Slovenske literarne poti

Besedilo: Nik Žnidaršič

Vreme se bo počasi ponovno otoplilo, končno bomo lahko zapustili svoje domove in s prijatelji ali svojimi člani odšli tudi na kakšen izlet. Verjetno bomo posledično manj brali, vendar lahko to dvoje v resnici združimo.

Po celotni Sloveniji so namreč raztrošene literarne poti, ki povezujejo različne kraje, pomembne za slovenske pisatelje.

V Kotljah se prične krožna pot Prežihovega Voranca (ponekod je poimenovana

Prežihova, drugod Vorančeva pot), čigar ime je bilo v resnici Lovro Kuhar. Poznan je predvsem po svojih črticah, v katerih govori o svojem otroštvu. Najbolj znane so Solzice, v katerih iz globače Pekel mami prinese solzice. To globačo si lahko poleg njegove rojstne hiše, groba, raznih domačij, cerkva in spomenikov, povezanih z njim, ogledamo ravno na tej poti in še z drugega vidika spoznamo, o čem je pisal avtor. Ena od postaj je tudi njegov spominski muzej. Dolžino si lahko prilagajamo sami, hoja naj bi trajala med 3 in 5 ur.

Trinajstkilometrska Župančičeva pot povezuje vas Dragatuš, kjer je preživljal otroštvo, in njegovo rojstno Vinico, prečka pa devet krajev. Oton Župančič je kot mlad dijak to pot pogosto prehodil tudi sam, ko je obiskoval sorodnike v Vinici. Vsako leto 11. junija, na dan, ko je umrl, poteka tudi spominski pohod. Med hojo po slikovitem kraškem svetu lahko s svojimi očmi zagledamo podobe, o katerih je pisal tako v Mehurčkih kot tudi v bolj zrelih delih. Na poti se lahko ustavimo v spominski sobi v Dragatušu, mlinu, žagi "venecijanki" in spominski zbirki v Vinici. Tik ob poti je tudi Krajinski park Lahinja, s skrivnostnim podzemnim jezerom, kjer se je Župančič pogosto igral.

Literarne poti so odličen način za spomladanske izlete, s katerim lahko združimo naravo z branjem knjig. Večina poti ima tudi table, ki opisujejo pomen raznih točk, na katere naletimo, a moramo knjige vseeno prinesti sami. Seznam poti lahko najdete kar na Wikipediji.

Besedilo: Zala Šmid

Tale vejica pred in zaboli, kajne? Res ne spada tja, saj nimamo vrinjenega stavka ali česa podobnega. Navadno naštevanje je. Kaj pa, če bi tisti 'in tako naprej' skrajšali v itn. ali itd.? Po mojih izkušnjah ogromno ljudi pred omenjenima okrajšavama vstavi vejico, čeprav tja nikakor ne spada. Naslednjič, ko vas zamika pisanje kakšne take vejice, pomislite, kaj okrajšava sploh pomeni. Potem vas bo tista vejica gotovo zbodla.