gosposka ulica 3, Celje.

Razstava bo na ogled od 11. do 30. septembta 2020. Vstop prost.

Tanja Kerić

Nea Likar, Evolucija nežnosti

»Nič ni tako močno kot nežnost in v nežnosti je moč.« (N. L.) Nea Likar (1990), umetnica, ki živi in ustvarja v Celju, je svojo izobrazbo pridobila na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje – smer ilustracija. Deluje na ogromno področjih, s svojimi ilustracijami sodeluje s številnimi podjetji in ustvarjalci, navdušujeta pa jo tudi modni svet in svet ličil. Zajema širok tematski spekter, ki ga spaja z lastnim življenjskim izkustvom, s tem izraža sebe in posledično ustvarja močan dialog z gledalcem. Poglablja se v družbenokritične teme, preučuje človeške odnose in razbija predsodke. Posebno pozornost namenja tudi odnosom ljudi do različnih živalskih ter rastlinskih vrst.

Ilustratorka, ki jo kot glavno likovno tehniko zaznamuje svinčnik, tudi akril, akvarel in barvice, pa vse našteto dovršeno združuje z digitalnim svetom, ohranja klasičnost, a hkrati ubira nove poti in odpira obzorja tako sebi kot sodobnemu likovnemu svetu. S svojim delom spretno nakazuje na dejstvo, da je svet ilustracije zelo obširen, javni sferi še ne toliko znan, delo ilustratorja pa razvejano in dinamično.

Na tokratni razstavi z naslovom »Evolucija nežnosti« se umetnica predstavlja s serijo ilustracij, ki je v celoti nastala v letu 2020.

Nežnost kot najmočnejšo kvaliteto postavlja v središče svojega tematskega obroča in jo deli na štiri sklope – v odnosu do sebe, v odnosu do drugega posameznika ter ostalih bitij, do vsega, kar je bilo in vsega, kar še pride. Tudi sam likovni prostor je razdelila na štiri okolja – kopno, zrak, oceani/morja in svet jam, kar je podkrepljeno z barvno paleto, črpano iz narave (ogromno rjavih, zelenih in modrih odtenkov).

Protagonisti na delih s svojo simboliko diktirajo načela nežnosti in odstirajo problematiko o velikosti in moči vesolja, o pomenu obstoja in veličini človeka proti naravi. Ogrožene živalske in rastlinske vrste, anatomski deli človeškega telesa, subtilna erotika in pridih petdesetih let prejšnjega stoletja s številnimi »vintage« elementi gradijo unikaten umetničin svet, poln eksistencialnih vprašanj, prepletenih z moderno kulturo, ki jo umešča v širšo sporočilnost ter se sprašuje, ali je nežnost osnova spoštovanja in spoštovanje gonilna sila vsega.

Nea Likar / Nežnost / 2020 / mešana tehnika, izrez na naslovnici:

Nea Likar / Evolucija nežnosti 3 / 2020 / mešana tehnika

Morda boš kdaj vedel gledati skozi tuje oči, mogoče kdaj znal drugačna srca sprejeti v svoje dlani, a vedi, da znal bom namesto tebe živeti, če se ti to nikdar ne zgodi, saj v življenje praznine prinesti malo nežnosti zna biti bolj preprosto, kot se marsikomu zdi.

(Sara Krajger) Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša

Zanj Matija Golner, predsednik Besedilo Tanja Kerić Oblikovanje Matija Golner Fotografija Nea Likar, arhiv

since

1871

Tina Mohorović

Kostenje

galerija kvartirna hiĹĄa

Oktober 2020

vg KH

Tina Mohorović / Iz cikla Kostenje XIII / 2020 / grafika

Vljudno vabljeni na razstavo

Tina Mohorović

Kostenje v Galeriji Kvartirna hiša, Gosposka ulica 3, Celje.

Razstava bo na ogled od 9. do 30. oktobra 2020. Vstop prost.

Tanja Kerić

Tina Mohorović, Kostenje

Umetnica Tina Mohorović (1988), rojena v Novem mestu, je leta 2012 diplomirala na ljubljanski Pedagoški fakulteti iz grafike globokega tiska, nato pa izobraževanje nadaljevala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer je leta 2016 končala podiplomski študij scenskega oblikovanja. S svojim ustvarjanjem, pri katerem združuje tako likovno kot scenografsko umetnost, skuša prikazati fragmentarnost družbe, svet posameznika, ki hrepeni po potrebi povezovanja s sočlovekom. Deluje kot samozaposlena v kulturi na področju grafike in scenografije, je tudi zunanja sodelavka in mentorica šole grafike globokega tiska v Narodni galeriji ter članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Za svoje delo je prejela tudi nekaj nagrad (nagrada Primavera – 2012 in 2015; študentska Prešernova nagrada za scenografijo – 2016), prav tako redno razstavlja na domačih tleh in v tujini.

Na tokratni razstavi z naslovom Kostenje se Mohorovićeva vrača k osnovni tehniki – risbi, s katero ustvarja atraktivno serijo del, ki pa je vse prej kot osnovna. Risbe na prvi pogled delujejo kot rentgenske slike, ki prikazujejo nekakšen skelet, imaginarne podobe mišic in sklepov.

Umetničina prevzetost z anatomskimi strukturami gradi nove fantazijske svetove, kjer gledalec v hipu podvomi v razliko med metaforičnostjo in dobesednostjo videnega.

Narisane kosti namreč z vsakim vnovičnim pogledom pridobivajo drugačne, nove podobe in razkrivajo nenavadne podrobnosti. Kot bi skušala prodreti pod kožo posameznika, v vso kompleksnost notranjosti – tako fizično kot psihološko, se poigrava s teksturami, svetlobo in preizkuša meje papirja. Vse skupaj povezuje z osebno izkušnjo in razmišlja o krhkosti individuuma, ki je lahko lomljiv kot kost, ampak obenem tudi najmočnejši del obstoja, sposoben obnove in celjenja.

Tina Mohorović / Iz cikla Kostenje XVI / 2020 / grafika na naslovnici:

Tina Mohorović / Iz cikla Kostenje XIV / 2020 / grafika

Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša

Zanj Matija Golner, predsednik Besedilo Tanja Kerić Oblikovanje Matija Golner Fotografija Tina Mohorović, arhiv

since

1871

Naslov: Izdalo:

Galerija Kvartirna hiša 2020 Turistično in kulturno društvo Celje, Galerija Kvartirna hiša Gosposka ulica 3, SI-3000 Celje, T: 03 492 7120, E: info@td-celje.si Zanj: Matija Golner, predsednik Urednik: Matija Golner Oblikovanje: Matija Golner Fotografija: arhiv Tisk: Filter d.o.o., Celje

since

1871

galerija kvartirna hiĹĄa

vg KH