1 minute read

Nevidne kakovosti vode

Next Article
Zapisovanje ure

Zapisovanje ure

V tej številki je veliko govora o vodi. Delno zato, ker smo 22. marca obeleževali svetovni dan voda, delno zato, ker živimo v časih, ki nam omogočajo, da nam v Sloveniji na dnevni bazi o vodi pravzaprav sploh ni treba razmišljati, kot je to treba marsikje drugje; in se kot taborniki, državljani in prebivalci sveta zavedamo, kako dragocen pojav je to.

Advertisement

Poleg številnih novih uvidov o vodi, naravi in Zemlji, pa mi je priprava te številke revije Tabor dala misliti o vodi še v precej novi perspektivi. V trenutni globalni in lokalni situaciji z virusom, ki nas spodbuja, da svoj prosti čas preživimo na udobnih kavčih, v zatišjih svojih domov, sem začela opazovati, kako nas narava vabi, da tudi mi postanemo kot voda ... Umirjeni in hkrati močni ter prilagodljivi, vztrajni in konsistentni, predvsem pa nas vabi v svoje globine; in globine niso vedno najbolj prijetne. Kraj, kjer se po dolgem času srečamo sami s sabo in s svojo tišino, je lahko včasih prav presenetljivo drugačen od pričakovanega.

Kaj pa naj počnemo, ko se svet ustavi? Nič. Zgledujmo se po naravi. Postanimo kot voda. Tako kot pravi Lao Tzu: "Narava ne hiti, a je kljub temu vse storjeno."

Ničesar nam ni treba početi, da smo vredni tega "prostega" časa. Ne potrebujemo treh novih tečajev in spletnih druženj z ljudmi, s katerimi se tudi sicer v prihodnjih dveh tednih ne bi srečali. Ne potrebujemo deset novih projektov in izobraževanj, ki jih ne bomo nikoli zaključili, čeprav zanje sploh prek družbenih omrežij prihaja veliko ponudb in sugestij. S tem ne mislim, da se je treba izogniti vsakemu intelektualnemu naprezanju, vredno pa je posvetiti pozornost temu, od kod prihajajo naše želje. Če se počutimo dolžni nekaj početi samo zato, da to počnemo, potem se raje sprostimo v tišini, praznini in svežini, ki jo prinaša dano obdobje, in se končno naučimo kakovostno dolgočasiti.

Mogoče je to čas, ko začnemo nase in na svet končno gledati skozi druga očala. Ko končno spregledamo, da lahko stvari počnemo tudi drugače. Bolj odločno, bolj nežno, bolj prilagodljivo, bolj kreativno. Mogoče je dana situacija edini način, da Zemljo vsaj za nekaj časa zavzame spokoj.

V primeru, da so simptomi dolgočasenja prehudi, prebiraj revijo Tabor ali pa se sprehodi čez Ropotarnico, ki je dosegljiva na bit.do/ropotarnica

This article is from: