Koseški glas št. 44

Poštnina placana l ˇ pri pošti 1118 Ljubljana

Marec 2009 Št. 44 ˇ Glasilo Turisticnega društva Koseze

Letnik XII

22. marec - SVETOVNI DAN VODA 22. april - SVETOVNI DAN ZEMLJE

zgodilo se je

Marec 2009 ▪ Št. 44

ŽIVA MEJA-2 Ivanka Kos Še vedno se številni krajani obračajo na naše društvo, zakaj ne uredimo oziroma odstranimo žive meje pri bloku UBU 18, ki sega krepko na pešpot med bloki. Tudi stanovalci sosednjega bloka UBU 4-6 zahtevajo ukrepanje, a smo jim že pojasnili, da na žalost naše društvo nima pristojnosti, da bi odstranilo dejansko motečo živo mejo, zaradi katere vozijo avtomobili, posebej pa kombiji in tovornjaki, po zelenici ob sosednjem bloku. Zaradi žive meje ,ki sega na funkcionalno površino večstanovanjskega objekta UBU 16-18, bi moral ukrepati upravnik oziroma sostanovalci/solastniki tega bloka. Pa tudi kakšna odločba Inšpektorata MOL ne bi bila odveč, saj gre za motenje prostega prehoda po javnih pešpoteh, ki so hkrati tudi intervencijske površine v naselju terasastih blokov.

Zaradi stalnih očitkov, da Turistično društvo Koseze ne ukrepa v tem primeru, smo januarja pisno zaprosili Ministrstvo za promet RS in Ministrstvo za okolje RS za pojasnilo, kdo sploh je dolžan skrbeti za vzdrževanje in prehodnost omenjenih pešpoti med bloki v Kosezah. O prejetih odgovorih bomo poročali v naslednjih številkah.

22 lokala Fontana, ki nam je ljubeznivo odstopil zadnji del prostora, kjer imamo lahko uradne ure za plačevanje članarine in informacije. Nekaj besed in informacij sta nam namenila tudi vabljena gosta. Predsednik delovnega predsedstva se je vsem vljudno zahvalil za udeležbo.

Jesen življenja piše nešteto zgodb in vsaka je nekaj posebnega. Ena od njih je bil naš občni zbor in klepet ob skromni pogostitvi.

Poročilo predsednice

PRIROČNO PARKIRIŠČE Venčeslav Thaler

Sporna živa meja

OBČNI ZBOR DU KOSEZE

Že od lanskega poletja poteka gradnja/adaptacija dveh stanovanjskih objektov ob ulici Draga in Kmečki poti. Številni izvajalci ki vsakodnevno delajo na omenjenih objektih parkirajo svoja osebna in dostavna vozila na doslej urejeni, bližnji zelenici z otroškim igriščem. Pred košnjo v poletni sezoni bo potrebno zelenico sanirati. Strošek sanacije bomo pokrili iz prispevka za urejanje Kosez, ki ga plačujemo krajani. Na žalost tu ne moremo računati na finančno pomoč Mestne občine Ljubljana, čudi pa nas neukrepanje Inšpektorata MOL in Policijske postaje Šiška.

Konec februarja je takole izgledala omenjena zelenica-parkirišče na križišču ulice Draga in Kmečke poti.

Jožica Skubic, predsednica DU Koseze S prijaznim vabilom smo povabili vse člane DU Koseze na redni letni občni zbor v OŠ Koseze.

Prijeten občutek nas je objel, ko smo videli, kako so se v lepem številu odzvali na naše vabilo. Tisto malo prostega časa, ki ga imajo na voljo, so namenili nam.

Vabilu sta se odzvala tudi predsednica ZDU-Šiška, ga. Cilka Lumbar, in predsednik osrednje slovenske pokrajinske zveze MZU, g. Marjan Sedmak. Po uvodnih besedah predsednice DU Koseze Jožice Skubic se je uradno pričel občni zbor, na katerem so bila predstavljena vsa poročila za leto 2008 in program za letošnje delo.

V letnih poročilih je bil poleg uradnih zaznamb izpostavljen problem prostora, ki bi ga društvo še kako potrebovalo za normalno delovanje. Kljub trudu v iskanju na raznih mestih smo bili neuspešni, obupani in žalostni. Rešil nas je lastnik

Parkiranje na zelenici

RAZSTAVA ŽELEZNIŠKE MAKETE KOSEZE

OBČNI ZBOR ZB ZA VREDNOTE NOB KOSEZE

Roman Thaler

Ivanka Kos

Letošnjo sezono razstav zasebne železniške modulne makete Koseze smo pričeli 7. februarja, ko smo pripravili že 77. razstavo po vrsti. Tudi tokrat so se zbrali številni ljubitelji modelnih železnic, ki so uživali v druženju in izmenjavi izkušenj.

V četrtek, 19. februarja, so se zbrali člani ZB za vrednote NOB Koseze na rednem letnem občnem zboru. Prisotnih je bilo 78 članov, ki so ocenili delovanje v letu 2008 in predstavili načrte za letos.

Kompozicije na postaji

POŠKODOVAN KOZOLEC Janez Vovko Tokrat lahko poročamo o poškodovanem kozolcu za obvestila na poti od tržnice Koseze v osrednji del naselja terasastih blokov. Delno objestneži, delno pa vozniki tovornjakov in kombijev so poškodovali streho. Kozolec bomo v kratkem obnovili, del potrebnih sredstev pa, upamo, bomo pridobili na javnem razpisu Zavoda za turizem Ljubljana, kamor smo se prijavili konec februarja.

Govor predsednika

OBČNI ZBOR TD KOSEZE Janez Lončarič V četrtek, 26. februarja, smo se zbrali člani Turističnega društva Koseze na rednem letnem občnem zboru in pregledali delo v letu 2008 ter predstavili načrte za prihodnje delovanje. Ob 15-letnici delovanja društva je predsednik g. Vovko podelil priznanji vsa ta leta izjemno aktivnima ustanovnima članoma gospe Ivanki Kos in gospodu Miloradu Miškoviču.

Prijetno druženje smo zaključili s skromno zakusko in kozarčkom domačega.

Poškodovan kozolec Dobitnika priznanj

zgodilo se je

Marec 2009 ▪ Št. 44

3

zgodilo se je

Marec 2009 ▪ Št. 44

44

POMLADNI PLES UPOKOJENCEV Jožica Skubic Želja po prijateljstvu, druženju, adrenalin gibanja, občutek, da ti je meja nebo, nas je pripeljalo do želje, deliti vse to s člani DU Koseze na prijeten način.

predstavljamo vam

S tem uvodom je predsednica DU Koseze Jožica Skubic pozdravila prisotne člane društva, ki so se udeležili pomladnega plesa na prvo marčevsko sredo. Druženje in ples sta bila namenjena različnim praznikom: dan žena, dan pomladi, materinski dan in dan 40 mučenikov. Lepe želje so bile izrečene vsem, pa tudi tistim, ki niso bili z nami.

Običajno zremo v čas, ko se odmika od nas, zato izkoristite vsak trenutek, ki se vam ponuja za druženja, srečanja ali izlete. Vse to vam ponujamo skozi leto po programu našega društva. Brez zadržkov se pridružite in uživajte z nami.

Vetromer na VP Ljubljana Koseze

PREGLED VREMENA V KOSEZAH

PROGRAM IZLETOV IN SREČANJ DU KOSEZE ZA LETO 2009

Venčeslav Thaler

Jožica Skubic, predsednica DU Koseze

V nadaljevanju podajam pregled vremenskih podatkov, izmerjenih v letu 2008 na Vremenski postaji Ljubljana Koseze: povprečna letna temperatura:

11,16°C

absolutni maksimum: absolutni minimum:

33,1°C (23.junij) -9,5°C (17.februar)

občutek mraza:

-14,2°C (23.november)

število ledenih dni (Tmax. <0°C): število hladnih dni (Tmin. <0°C): število toplih dni (Tmax. >=25°C): število vročih dni (Tmax. >=30°C):

8 67 84 28

število dni s padavinami: število dni s snežno odejo:

148 17

maksimalna višina snežne odeje: 14 cm (29.november)

Naj vam čas nikoli ne mineva tako hitro, da bi pozabili na naš program, na prijatelje, da imamo drug drugega, da občutimo lepoto tega, kar vidimo in doživimo. V letu 2009 vam ponujamo: MAJ –

Zacvetela bo prava pomlad in pot nas bo vodila na Štajersko - v Slovenske Konjice z okolico JUNIJ – Na veliko izraženih želja bo junijski izlet na Vrbsko jezero-vožnja z ladjo in še kaj SEPTEMBER – Splavarjenje po naši lepi Dravi OKTOBER – Skrivnostno Cerkniško jezero in okolica NOVEMBER – Martinovanje DECEMEBER – Silvestrovanje Izlete bosta organizirala in vodila ga. Barica Črnič in g. Stanko Dolenc, srečanja pa bodo v organizaciji Jožice Skubic. Pri programu nismo navedli datumov, ker bodo objavljeni naknadno na obvestilih, ki bodo razobešena po oglasnih mestih na področju Kosez.

Predvidevamo, da se bodo izleti in srečanja izvajali prvo ali drugo sredo v mesecu.

Prijave se bodo sprejemale en teden pred izletom. Za prijave in informacije lahko pokličete Iko Kos na 041 906 204 ali 01 507 44 65.

maksimalno padavin v 1 uri: maksimalno padavin v 24 urah: maksimalno padavin v 1 mesecu: letna količina padavin:

42,5 mm (14.julij) 65,26 mm (14.julij) 231,43 mm (julij) 1547,61 mm

maksimalna hitrost vetra: maksimalni sunek vetra:

45,0 km/h (7.april) 91,8 km/h (7.april)

Čeprav se zdi uživanje v brezdelju na prvi pogled bolj mikavno, premagajmo ravnodušnost in se pripravimo na razgibano “pustolovščino”, ki jo bomo odživeli z uresničitvijo našega programa.

minimalni zračni tlak: maksimalni zračni tlak:

986,4 hPa (22.marec) 1045,3 hPa (17.februar)

Želimo vam vse lepo ter čim več nasmehov in užitkov.

POIMENOVANJE ULIC V KOSEZAH Zbral in uredil Venčeslav Thaler Strojeva ulica Mihael Stroj se je rodil kot peti od osmih otrok Antona in Marije Stroj, rojene Kokal. Mladost je preživel v Ljubnem na Gorenjskem. Leta 1812 je zaradi izčrpanosti umrla slikarjeva mati. Oče Anton se je kmalu ponovno poročil, prodal posestvo v Ljubnem in se z družino preselil v Ljubljano. Mihael Stroj je v Ljubljani začel obiskovati Glavno vzorno šolo. Leta 1817 je četrti šolski razred končal s prav dobrim uspehom, nato pa se je vpisal v t.i. risarski razred in ga leta 1820 končal z odliko. Šolanje je nato nadaljeval na Dunaju, saj se je leta 1821 vpisal na Akademijo likovnih umetnosti. Iz tega obdobja nam je znano tudi njegovo prvo delo - risba glave, prav tako pa tudi slikarjev avtoportret. Znano je, da je Stroj leta 1825 še obiskoval Akademijo likovnih umetnosti, ni pa znan zaključek njegovega študija.

Leta 1830 se je Stroj zadrževal v Zagrebu, kjer se je plemstvu in vplivnim meščanom ponudil za portretista. Ker je dobil veliko naročil, je v Zagrebu ostal in na Hrvaškem bival vse do leta 1842. V tem obdobju je naslikal največ portretov, pa tudi nekaj del z nabožno vsebino, npr. oltarne slike za cerkvi v Vugrovcu in Novi Rači pri Bjelovarju.

Na Hrvaškem se je srečal z idejo ilirizma in se družil s člani ilirskega gibanja, med katerimi so bili Stanko Vraz, Djuro Jelačić, družina Ožegović in mnogi drugi.

Leta 1841 se je slikar na Šestinah pri Zagrebu poročil z Margareto Berghaus, s katero je imel pet hčera. Leto kasneje pa se je ponovno vrnil v Ljubljano, kjer je nadaljeval s slikanjem portretov pomembnih meščanov, še vedno pa je dobival precej naročil s Hrvaške. Umrl je na svojem domu v Ljubljani za posledicami kapi.

Mihael Stroj je eden najvidnejših predstavnikov slovenskega slikarstva v 19. stoletju. Ustvarjal je v obdobju klasicizma in romantike, vidne pa so tudi primesi bidermajerja. Večinoma je uporabljal tehniko olja na platnu.

Ulica Zore Ragancinove Zora Ragancin – Ruška se je rodila 21. decembra 1921 v Polju pri Ljubljani. Po poklicu je bila gostinska uslužbenka, zaposlena v gostilni Novak na Viču. Članica KPS je postala 1941. leta. Do jeseni istega leta je opravljala razna ilegalna dela na območju rajona Vič, nato pa odšla v partizane, kjer je postala kurirka pri Glavnem štabu za Slovenijo in Centralnem komiteju KPS. Poleg tega je delovala na območju Dravelj in bila po liniji varnostno obveščevalne službe(VOS), narodne zaščite(NZ) in drugih organizacij povezana s člani zunanjega ljubljanskega okrožja. Konec leta 1943 so jo belogardisti ujeli, mučili in januarja naslednje leto ubili. Za narodnega heroja je bila imenovana 27. novembra 1953.

PIONIRSKA PROGA V KOSEZAH 1948-1954 Zbral in uredil Janez Lončarič Po zamisli Sovjetske zveze, ki je imela prvo Pionirsko progo v Tbilisiju, je bila leta 1948 v dobrih treh mesecih zgrajena tudi Pionirska proga v Ljubljani. 7. marca 1948 so pričeli s pripravo terena za gradnjo, 10. marca 1948 pa so brigadirji pričeli s prostovoljnim delom.

Pionirska proga je bila speljana od Viča ( Rožne doline ) do Podutika, z vmesno postajo v Kosezah. Bila je ozkotirna, širine 0,76 m in dolga 3,8 km. Zgrajena je bila do roka in 10. junija 1948 je bila preizkusna vožnja. Po odpravi še nekaterih pomanjkljivosti je bila Pionirska proga slovesno odprta za promet v nedeljo, 13. junija 1948. Tega dogodka se je udeležilo približno 20000 ljudi.

Na progi so bile tri postaje, vse na desni strani. Prva zidana postaja TV-15 s pokritim peronom je bila na Viču-Rožni dolini, druga zidana postaja je bila JELENOV ŽLEB s pokritim peronom v Kosezah in tretja začasna lesena postaja TRNOVSKI GOZD v Podutiku. V prihodnosti naj bi peljala celo do Polhovega Gradca. Železniške postaje so poimenovali po pomembnih krajih iz NOB.

Prihod vlaka na postajo Jelenov žleb, 13.junij 1948 (Vir knjiga PIONIRSKA PROGA v Ljubljani avtorice Fani Rižnar)

Vožnja je trajala 24 minut z enominutnim postankom na postaji JELENOV ŽLEB. Hitrost vožnje vlaka je bila 25 km na uro. Povratna karta na Pionirski progi je stala 4 dinarje. Od 13. junija 1948 do konca tega leta se je prepeljalo 49830 potnikov, leta 1949 46240 potnikov, nato pa je število potnikov upadalo. Tako so bili tudi dohodki od vožnje vse manjši, vzdrževanje vozil in ostala obratna režija pa je ostala v višini kot na začetku. Pionirska proga je bila 11. februarja 1952 z odločbo vlade SFRJ prenesena na MLO mesta Ljubljana z brezplačnim prenosom osnovnih sredstev. MLO Ljubljana je ustanovil Zavod »Pionirska proga«, vendar sredstva, ki so bila predvidena v proračunu, niso zadostovala za obnovo in vzdrževanje in so odborniki Mestnega zbora 10. in 11. aprila 1953 sklenili, da Pionirska proga v slabem stanju ne more obstajati. Obnovili je niso več, pač pa sprejeli predlog o ukinitvi, kar so izvedli marca leta 1954 in odpeljali vozila. Še danes nas v križišču Koseške ceste in Večne poti na Pionirsko progo spominja ohranjena, a delno že spremenjena železniška postaja JELENOV ŽLEB, v kateri živijo ljudje, naseljeni po ukinitvi Pionirske proge.

predstavljamo vam

Marec 2009 ▪ Št. 44

5

Marec 2009 ▪ Št. 44

6

predstavljamo vam

se je uporabljal za krmo svinj, ga imenujejo tudi svinjska repa, poznani pa so še drugi sinonimi, kot so laška repa ali papeževa repa, papežica, jeruzalemska artičoka, gomoljasta sončnica, … Danes si ta pozabljena poljščina utira pot v prehrano ljudi.

Topinambur je sorodnik sončnice. Je trajna rastlina, ki ima pod zemljo podolgovate bradavičaste gomolje. Iz gomolja požene spomladi več zeljastih stebel, ki glede na sorto in rastišče zrastejo od 1,5 do 3 m visoko in postopoma olesenijo. Spodnji listi so srčasto jajčasti, zgornji pa podolgovato jajčasti in suličasti. Hrapava stebla in liste ima obrasle z dlačicami. Na koncu glavnih stebel in stranskih vej se oblikujejo socvetja. Cvetne glave so podobne sončničnim, le da so mnogo manjše.

Kolesarska steza na trasi proge pri živalskem vrtu

Kolesarska steza na trasi proge ob Večni poti

Lepo je vidna skoraj celotna trasa Pionirske proge, saj je po njej od TV-15, postaje , ki je bila pred kratkim porušena, do Kosez speljana asfaltirana kolesarska steza, ki povezuje Vič in Šiško.

Danes Pionirska proga ne bi bila samo turistična atrakcija, bila bi pripomoček v procesu izobraževanja, predvsem pa, če bi bila dokončana, dobrodošla povezava centra Ljubljane, živalskega vrta pod Rožnikom in Šiške s Podutikom.

Vse to in še več si lahko preberete v knjigi PIONIRSKA PROGA V LJUBLJANI avtorice Fani Rižnar iz Ljubljane.

ALI STE ŽE SLIŠALI ZA TOPINAMBUR? Zbral in uredil Venčeslav Thaler Domovina topinamburja je Severna Amerika. V jedeh so ga pripravljali že Indijanci, medtem ko so ga v naše kraje zanesli v prejšnjem stoletju zlasti na Dolenjsko in Štajersko. Tam, kjer so ga v preteklosti zasadili, se je zarasel in razširil. Tako ni presenetljivo, da najdemo samoraslega na brežinah vodnih tokov. Veliko ga je v Zasavju. Pri nas je bil nekoč poznan predvsem kot krmna rastlina.

Za krmo so uporabljali zelene dele rastline in gomolje. Ker

Gomolje sadimo od februarja do marca. To je nezahtevna rastlina, ki uspeva celo na prodnatih tleh, če le ima dovolj vode in sonca. Gomolji se lepo in bogato razrastejo in ni redko, da se razbohotijo daleč stran od matičnega mesta. V našem podnebju začne cveteti avgusta, neredko šele oktobra. Odebeljeni deli korenin – gomolji so po videzu bradavičasti ali rogljasto razčlenjeni z osrednjim delom, ki je hruškaste ali vretenaste oblike. Na vrhu izrastkov oz. rogljev so očesa. Večinoma so gomolji široki od 3 do 6 cm, dolgi pa od 7 do 10 cm. Povprečna masa gomolja je od 50 do 100 g.

Gomolji imajo belo, rdečo ali rumeno barvo kožice ter belo ali rumeno notranjost – t.i. meso. Večina krmnih sort ima rdečo kožico in rumeno meso. S selekcijo in žlahtnjenjem so vzgojili jedilne bele sorte. Zrele gomolje izkopavamo oktobra in novembra. Ponekod celo decembra, če le ni snega in pomrznjene zemlje.

V gomolju topinamburja je podobno kot pri krompirju 78 % vode in 22 % suhe snovi. V primerjavi s krompirjem, v katerem je glavni ogljikov hidrat škrob, vsebuje topinambur približno 20 % inulina. Ta je sestavljen iz molekul sadnega sladkorja oziroma fruktoze, medtem ko sestavljajo škrob molekule glukoze. Gomolji, izkopani jeseni, vsebujejo precej več inulina kot gomolji, izkopani spomladi, saj se inulin čez zimo preoblikuje v druge sladkorje, zlasti v fruktozo. Gomolji v zemlji prenesejo temperaturo do -30 °C. Poleg inulina je v suhi snovi gomolja še približno 2 % beljakovin in 0,2 % maščob, od mineralov Fe, Si, K, P, Ca, od vitaminov so zastopani A, B1, B2, in C ter fosfatida holin in lecitin. Lecitin omogoča prenos maščobnih kislin in presnovo holesterina. Holin je sestavni del lecitina, ki vzdržuje raven krvnega tlaka. Pomembna je tudi vsebnost levulina in balastnih snovi, ki uravnavajo prebavo in pomagajo pri odpravljanju zapeke.

Edinstvena vsebnost hranilnih snovi, mineralov in vitaminov uvršča topinambur med zelo zdravo zelenjavo.

Način uporabe gomoljev topinamburja je podoben krompirjevim. V primerjavi s krompirjem pa lahko topinambur brez bojazni za zdravje uživamo surov, torej sveže gomolje.

Topinambur nam odpira ogromno novih možnosti v presni prehrani, saj se ga da odlično kombinirati z marsičim. Če koga mika, da bi tudi sam posadil topinambur, lahko za brezplačne gomolje piše na info@td-koseze.si.

UO TD Koseze

Marec 2009 ▪ Št. 44

obvestila

7

VABILO NA SPOMLADANSKE ČISTILNE AKCIJE

NOVOSTI V KNJIŽNICI ŠIŠKA Darja Mohar-Pestotnik

UO TD Koseze Turistično društvo Koseze bo tako kot vsako leto v sodelovanju z Zavodom za turizem Ljubljana organiziralo marca in aprila v sklopu spomladanskega čiščenja ZA LEPŠO LJUBLJANO 2009 naslednje čistilne akcije: • predvidoma 26. marca čistilno akcijo brežin Koseškega bajerja in bližnjega Koseškega boršta. Zbirališče gostišče Cviček na Kmečki poti ob Koseškem bajerju.

• predvidoma 2. aprila čistilno akcijo v gozdu med Koseškim bajerjem, Večno potjo, Cesto na Brdo in potokom Mostec. Zbirališče gostišče Cviček na Kmečki poti ob Koseškem bajerju.

• predvidoma 9. aprila čistilno akcijo v gozdu levo in desno od ceste, ki pelje iz Kosez na Brdo (poleg zahodne obvoznice). Zbirališče Policijska postaja Šiška na Podutiški cesti.

• predvidoma 16. aprila čistilno akcijo na brežinah in v okolici potoka Pržanec na trasi od obvoznice mimo Koseškega bajerja do izliva v Glinščico. Zbirališče gostišče Cviček na Kmečki poti ob Koseškem bajerju.

CHEVALIER, T.: DEVIŠKO MODRA (roman)

Točni datumi so odvisni od trenutnih vremenskih razmer. Datum in ura začetka posamezne akcije bodo objavljeni na plakatih po Kosezah in na spletni strani Turističnega društva Koseze.

SPARKS, N.: DRAGI JOHN (roman)

CURK, J.: SAMOSTANI NA SLOVENSKEM DO LETA 1780 (monografija) JAROSCH, L.: KRALJICA IN DIVJA ŽENSKA (psihologija ženske) JELINČIČ, K.: KRATKA ZGODOVINA JUDOV JUUL, J.: DRUŽINSKE VREDNOTE (priročnik) KEBER, J.: LEKSIKON IMEN (dopolnjena izdaja) KOLE, KOLE, KOLEDO IN LETO LEPO MLADO (slovenska pripoved ob letnih mejnikih) KORUN, B.: NA ZAČETKU JE BILA TROJA (potopis) MARTIN I ROIG, G.: SLIKANJE Z AKVARELI (vodič za začetnike) NÖSTLINGER, C.: FRANC NA ŠOLSKEM IZLETU (otroška zgodba) PAUSCH, R.: ZADNJE PREDAVANJE (osebna izpoved) SIVEC, I.: RIBČEV DOHTAR (biografski roman o Francetu Prešernu) ŠKRABEC, M.: SLOVENSTVO NA RAZGLEDNICAH (album) TYM, K.: RECI PROSIM (bonton za otroke) WALSH, M.: 10 STVARI, KI JIH LAHKO NAREDIM ZA LEPŠI SVET

prejeli smo

(varstvo okolja za otroke)

UREJENE KOSEZE-DO KDAJ ŠE?

mo v delu in denarju. Pričakujemo, da se strinjate, da je lepo naselje prijetno za bivanje.

S.V.

Vabimo vas in pozivamo, da k temu tudi vi finančno prispevate, in sicer tako, da pošljete svojo odločitev za plačevanje prispevka EKUN po elektronski pošti na naslov info@ td-koseze.si ali na naslov TD Koseze, Ulica bratov Učakar 6 in društvo vam bo poslalo položnico za plačilo. Če pa še niste član TD, vas prav tako vabimo k včlanitvi.

Postopek prijave je enak. Člani TD se lahko udeležujemo vseh akcij, ki jih društvo organizira, štirikrat letno dobivamo Koseški glas, iz katerega je moč razbrati marsikaj zanimivega z območja našega naselja, poročila o opravljenem delu in seveda tudi program za letošnje aktivnosti. Tudi kakšno reklamo ali oglas lahko objavite. Za vsakega se nekaj najde.

Člani Turističnega društva Koseze smo se sestali na občnem zboru. Društvo deluje že petnajst let in še ni omagalo. Volje in idej, med drugim za urejanje Kosez, je veliko, le pri denarju se zatika. In za to je seveda vzrok premalo plačnikov. Nekateri že veste, druge obveščamo sedaj, da je Mestna občina Ljubljana pred leti ukinila svoj del sredstev tudi za urejanje Kosez (košnja trave, pluženje snega), čeprav gre tudi za mestna zemljišča. In glede na to, da plačuje prispevek za enotno komunalno urejanje Kosez(EKUN) le polovica lastnikov individualnih hiš in prav tako le polovica lastnikov stanovanj v terasastih blokih, je vprašanje, kako dolgo bo TD lahko sofinanciralo komunalno urejanje Kosez iz sredstev za redno dejavnost.

V Turističnem društvu Koseze je včlanjenih 67 članov, ki smo letos plačali po 10 evrov članarine. Polletni prispevek za enotno komunalno urejanje Kosez znaša dobrih 22 evrov. V TD Koseze smo prepričani, da vsi radi živimo v urejenem okolju, za kar pa dejansko različno prispeva-

Morda ni odveč razmislek, da je plačilo storitev na skupnih površinah stvar vseh in ne le dela krajanov, ki prostovoljno sežemo v denarnico in plačamo urejanje naselja. Zagotovo vas bo tudi sosed – plačnik bolj veselo gledal, če boste prispevali tudi vi. Saj je fajn, ali ne, da se razumemo med seboj? In če je to v urejenem okolju, toliko bolje. Dajte, odločite se!

prejeli smo

Marec 2009 ▪ Št. 44

PROPADAJOČA OGRAJA Že leta mimoidoči opazujemo podirajočo se ograjo atrija na UBU 48-50. Ali res ni nobene institucije(upravnik, skupnost lastnikov, inšpekcijske službe), da bi ukrepala in odstranila to sramoto, ki ni ravno v ponos osrednjemu delu terasastih blokov Kosezah?!

Podrtija

JOJ, KAM BI DEL!?

JA, V VREČKO IN V KOŠ VENDAR! S.V. Pravijo, da kdor nima rad živali, tudi ljudi ne mara. Na občnem zboru Turističnega društva Koseze konkretno tega stavka nismo obravnavali, soglasno pa je bil po glasni razpravi sprejet sklep, da apeliramo na tiste lastnike psov, ki ne čistijo za njimi, naj pomislijo tudi na druge ljudi, ki psov nimajo, imajo pa nehote njihove iztrebke na svojih čevljih, sprehajalnih poteh, na otroških igriščih in zelenicah pred vhodi. Slišali smo, da se nekateri lastniki psov celo norčujejo iz ljudi, ki jih opozarjajo, da so koši za pasje iztrebke, vrečke pa tudi.

Velja pa seveda tudi navaden papir ali druga vrečka in posoda za smeti. Le roka lastnika mora sodelovati!

Zakaj bi plačevali dokaj visoko kazen kot lastnik psa in kršitelj mestnega odloka, če pa je treba storiti tako malo! Boste razmislili o tem?

Glasilo Turističnega društva Koseze Izhaja večkrat letno Člani društva prejemajo glasilo brezplačno Za objavljene prispevke in fotografije ne plačamo honorarja Naslednja številka izide predvidoma junija 2009 Ureja Upravni odbor Turističnega društva Koseze Urednik: Janez Vovko Naslov uredništva: Ulica bratov Učakar 6, Ljubljana Lektoriranje: Barica Črnič Fotografija na naslovnici: Venčeslav Thaler Oblikovanje: www.raigraf.si Tisk: www.raigraf.si Naklada: 500 izvodov

8