Sonce in kozmično vreme

Sonce je najpomembnejše telo sistema, kateremu pripada naša Zemlja. Je glavni generator sevanja in gravitacije v Osončju. Zaradi gravitacije Sonca planeti krožijo okoli njega. Sončev mrk, ki smo ga lahko opazovali prejšnji mesec, še zdaleč ni edini pojav, povezan s Soncem. Sonce je v bistvu čisto navadna zvezda, podobna ostalim iz naše galaksije. Pomembnost mu pripisujemo ljudje, saj je naše življenje neposredno odvisno od njega. Mnogi narodi iz zgodovine so ga častili kot boga. Bilo je prvo nebesno telo, katerega gibanje po nebu so naši predniki skušali kar najbolje opisati, zaradi njega pa so se rodila prva astronomska opazovanja in zgrajeni so bili pravi astronomski observatoriji v obliki templjev v njegovo čast.

Sonce za razliko od ostalih članov Osončja seva lastno svetlobo ter z njo osvetljuje celo Osončje. V premeru meri skoraj 1,4 milijona kilometrov, kar je dobrih stokrat več kot Zemlja. Pretežno ga sestavljata vodik in helij. Temperatura na njegovi površini znaša okoli 6000 °C, medtem ko je njegova korona še tisočkrat bolj vroča. Občasno se na Sončevi površini pojavljajo in izginjajo hladnejše, temne lise, ki nastanejo, ko silnice magnetnega polja prebodejo njegovo fotosfero. Pravimo jim sončne pege. Veliko število sončnih peg pomeni večjo aktivnost Sonca. Včasih se na Soncu tudi po več let ne pojavi nobena pega. Pravimo, da je Sonce v minimumu svoje aktivnosti. To se zgodi približno vsakih 11 let. Času med dvema zaporednima minimumoma pravimo 11-letni sončni cikel. Trenutno je Sonce v maksimumu svoje aktivnosti. Zaradi kroženja Sonca se pege gibljejo od leve proti desni (gledano iz Slovenije oziroma s severne poloble).

Prav sončne pege pa močno vplivajo na t. i. kozmično vreme. V območju sončnih peg občasno prihaja do močnih eksplozij (CME - Coronal Mass Ejection). Če je eksplozija usmerjena proti Zemlji, lahko močno vpliva na dogajanja v Zemljinem magnetnem polju. Predvsem na območju večjih zemljepisnih širin severne in južne poloble tako pride do pojava, ki mu pravimo polarni sij ali avrora. V severnih deželah Evrope pravijo celo, da če nisi v življenju videl sončnega mrka in polarnega sija, nisi živel. Pri nas v Sloveniji se polarni sij zgodi le nekajkrat v 11-letnem sončevem ciklu. Pozor! Sonca nikoli ne opazujmo brez ustreznih optičnih filtrov oz. ustreznih pripomočkov, saj si v nasprotnem primeru lahko resno poškodujemo oči. Aktivnost Sonca in kozmično vreme lahko spremljamo tudi prek interneta. Ena izmed najbolj popularnih strani na to temo je Space Weather. Za spremljanje kozmičnega vremena je v rabi lestvica, po kateri se moč izbruhov CME meri s črkami B, C, M in X (izbruhi v M in X klasi so najmočnejši). Običajno njihov vpliv na Zemljo pride 2-3 dni po izbruhu. Magnetno aktivnost na Zemlji merimo s Kp indeksom. Lestvica gre od 1 do 9, vrednosti med 5 in 9 pa že pomenijo magnetni vihar, na podlagi česar lahko pričakujemo pojav polarnega sija. veliko

Rok brska po spletu: Na strani www.spaceweather.com lahko spremljate kozmično vreme in vidite trenutno sliko sonca ter avrore nad zemeljskima poloma. Tako pa lahko sami približno napoveste možnost severnega sija!