Ogenj v luknji

Besedilo in fotografije: Tomaž Sterniša zareza usmerjena proti sredini kurišča (Slika 3b) in globoka kakšnih 15 cm. Palico prevežemo in s tem preprečimo neželeno nadaljnje cepljenje.

Opisali bomo ognjišče, ki je zelo primerno za večdnevno bivakiranje, ko piha veter ali nam primanjkuje kurjave. Izdelava je dovolj enostavna, kuhanje na njem pa zabavno.

V zarezo vstavimo prečno palico B, ki smo jo pred tem na enem koncu z obeh strani sploščili (Slika 3d). Preverimo, da je prečna palica res usmerjena točno preko sredine kurišča, in določimo mesto, kjer bomo zabili palico C. Ta palica naj bo nekoliko bolj oddaljena od kurišča, da imamo dovolj prostora, ko želimo kotliček odstaviti z ognja (Slika 5c).

Na Sliki 1 vidimo dokončano ognjišče. Potrebujemo primeren teren, kjer je mogoče skopati dovolj globoko luknjo, tri primerne palice za ogrodje in še eno palico za obešanje kotlička. Če bomo s seboj vzeli kakšno lopatko, bo delo vsekakor lažje.

Za kurišče izkopljemo luknjo, globoko okrog 30 cm in široko približno toliko, kot je široko dno kotlička. Lažje bomo kopali na terenu, kjer v tleh ni skal in debelih korenin. Izkopani material nalagamo v krogu okrog luknje (Slika 2). Nekoliko stran od luknje izkopljemo še eno luknjo, ki poteka nekoliko postrani in se pod površino na dnu združi s prvo luknjo. Rumena risba na Sliki 2 prikazuje pogled na izkopani luknji od strani. Stranska luknja mora biti usmerjena proti smeri vetra, ki jo prikazuje puščica na Slikah 2 in 3a.

Stojalo za kotliček naredimo iz treh palic, kot je prikazano na Sliki 3a. Najprej v bližini kurišča zabijemo palico A. Z nožem jo razcepimo tako, da je

Za palico C lahko uporabimo naravno razvejano rogovilo, je pa včasih lažje, če kavlje naredimo sami (Slike 3e, 3f in 3g in Revija Tabor, maj 2014). Dobro je, če so vsi kavlji obrnjeni v isto smer in enakomerno razmaknjeni med seboj. Prečna palica, zataknjena na srednji kavelj, naj bo približno vodoravna.

Kotliček obesimo nad kurišče, kot vidimo na Sliki 4a. Višino kotlička nad kuriščem lahko nastavljamo s premikanjem prečne palice po klinih (Slika 4a, 4b in 4c) in zatikanjem ročaja kotlička v zareze na palici (Slika 4e), ki je s kavljem obešena na prečno palico (Slika 4d).

Kurišče je popolnoma vkopano v tla in je zato zelo dobro zaščiteno pred vetrom. Skozi stransko luknjo je omogočen dodaten dotok zraka, ogenj je zaradi več kisika svetlejši, bolj vroč in gori z boljšim izkoristkom. To pomeni, da se manj kadi, pa tudi manj drv porabimo. S pravilnim nalaganjem in nastavljanjem višine kotlička lahko zagotovimo večino plamenov pod dnom kotlička, kjer je izkoristek največji (Slika 5a). Kadarkoli med kuhanjem lahko primemo ročaj kotlička, ki se segreje bistveno manj kot pri kuhanju na velikem odprtem ognju. Voda v kotličku na Sliki 2b je ob takem ognju, kot ga vidimo na Sliki 2a, zavrela v nekaj več kot v desetih minutah. Kotliček lahko med kuhanjem kadarkoli odmaknemo z ognja (Slika 5c). Tako je dodajanje sestavin in začimb ter mešanje precej enostavnejše.

Ker ne rabimo veliko kurjave, ogenj po končanem kuhanju dokaj hitro dogori (Slika 6a). Če je žerjavica še vroča, jo moramo pred odhodom pogasiti z vodo (Slika 6b), ognjišče in okolico pa pospraviti tako, da bomo za seboj pustili čim manj sledi (Slika 6c).

Rok svetuje: V iskalnik vpišite Dakota fire pit, da bi našli opise tega ognjišča. Še zmeraj se lahko prijavite tudi na natečaj Naredimo skupaj. Prijavljeni vodi GG-jev in PP-jev se bodo s Tomažem podali na teren in skupaj izdelali zanimive predmete iz naravnih materialov. Pošljite prijavo na revija.tabor@gmail.com in opišite, kaj bi radi, da Naredimo skupaj.