Mesečnik EVS prostovoljke Pa zakaj greš na ta EVS*?

To je verjetno eno najpogosteje zastavljenih vprašanj v preteklih dveh mesecih, odkar sem se z gotovostjo ukvarjala z enoletno selitvijo v Španijo. Nekaterim zanimivo, drugim nepredstavljivo, tretjim potrata časa. Predvsem spoštujem tiste, ki mojo odločitev, da postanem evropska prostovoljka, spoštujejo.

Pred odhodom ne gojim prevelikih pričakovanj, saj se zavedam, da je končni rezultat odvisen predvsem od mene in pripravljenosti, da si izkušnjo naredim nepozabno. In te motivacije mi vsekakor ne manjka. Cilji, s katerimi se podajam na pot, so trenutno še precej splošni. Predvsem si želim izkušnje v popolnoma novem okolju in kulturi, učenje španskega jezika in predvsem novih načinov dela v nevladni mladinski organizaciji. Verjamem, da domače okolje lažje ocenjujemo, ko stopimo iz njega. In na drugačen način vrednotimo tisto, kar imamo doma. Zato tudi odločitev za to pot.

Z odhodom pa seveda pridejo tudi strahovi, o katerih je najtežje govoriti. Se bom znašla v španski kulturi? Kaj pa v gostiteljski organizaciji? Kako se bom ujela z ostalimi prostovoljci? To je le ne­ kaj vprašanj, ki si jih vsakodnevno postavljam. Vendar se držim življenjskega vodila »go with the flow« in sprejemam postavljen izziv.

Ko tole prebiraš, se je moj projekt že začel in v naslednji številki bom poročala o največjih izzivih prvega meseca v vlogi EVS prostovoljke.

Hasta la vista, Jerneja Modic *Več