Kako daleč je nevihta?

Včasih nam prijeten sprehod po okoliškem gozdu prekine nepričakovana nevihta. S temle preprostim eksperimentom se bomo naučili oceniti, ali se nam nevihta bliža ali se od nas oddaljuje.

KAJ POTREBUJEŠ?

• Vel˝ s sekundnim kazalcem ali štoparico.

Ko vidiš blisk prični šteti sekunde do groma - uporabi štoparico ali štej sekunde »tisoč, dva tisoč, tri tisoč ...«. Vsake tri preštete sekunde pomenijo, da je nevihta kilometer daleč. Če si med bliskom in gromom preštel sedem sekund, je nevihta oddaljena več kot dva kilometra.

Če med naslednjim bliskom in gromom prešteješ manj sekund, pohiti domov. Nevihta se ti približuje!

KAKO DELUJE?

Zvok, ki nastane ob udaru strele in ki navadno spremlja nevihto, potuje veliko počasneje od svetlobe. Blisk vidimo v hipu, ko strela udari, zvok pa do nas potrebuje kar precej časa - za kilometer dolgo pot potrebuje nekaj več kot tri sekunde.

Si kdaj videl blisk, nisi pa slišal groma?

To se zgodi takrat, ko je nevihta zelo daleč, recimo 25 kilometrov ali več, saj se zvok prej porazgubi preden nas doseže.

Če pa slišiš grom ob blisku, je zadnji čas, da poiščeš zavetje!

NA NEBU NI NEVIHTNEGA OBLAKA?

»Strelo« lahko ustvariš sam! Ta res ne bo povzročila velikega bliska in glasnega groma, za kaj takega bo namreč veliko premajhna, bo pa vedno na voljo, kadar jo boš želel opazovati.

KAJ POTREBUJEŠ?

• manjši aluminijast pekač za enkratno uporabo

• posoda iz stiropora (v takih prodajajo meso ali sadje)

• volnena ali sintetična krpa

• navaden svinčnik z radirko in risalni žebljiček

Risalni žebljiček potisni skozi sredino spodnjega dela aluminijastega pekača. Na konico žebljička potisni radirko svinčnika. Svinčnik je sedaj ročaj, s katerim dvigneš pekač.

Na mizo položi posodo iz stiropora in jo eno minuto močno in hitro drgni z volneno krpo. Nato nanjo s pomočjo ročaja položi pekač. S prstom se previdno dotakni roba pekača. Čutiš? Če strele ne opaziš, ponovi postopek.

KAKO DELUJE?

Seveda je kriva statična elektrika. Na dnu oblakov (in na konici tvojega prsta) se nabere negativen naboj (elektroni), ki ga privlači pozitivno naelektrena zemlja (v našem primeru aluminijast pekač). Več kot je na zemlji (pekaču) pozitivnega naboja, več elektronov se zbere na dnu oblaka (na tvojem prstu). Ko jih je dovolj, pride do preskoka elektronov na pozitivno nabito zemljo. Ta hiter preskok naboja nosi v sebi veliko energije, ki jo lahko opazimo kot močno svetlobo (blisk) ali glasen zvok (grom).

Preden se dotakneš pekača, ugasni luč. Si videl blisk? Si slišal »grom«?