Revija Tabor 2003/7–8

5.-10.julijTe~ajpionirstvainbivanjavnaraviznanje.rutka.net

MihaEder(miha.eder @guest.arnes.si)

2.-10.avgustLokostrelskite~ajvG[BohinjpisarnaZTS

17.-24.avgustTe~ajizavodje-na~elnikedru`in,klubovznanje.rutka.net

~etinrodov(vG[vBohinju)pisarnaZTS(01/3000820)

TineRadinja,TinaBogataj,DamjanHabeZTS@ rutka.net

6.-7.septemberTOTeM(Rodsne`ni{kihru{evcev)totem.rutka.net

Miha[kerlavaj(mihaskerlavaj @yahoo.com)totem @ rutka.net

13.septemberROLTA(ZTOKranj)www.zto-kr.org

NinaDerlinkninaderlink @ hotmail.com

13.-14.septemberPiknik-sre~anjevodstevrodov,obmo~nihpisarnaZTS(01/3000820)

vodstevinorganovZTS-G[BohinjZTS@ rutka.net

19.-21.septemberTe~ajprehranevnaraviznanje.rutka.net

AlbertLi~an

26.-28.septemberROT2003-[kofjaLokarot.rutka.net

UVODNIK

V poletni {tevilki Tabora za~enjamo z manj{imi spremembami. Tokrat je to nova stran, ki smo jo poimenovali Pod lupo. V tej rubriki bomo, za razliko od predstavljanja rodov, kot smo ga bili vajeni do sedaj, izvedeli nekaj ve~ o posameznih ~lanih rodov. Spra{evali jih bomo o njihovih interesih, aktivnostih in posebnih talentih. Katarina in Ale{ bosta posku{ala najti ~im ve~ zanimivih tabornikov, ki nam bodo pokazali, kako lahko iz sebe naredimo nekaj ve~, pri iskanju pa ra~unamo tudi na vas.

Svoje vtise z leto{nje ~rno-bele Krearte v Piranu nam je zaupala udele`enka iz Belgije. Kot posebnost pa ta prispevek predstavljamo v angle{kem originalu in prevedene v sloven{~ino.

^ez poletje si na taborjenjih pridobite ~im ve~ novih izku{enj in jih skrbno shranite, tistim pogumnej{im, ki pa so se jih odlo~ili nabirati zunaj meja na{e dr`avice pa sre~no pri popotovanjih!

NAPOVEDNIK2

UVODNIK2

AKTUALNO

TABORNAOBISKU4

IZLETRST7

PODPLATNENOSTREHO8

IZ PRVE ROKE

ZAMEJSTVO14

PODLUPO16

KREARTA17

STROKOVNO

FILATELIJA27

ORIENTACIJA31

OKOLJE32

ASTRONOMIJA34

NATURA36

NARAVA38

KOSOBRIN39

MEDNARODNE40

RAZVEDRILO

POPOTOVANJA42

TRENUTKI44

JE@45

ZZNANJEMDOODGOVORA46

VOLK46

KRI@ANKA47

TABOR NA OBISKU, stran 4

Miklav{ki taborniki se ~utijo Maribor~ane, ~eprav se v mariborski ob~inski zvezi ravno ne pretegnejo od dela.

POD LUPO, stran 16

Nova rubrika, kjer predstavljamo zanimive tabornike. Tokrat Manca Kra{evec iz rodu Sivi volk, ki pi{e za revijo National Geographic.

KREARTA, stran 17

Z leto{nje Krearte v Piranu smo dobili vtise iz Belgije pa jih za tiste bolj radovedne objavljamo tudi v angle{kem jeziku, v katerem so bili napisani.

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorna urednica: Meta Penca

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo : Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Ale{ Skali~ (urednik priloge Gozdovnik), Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Ale{ Cipot, Primo` Kolman, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija)

in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, e-po{ta: zts @guest.arnes.si.

WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 450 SIT, letna naro~nina je 4200 SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.

Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

DDV je vra~unan v ceno.

Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Gori~ane, Medvode d. d.

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Miha Ma~ek - Muc

Zapisal: Ale{ Cipot, foto: Haza

Rod Franc Le{nik Miklav`

Miklav{ki taborniki se ~utijo Maribor~ane, ~eprav se v mariborski ob~inski zvezi ravno ne pretegnejo od dela. Bolj so povezani s Sne`ni{kimi ru{evci, s katerimi se tudi letos odpravljajo na skupno taborjenje. Rodovi mariborskega obmo~ja nimajo te`av z infrastrukturo (taborni{ki domovi), miklav{ki dom je eden najlep{ih. Leta 1984 so ga s pomo~jo Krajevne skupnosti in vztrajnih ~lanov odreda zgradili v Miklav`u, le {tiri leta zatem, ko so se odcepili od takratnega Dravskega odreda in postali samostojna taborni{ka enota.

Zanimivo, da se nam pridru`ujejo odrasli, ki jim je taborni{tvo blizu du{i, pa do sedaj niso imeli prilo`nosti... te pridobitve nas zelo veselijo.«

O ~lanarini… O ~lanarini… O ~lanarini… O ~lanarini… »ki ho~e biti vsako leto ni`ja, ker je nekaj na{ih ~lanov iz socialno ogro`enih dru`in. Srce parajo~e je sli{ati, da fantek ne hodi na sestanke, ker nimajo doma denarja. Pa se zgodi, v~asih tudi dogaja. Ko stiska stiska; v na{em rodu zna{a letna ~lanarina 2500 SIT, za katero prejmejo Le{niki tudi majico z rodovim znakom.«

nike, in hkrati dovolj veliki, da jim ni potrebno skopariti s podporo. Radodarna pekarna, s katero sodelujemo vsak december: krajanom vo{~imo sre~nega in zdravega z vre~icami otro{ko okra{enih pekarni{kih keksov. In gosti{~a, mesnica, trgovine...«

Z na~elnico Barbaro…

O upadu ~lanov... O upadu ~lanov... O upadu ~lanov... O upadu ~lanov... upadu »razmi{ljam, da bi se tola`ila: saj jih na sosedovem tudi ni veliko ve~. Kratkotrajna tola`ba. Potem me ima obto`evati osnovno {olo, ker taborniki niso ve~ obravnavani kot kro`ek. Valiti krivdo bi se temu reklo.

Preblisk, da so morda star{i vzrok in z njimi povezana ekrana TV in ra~unalnika. Minimalna zahteva po otrokovi odgovornosti kreirati prosti ~as. Ne zale`e. Te tola`be me pustijo stati kri`em rok, saj mi tako ni ni~ storiti. Ali pa~?

O sodelovanju s krajem... O s krajem... O sodelovanju s krajem... O s krajem... O sodelovanju s krajem... »Miklav` je obrtni{ko in poslovno razvijajo~ se kraj, katerega obrtniki so {e majhni, tako da imajo posluh za tabor-

prihodnosti...

prihodnosti...

prihodnosti...

»ali kaj pove podatek, da sva si z Ur{o (stare{ina) tole vpra{anje podajali kot ping pong `ogico? Daj ti! Ne, daj ti! Morda strah razmi{ljati o prihodnosti? Malo pa `e, za na{imi hrbti je namre~ {irok prepad, saj nismo dovolj hitro poskrbeli za nara{~aj te vrste. Ampak bo. Seveda bo!«

Blatna in prepotena… dobro, da slika ne prepu{~a vonja.

"^uj, poli`i me!"

RODOVA UPRAVA

Ime in priimekFunkcija

Ur{ka RAVNJAK Stare{ina

Barbara BEDENIK Na~elnica

Nadja FER^AL Blagajni~arka

Tomi FER^AL Gospodar

Mojca RAVNJAK Tajnica

KATEG.[T. Murni4

M^23

GG5

PP7

Gr~e10

SKUPAJ49

IME VODA KATEG.[T.VODNIK/VODNICA

Hrabri mi{ki murni4 Ur{ka RAVNJAK, Sebastjan HALI^

-M^ I3 Remi LAZI^, Simon HAUPTMAN

Konji~kiM^ II9 Jernej KOCBEK

-M^ III3Andrej HERCEG

TigriceM^ IV8Barbara BEDENIK

Modri dirka~iGG5 Mojca RAVNJAK, Darko BERLI^

PubeciPP7 Andreja HAZABENT

-gr~e10

Mladi upi - PP klub KURC[LUS. Le{niki in Ru{evci… pa naj {e kdo re~e, da je med Miklav`em in Ilirsko Bistrico preve~kilometrov.

Tem pogovorov s stare{ino rodu Ur{- Tem pogovorov s stare{ino rodu Ur{- pogovorov Ur{ko ne zmanjka hitro. [e vedno naj- ko ne zmanjka hitro. [e vedno naj- ko ne zmanjka hitro. [e vedno naj- ko ne zmanjka hitro. [e vedno naj- vedno bolj zanimivo ta hip je (ne)sodelo- bolj zanimivo ta hip je (ne)sodelo- zanimivo je (ne)sodelovanje z obmo~no, predvsem pa z ob- vanje obmo~no, predvsem pa z ob- vanje z obmo~no, predvsem pa z ob- vanje obmo~no, predvsem pa z ob- vanje z obmo~no, predvsem pa z ob~insko mariborsko zvezo. ~insko mariborsko zvezo. ~insko mariborsko zvezo. ~insko mariborsko zvezo. mariborsko zvezo.

"V ob~inski zvezi sicer deluje nekaj mladih z dobrimi idejami, ki so pripravljeni delati, vendar se njihovi interesi ne ujemajo z interesi preostalega vodstva, kar v~asih

Mariborska ob~inska zveza se sre~u- Mariborska zveza se sre~usre~uje z dolo~enimi te`avami. Ali se je dolo~enimi te`avami. Ali se je dolo~enimi odra`ajo v delu va{ega rodu? odra`ajo va{ega rodu? odra`ajo

Ur{ka: "V ob~inski zvezi sicer deluje nekaj mladih z dobrimi idejami, ki so pripravljeni delati, vendar se njihovi interesi ne ujemajo z interesi preostalega vodstva, kar v~asih ote`uje delo. Na{i interesi so trenutno usmerjeni v na{o ob~ino Miklav` na Dravskem polju, kjer moramo biti aktivni in vidimo ve~ prilo`nosti za uresni~evanje svojih ci-

ljev. Menimo, da je bolj smiselno delovanje obmo~ne zveze, ker je v ob~insko zvezo v~lanjenih veliko rodov, ki sploh niso aktivni."

"Razlika med vodstvom ob~inske in obmo~ne zveze je v tem, da v obmo~ni zvezi ljudje vsaj vedo, kaj je taborni{tvo in posku{ajo v skladu s tem tudi delovati."

Obmo~na zveza je geografsko precej Obmo~na zveza je geografsko precej Obmo~na zveza je geografsko precej Obmo~na zveza je geografsko precej zveza ve~ja, vendar ste v njej bolj dejav- vendar ste v njej bolj ve~ja, vendar ste v njej bolj dejav- vendar ste v njej bolj ste ni… ni…

Ur{ka: "Delovanje obmo~ne zveze se mi zdi veliko bolj{e in pomembnej{e. Razlika med vodstvom ob~inske in obmo~ne zveze je v tem, da v obmo~ni zvezi ljudje vsaj vedo, kaj je taborni{tvo in posku{ajo v skladu s tem tudi delovati. Na prvem mestu je interes taborni{tva, ki ga {irimo naprej. Te`ava je v tem, da rodovi nismo pripravljeni organizirati ve~ akcij, ker se spopadamo z lastnimi problemi - upad ~lanstva. Tistih akcij, ki so, pa se udele`ujemo in jih pomagamo organizirati."

Ste eden izmed rodov, katerega vod- Ste eden izmed rodov, katerega Ste eden izmed rodov, katerega vod- Ste eden izmed rodov, katerega izmed rodov, niki se zavedajo, da je poslanstvo ta- niki se da je poslanstvo niki se zavedajo, da je poslanstvo ta- niki se da je poslanstvo poslanstvo borni{tva vzgoja? vzgoja? vzgoja?

@e od za~etka aktivno sodelujejo v sklopu TVU in se uspe{no predstavljajo v ob~ini.

Ur{ka: "V na{em rodu se spopadamo s te`avo vodnikov, ki ne znajo svojega ob{irnega taborni{kega znanja prenesti na otroke. Otrok ne `elimo nau~iti le taborni{kih ve{~in, ampak jih tudi vzgajati. Te`avo pomagam re{evati skozi projekt temeljnega in{truktorskega te~aja. Tako smo skupaj skozi vse leto posku{ali najti re{itve na vpra{anje: kako prenesti svoje znanje na otroke? Rezultati so `e in bodo vidni {e v prihodnjem taborni{kem letu."

ote`uje delo."

@e na za~etku smo videli, da pot ni enostavna, a kot pravi taborniki se seveda nismo vdali. Med potjo smo si ogledali kar nekaj za{~itenih gorskih rastlin, veselo smo klepetali in `e bili na vrhu. Tam smo izpraznili svoje nahrbtnike, se malo son~ili in fotografirali, napisali nekaj razglednic in se nato odpravili nazaj do

RST

Teja Cerar, RST

Izlet na Ratitovec

Son~no soboto, 24. 5., smo se dom`alski taborniki odpravili na {e en zanimiv izlet. Z avtobusom smo se odpeljali do na{e izhodi{~ne to~ke Prtov~a, katero smo dosegli po cesti, ki se z glavne ceste [kofja LokaSorica odcepi nasproti tovarne v @eleznikih. Na{ cilj je bil 1667 m visok Ratitovec, razgibana gorska planota v predgorju Julijcev.

vasi Prtov~. Na{ {ofer nas je nato odpeljal na sladoled v [kofjo Loko in lahko re~emo, da nas je kar dobro osve`il in narisal nasmeh na na{e `e tako vesele obraze.

Po sladoledu je sledila {e vo`nja do Dom`al, kjer so nas `e ~akali na{i star{i.

Pre`iveli smo res prijeten dan v objemu gora, ker pa smo mladi in `eljni pustolov{~in, se `e veselimo novih vzponov in pravih taborni{kih potepanj.

Tina, RMV Portoro`

POD PLATNENO STREHO

Ste vedeli, da je lani 4178 tabore~ih poslu{alo {krebljanje de`nih kapelj na {otorskem platnu, {e posebej pa tistih 535 tabornikov, ki se je udele`ilo tudi Zleta v Tolminu? Ne?

Za ogrevanje se poigrajmo z nekaj {tevilkami iz lanskega leta (2002)*:

·registracijskim pogojem je

zadostilo 74 rodov, v katerih je

skupaj v~lanjeno 7730 ~lanov

·poleti 2002 je zastava ZTS

plapolala na 82 tabornih

izmenah, kjer je pod {otorskim

platnom spalo 4178 tabore~ih iz

68 rodov

·535 tabornikov iz 44 rodov se je udele`ilo Zleta PP v Tolminu

·91,2% registriranih rodov je

organiziralo samostojno taborjenje, taborilo skupaj z dvemi ali ve~ rodovi ali taborilo na Zletu

·30% tabornih izmen je bilo postavljenih na obmo~ju Severne

Primorske, okoli 20% pa v okolici

Bohinja ali Bleda

Pri poigravanju s {tevilkami ne smemo pozabiti tudi na vse tiste, ki so se podali izven meja na{e pubertetni{ke dr`ave, se udele`ili mednarodnih taborov in dokazali, da taborni{ki zajec ne

ti~i v varnem grmu, ampak skaklja po gmajni.

V letu z nesimetri~no letnico je bilo na dan 30. 4. 2003** registriranih 67 rodov od 88 delujo~ih rodov. Vseh 5193 tabornikov s ~lansko izkaznico ZTS bi lahko zasedlo cesto med piranskim svetilnikom na Punti in Portoro`em in stalo v skoraj 2,6 kilometrskem zboru. ^e bi se jim pridru`ilo {e 397 tistih, ki so pla~ali ~lanarino, niso pa jim bile izdane izkaznice (da morda sploh ne obstajajo?), bi se zbor podalj{al {e za okoli 200 metrov (kako prikladno, ravno do sla{~i~arne). In za veliki finale: ~e bi se vseh 8107 slovenskih tabornikov, kolikor nas je po podatkih iz rodov o obisku, postavilo v tale taborni{ki zbor, bi si zadnji lahko namakal noge na tret-

jem portoro{kem pomolu, na repu okoli 4 kilometrske vrste.

Primorsko-notranjski rodovi tudi letos zaklju~ujejo uspe{no taborni{ko leto z letnimi taborjenji. @elite obiskati katerega izmed njihovih taborov, jim napovedati napad na zastavo in preiskusiti njihovo stra`o ali morda obiskati starega primorskega taborni{kega prijatelja? Podatke o taborjenju najdete na spodnjem seznamu, za podrobnej{e informacije pa povpra{ajte navedene kontaktne osebe posameznih rodov.

TABORI 2003 JPN in SPOOT obmo~ja

1. RJS IZOLA: 21. - 30. 7., 30. 7.- 10. 8. klubovci, Dolenja vas pri [k. Loki, info: rjsizo @ rutka.net, 031 377 588 (Vilette)

2. RMV PORTORO@: 30. 6. - 13. 7., Idrsko pri Kobaridu, info: 05 6773 243 (Milan) iskrice @ rutka.net (Tina)

3. RSM PIRAN: 15. - 25. 7., Zabi~e pri Il. Bistrici, info: maja.bjelica @ siol.net 031 586 919 (Maja)

4. RBJ PRADE: 4. - 16. 8., Podbela pri Nadi`i, info: 031 422 703 (Nevja Bizjak)

5. RSR ILIRSKA BISTRICA: 3. - 12. 8., Rib~ev Laz Bohinj , tabor s taborniki iz Miklav`a na Dravskem polju pri MB (Rod Franc Le{nik) in taborniki iz Limbu{a (Maistrov rod), info: petra.sajn @ siol.net 040 848 939 (Petra), vesna.bostjan~i~ @ rutka.net 031 610 362 (Vesna)

6. RJ[ CERKNICA: 1. - 12. 8., Podvrh pri Braslov~ah (Savinjska dolina), info: cati@ email.si 041 865 380 (Katja)

7. RKJ SE@ANA: 13. - 30. 7., Stara @aga pri Kostelu, tabor s taborniki iz Sicilije, info: 031 663 596 (Polona Ro`man)

8. RKV POSTOJNA: 21. - 30. 7., Ger{i~i pri Metliki, info: borut.zuzek @ rutka.net

9. RMV TRST: 14. - 23. 7., 24. - 27. 7. klubovci, Bovec, info: 00393290196722 (Janko)

10. RAJ CERKNO : 13. - 23. 7., Podgozd pri @u`emberku, info: andraz.drescek @ rutka.net 040 798 335 (Andra`)

11. RKJ SP. IDRIJA: 18. - 28. 7., Umag (Hrv.), info: jozep @ kolektor.si 041 708 432 (Jo`e - Coco)

12. RSK IDRIJA : 19. 7. -2. 8., Karigador (Hrv.), info: miha.menard @ rutka.net 041 273 606 (Miha)

13. RSM NOVA GORICA: 21. - 1. 8., Podgozd pri @u`emberku, info: vico @ goap.si, spela.gorup@ rutka.net

14. RMB AJDOV[^INA: 15. - 25. 7., Podbela pri Nadi`i, info: tadej.beocanin @ rutka.net 031 340 678 (Tadej)

15. RO@ DESKLE: 25. 7. - 1. 8., 1. - 11. 8. klubovci, Punti`ela (Hrv.), info: 041 902 620 (Bo`o Lovi{~ek), manca.vinazza @ siol.net

16. PR TOLMIN: 19. 7. - 2. 8., Fjorini (Hrv.), info: matjaz_kos @ hotmail.com 041 269 756 (Matja`)

* podatki iz Gradiva 22. skup{~ine ZTS (Poro~ilo o delu ZTS, maj 2003, Ljubljana, ZTS) in registra prijavljenih taborjenj 2002 na ZTS (Pisarna ZTS, junij 2003)

** Podatki iz Gradiva 22. skup{~ine ZTS (Pregled rodov, ki so izpolnili pogoje za ~lanstvo – stanje na dan 30. 4. 2003, maj 2003, Ljubljana, ZTS)

Hinko Jer~i~ Najhitrej{a Anton Holdinar in Darja Kokalj 39. TABORNI[KI TEK 39. TABORNI[KI TEK 39. TABORNI[KI TEK 39. TABORNI[KI TEK 39. TABORNI[KI TEK

Muta – Rod Bistrega potoka Muta in teka{ka sekcija MTS

Gorenje sta uspe{no izvedla `e 39. tradicionalni taborni{ki tek na Muti, na katerem je nastopilo kar 86 teka~ev z ve~ koncev Slovenije. Prireditelji so kljub muhastemu vremenu izpeljali tekmovanje v zadovoljstvo vseh udele`encev, saj so mednje z `rebom razdelili mno`ico prakti~nih daril.

Taborni{ki tek na Muti ima eno najstarej{ih tradicij pri nas. Hoja in tek v naravi sta prvinski osnovi ~lovekovega gibanja in tega so se na Muti zavedali `e ob samem ustanavljanju taborni{ke organizacije v tem kraju, ki le`i ob izlivu potoka Bistrica v reko Dravo. Slikovit kraj z resni~no lepo okolico se na jugu zapira z reko Dravo. Ravnina

na Zgornji Muti z Dobravo na zahodnem delu mu{kega polja se lepo ujema z vasjo Gortino, proti severu se raztezajo travniki, polja in smrekovi gozdovi, Gradi{~e nad Muto zaokro`uje celoten kraj, ki mu je dolga leta pisala zgodovino kova~ija in nato {e livarna. Ob Bistrici voda ni poganjala samo kova{kih kladiv, tako imenovanih repa~ev, tem-

ve~ {e {tevilne mline in `age. Tudi potoki, ki {e danes bistro derejo dol s Pernic, Jerneja in Primo`a nad Muto, so njega dni gnali mlinske kamne.

V tem idili~nem okolju, posebej na jasah ob Bistrici, smo taborniki Mute `e od leta 1953 naprej postavljali tabore. Prvi tak{en velik tabor je stal pod mogo~no Sivo skalo, vrh katere se {e danes

lepo vidijo razvaline neko~ mogo~nega gradu. Potem smo postavili {otore v Dobravi, pa na Gradi{~u, kjer se je lepa travna jasa z mahom kmalu spremenila v igri{~e za odbojko med drevesi. Na Gradi{~u smo postavili {otore vselej ob prvem maju in `e leta 1960 se je na idili~ni gozdni jasi zgodil prvi tradicionalni taborni{ki tek. Zakaj prvi in `e takoj tradicionalni, so se spra{evali v Ljubljani? Ker bodo teki vsako leto… smo odgovorili v pismu funkcionarjem na taborni{ki in tudi atletski zvezi. Dolga leta je bilo Gradi{~e pravo prizori{~e ~isto zaresnih atletskih tekmovanj v krosu in pozneje v cestnem teku.

Ko so k nam prihajali atleti z vseh koncev Slovenije, marsikateremu {portnemu uredniku ni bilo jasno, zakaj tak{na kakovost na Muti. Ob tem pa {e mno`i~nost tabornikov. ^eprav je bila `elezni{ka postaja v Vuzenici od Gradi{~a nad Muto oddaljena skoraj {tiri kilometre, so taborniki rodov Srebrnega fazana iz Limbu{a, Severnice, Severnih {otorov in Ukro~ene reke iz Maribora, pa Temnih borov in Rde~ih makov iz Pomurja, da ne omenjamo bli`njih koro{kih tabornikov iz Dravograda, Slovenj Gradca, ^rne na Koro{kem, pa tudi iz Ljubljane, vsako nedeljo okoli 22. aprila, dneva tabornikov, dobre volje hiteli proti Muti.

Ideja o taborni{kem teku ob prihodu pomladi je zrasla na zelniku dolgoletnega na~elnika rodu Bistrega potoka Muta Ludvika Jer~i~a, ki je bil sam ~lan atletskega kluba Branik v Mariboru. Tek v naravi ni bil samo golo {portno merjenje mo~i med mladimi taborniki in atleti, ampak predvsem merjenje pripadnosti nekemu gibanju, ki je imelo zdravo osnovo v mladih, zdravih in telesno mo~nih ljudeh. Nekateri taborniki se postali pozneje odli~ni atleti. Atlet-

ski trenerji iz Maribora in Celja so na Muti odkrivali talente. ^ebelica Nada [ober je kmalu postala jugoslovanska reprezentantka v teku na 800 m. Tu je za~ela s svojimi zmagami atletinja Velenja Andreja [verc {e kot pionirka. Med najbolj znanimi atleti je dolga leta na Muti zmagoval Peter Svet, balkanski prvak v krosu …

Danes je na Muti nova, druga, tretja generacija mladih tabornikov, ki `elijo povrniti taborni{kemu teku nekdanji sloves. V ta prizadevanja se je aktivno vklju~il maratonec Vasja Jer~i~ iz Velenja, ne~ak pobudnika taborni{kih tekov na Muti.

Zmagovalci po kategorijah:

Otro{ki teki Otro{ki teki Otro{ki teki Otro{ki teki teki: do 7 let: Grega Javornik (SSK Mislinja) in Maru{a Berlot (Podkraj), do 9 let: Matej Krautberger (Muta) in Eva Hartman (DTV Partizan), do 11 let: Alen Turjak (Hudi kot) in Lea Macogovi~ (Slovenj Gradec), do 13 let: Ga{per Kogelnik (KAK Ravne) in Natalija Novak (TK Muta), do 15 let: Borut Ko{utnik (TK Gr~a) in Monika Pogladi~ (SSK Mislinja).

Tek na 8 km Tek 8 km Tek na 8 km Tek 8 km km: Mladinci: Matej Oder (SSK Mislinja) 32:40; ^lanice do 39 let: Darja Kokalj (Lukovica) 30:08; ^lani do 39 let: Anton Holdinar (AK Lenart) 26:01; ^lani do 49 let: [tefan Robi~ (AD98 Maribor) 26:28; ^lanice do 49 let: Erika Juvan (Slovenj Gradec) 34:19; Veterani do 59 let: Milan Borko ([D Elektro Maribor) 29:46; Veteranke do 59 let: Dragica Andrejc (Dolga pot); Veterani nad 60 let: Vili Blatnik (TK Gr~a) 35:33; Veteranke nad 60 let: Lojzka Bratu{a (Maribor) in Kazimira Lu`nik (Slovenj Gradec) obe 41:10.

IZGUBLJENI IN ZOPET NAJDENI

Obmo~ni mnogoboj obljubljanskega obmo~ja

tokrat v Logatcu

Leto{nji mnogoboj obljubljanskega obmo~ja so organizirali taborniki Rodu srnjak iz Logatca. Vreme je bilo naklonjeno organizatorjem in tekmovalcem, ki so tekmovali v 24 ekipah.

@e jutro je napovedovalo lep dan, ko pa smo se ob deveti uri vsi skupaj zbrali na nogometnem stadionu na Sekirici smo se `e preobla~ili v majice s kratkimi rokavi. S polurno

Anja Sedej, Rod srnjak Logatec

zamudo, ki je `e tradicionalna in nepremostljiva, smo za~eli s tekmovanjem v polni pari. Kurjenje ognjev, signalizacija, premagovanje ovir, signalni stolp, … Prijavili sta se dve ekipi najmlaj{ih M^-jev, 7 ekip v kategoriji M^2, 6 v M^3 in 3 v M^4. Sledilo pa je {e 6 gozdovni{kih ekip, po tri v starostni skupini.

Od vseh panog je najve~ te`av GG-jem delala orientacija, ~eprav po mnenju ve~ine ni bila zapleteno postavljena. Sicer pa smo na koncu, po razmeroma dolgem ~asu, na sre~o le na{li vse izgubljene ovce in se{teli pridobljene to~ke. Tako sta se s 50, 3 in 64, 4 to~kami na prvo mesto uvrstili ekipi Hitri volkovi in Fazenbriferji, ki jim je to mesto zagotovila dobra uvrstitev na orientacijskem pohodu.

Rde~erutniki so se zelo izkazali na lovu na lisico, pri postavljanju {otora iz {otork pa se je zaradi neorganiziranosti (ali pa mogo~e po~asnosti in pedantnosti) podalj{ala vrsta ~akajo~ih ekip. Tako smo na koncu, med ~akanjem GG-jev, lahko pogledovali proti vedno znova postavljenem in podrtem {otoru. Neuradni rezultati so vseskozi spreminjali vrstni red ekip, ko pa smo le do~akali uradne, so prva mesta po vrsti od najmlaj{ih do najstarej{ih medvedkov in ~ebelic dosegli: Nori murni, Paglovci, Bliski in Pikapoke. Zadostno {tevilo to~k za udele`bo na dr`avnem mnogoboju pa so dosegli Paglovci, Indijanci, Super `elvice, Bliski, Orli in Ognjene pu{~ice ter Pikapoke. ^estitamo!

Utrujeni od sonca in aktivnosti smo se na koncu raz{li brez vednosti o uradnih rezultatih. Vsak je po najhitrej{em postopku odvihral nazaj v svoje malo mesto brez pravega pozdrava ostalim, ~eprav so bili otroci, po nasme{kih sode~, zadovoljni z opravljenim delom. Mudilo se je starej{im, zato se je z nedolo~ljivimi vtisi kon~al {e en mnogoboj.

Foto: Bal` Verbi~

Helena Murgelj

RGT

Ilegalci

V aprilu je Rod gorjanskih tabornikov iz Novega mesta tudi letos v okviru ob~inskega praznika ob~ine Novo mesto organiziral taborni{ko igro Ilegalec. Igra je bila namenjena tako najmlaj{im kot tudi starej{im tabornikom in je potekala v centru Novega mesta.

Zbirno mesto je bilo pred Kulturnim centrom Janeza Trdine. Zaradi napovedi slabega vremena je bila udele`ba slab{a, saj se jih je zbralo le okrog 30. Tu so taborniki dobili vsa navodila v zvezi s potekom igre. Razdelili so se v pet skupin, ilegalci pa so bili {tirje. Taborniki so iskali ilegalce, tabornike oziroma netabornike vseh starostnih skupin, zato so vse mimoido~e pe{ce seznanili s potekom igre in poprosili, da poka`ejo zapestje leve roke, ~e imajo na njem rde~o zapestnico. Igro, ki je trajala eno uro, so novome{ki taborniki uspe{no izpeljali. Zlasti najmlaj{im, medvedkom in ~ebelicam, je bila igra zelo zanimiva, saj so se jo nekateri igrali prvi~. Ponovno se bodo lahko z njo sre~ali prihodnje leto.

Postavili so se tudi na obeh straneh Kandijskega mostu, ki vodi v center Novega mesta.

Skupina tabornikov je ustavila vse mimoido~e in jih poprosila, da poka`ejo zapestje leve roke.

Taborniki Roda gorjanskih tabornikov so se zbrali pred Kulturnim centrom Janeza Trdine v Novem mestu.

Kresnica

Modri val v Bohinju

Tri, dva, ena … zdaj! In vse je bilo `e nared za prvi taborni{ki izlet s star{i. Da, tako je! Taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice smo se v soboto 24. in nedeljo 25. maja odpravili na nekoliko nenavaden dvodnevni izlet s star{i, ki je bil tudi uvodna akcija ob proslavljanju jubilejne 50-letnice na{ega rodu. Na{ cilj?? Hribovit in obenem »pomorski« Bohinj.

Zamisel izleta se je sicer porodila pri star{ih, ki so `eleli spoznati potek na{ega taborni{kega `ivljenja in se obenem tudi aktivno vklju~iti v praznovanja. Namen kraj{ega izleta (beri: dva dni taborni{kega `ivljenja je bilo za star{e ~isto dovolj! J) je bil obenem tudi ta, da bi se star{i bolje spoznali in navezali nova prijateljstva v pravcatem taborni{kem duhu.

In tako smo nekateri z avtobusom, drugi pa z lastnim avtomobilom prispeli v soboto v poznih popoldanskih urah v Bohinj, kjer smo se namestili nekateri v {otore, drugi pa v ko~o Zveze

tabornikov Slovenije. Z dvigom zastave se je uradno za~ela na{a akcija, ki se je nadaljevala z raznimi {portnimi aktivnostmi (beri: nogometna tekma starimladi). Vi{ek sobotnega ve~era je bil nedvomno taborni ogenj, ki nas je ob petju in {ke~ih star{ev in mlaj{ih ter nekoliko starej{ih ~lanov povedel v pravo taborni{ko vzdu{je. V takem duhu smo nadaljevali aktivnosti tudi v nedeljo: na vrsti so bili kraj{i izleti v okolico, »najpogumnej{i« star{i in taborniki so se preizkusili v kajaka{tvu, nekateri pa so se podali na izlet z gorskimi kolesi. Po »napornih« aktivnostih smo si vsi pri-

vo{~ili slastno kosilo, ki so ga pripravili »na{i kuharji in kuharice«... klobase na `aru in ~evap~i~i, slastne sladice, ki so jih pripravile na{e vestne mamice, so napolnile na{e prazne `elod~ke. Po obilnem kosilu in kraj{em po~itku smo sre~anje s star{i zaklju~ili s {portnim tekmovanjem med star{i in med M^-ji. Star{e smo razdelili v dve skupini (enako tudi M^-je), ki sta se morali pomeriti v nenavadni {tafeti.

... pred koncem smo imeli {e manj{e presene~enje...naliv

nas je po{teno namo~il, tako da smo morali akcijo zaklju~iti v jedilnici ko~e. Po uradnem pozdravu staroste in zahvali Franetu Mereli, so se tudi star{i zahvalili za nepozaben vikend in obljubili, da bo izlet postal prava tradicija, saj bi radi tako izku{njo {e kdaj ponovili.

Po uvodni akciji ~aka ~lane RMV {e kar precej dela, saj je v pripravi kar nekaj drugih akciji, ki jih mislijo organizirati ob svoji 50-letnici. O tem pa kdaj drugi~ ...

National Geographic Junior

Priporo~amo tudi v sloven{~ini

Letos septembra bo pri Zalo`bi Rokus za~ela izhajati revija National Geographic Junior v sloven{~ini. Za to potezo so se pri dru`bi odlo~ili predvsem zaradi velikega {tevila bralcev v Sloveniji, ki ga ima angle{ka izdaja The National Geographic Magazine , namenjena starej{i ciljni publiki. Organizacija The National Geographic Society `e ve~ kot stoletje na razli~ne na~ine omogo~a ljudem po celem svetu, da se pou~ijo o ~love{tvu, kulturah, naravi, okolju in te`avah, ki pestijo na{ planet.

Urednica slovenske izdaje Smilja [travs je v uvodniku napisala, da bodo ogrodje vsebine slovenske izdaje za mlade sestavljali poljudni naravoslovni in dru`boslovni prispevki. National Geographic slovi po visoki kvaliteti fotografije in slik, ki jih posnamejo najbolj{i fotografi in kamermani na svetu. V oglednem izvodu so tako poletno obarvane teme, kot so jezik delfinov, prispevek o kitu v Piranskem zalivu in Titaniku, podprte s {tevilnimi fotografijami. Slovenska razli~ica revije bo objavljala prispevke iz na{e de`ele, pa tudi povzemala zanimive ~lanke iz ameri{ke izdaje. Dodatne informacije: Zalo`ba Rokus, Pot na Fu`ine 2, 1000 Ljubljana, tel. 01/520 17 50.

MANCA

Katarina & Ale{

MANCA KRA[EVEC

20 let

Rod Sivega volka Ljubljana

Manca pi{e za revijo National Geographic taborni{ke novi~ke - kaj, kako, kje, komu, zakaj se dogaja.

Pesem, ki jo poje{/`vi`ga{ na la- Pesem, ki jo poje{/`vi`ga{ na la- Pesem, trini? trini? trini? trini? Kam so {le vse ro`ice ;))

Naj del dneva? Naj dneva? Naj del dneva? Naj dneva? Naj del dneva? Zve~er, ko se stemni.

Kaj bo{, ko bo{ velika? Kaj bo{, ko bo{ velika? Kaj bo{, ko bo{ velika? Kaj bo{, ko bo{ velika? Kaj bo{ Vpra{aj me, ko bom velika ;)

Kaj si pa hotela biti, ko si bila Kaj si pa hotela biti, ko si bila Kaj ko bila majhna? majhna? Velika ;)

Koliko tekmovanj letno obi{~e{? Koliko tekmovanj obi{~e{? obi{~e{? Eno taborni{ko tekmovanje skoraj zagotovo (ROT), ostalo pa je odvisno od ~asa in volje.

Koti~ek, kamor pobegne{ ko… Koti~ek, kamor pobegne{ ko… Koti~ek, kamor pobegne{ ko… Koti~ek, kamor pobegne{ ko… Koti~ek, Nimam veliko ~asa, a moram malo na zrak: Ro`nik.

Naj {port: Naj {port: Naj {port: Naj {port: rolanje, kolesarjenje.

Navija{ za: Navija{ za: Navija{ za: Navija{ za: sonce v tekmi z oblaki.

Hobi: Hobi: Hobi: Hobi: Hobi: pojem v vokalni skupini.

Pri tabornikih `e od … Pri tabornikih `e … Pri tabornikih `e od … Pri tabornikih `e … bolj resno zadnjih 6 let.

Taborni{ka anekdota: Taborni{ka Taborni{ka anekdota: Taborni{ka Taborni{ka anekdota: Lani smo na neki akciji hoteli pripraviti torto za rojstni dan dveh prijateljev. Kot se za tak dogodek spodobi, smo z veliko zabave in improvizacije smetano preve~ stepli. Torta pa je bila v kon~ni fazi namesto s smetano pripravljena s sladoledom.

Kako se ti zdi »NANANA«? se ti zdi »NANANA«? Kako se ti zdi »NANANA«? se ti zdi »NANANA«? Kako se ti zdi »NANANA«? Potencialna himna marsikaterega tabora.

Nari{i nekaj (ima{ 20 sekund ~asa – tri, {tiri, ZDAJ!)

KAM PA TI?

KREARTA 2003 V PIRANU

Z leto{nje Krearte v Piranu smo dobili vtise iz Belgije pa jih za tiste bolj radovedne objavljamo tudi v angle{kem jeziku, v katerem so bili napisani.

Piran, to je mesto, kjer sem sodelovala na Krearti 2003. Zveza tabornikov Slovenije vsako leto organizira vikend, k sodelovanju pa povabijo tudi tujce. Zgodba se za~ne pribli`no v za~etku aprila. V MC Bre`ice, kjer delam kot prostovoljka EVS, je prispelo povabilo "Kam pa ti" o mednarodnih taborjenjih. @elela sem iti na taborjenje, spoznati nove ljudi in dobiti {e ve~ tistih "mednarodnih" do`ivetij, prav tako pa sem si `elela tudi, da bi ostala v Sloveniji. Navsezadnje, to je de`ela, ki sem si jo izbrala za dvanajstmese~no raziskovanje. Prav tako mi je ustrezal termin.

Po brskanju na internetu in nekaj elektronskih sporo~ilih sem ugotovila, kje se lahko prijavim. Na moje veliko veselje je bila to slovenska taborni{ka organizacija. Povedati moram, da sem skavtinja `e od 5 leta starosti (in da boste vedeli, skavtstvo je ve~ kot le pohajkovanje po gozdu in kurjenje taborni{kega ognja) in sem ~isto v tem.

Krearta je bila o kreativnosti, o tem veliko pove `e ime. Leto{nja tema je bila "^rno-belo". Vsaki~, ko sem to sli{ala, si nisem mogla pomagati, da ne bi pomislila na "Tsjernobyl". Zveni tako podobno!

Prvi ve~er je bilo vse zelo spro{~eno in tako se je nadaljevalo tudi skozi celoten konec tedna. Postavili smo svoje {otore, nekaj malega pojedli, poslu{ali uvod – pol v angle{~ini, pol v sloven{~ini – po tem smo skupaj natresli ideje, ki so nam padle na pamet. Kaj bomo jedli, kaj bomo delali in kaj ~rno-belo pomeni za nas. Da bi imeli popolno kreativno svobodo, smo si lahko sestavili program, kakr{nega smo hoteli.

In smo tudi ga … Naslednjih nekaj dni smo bili samo kreativni. Navdih smo dobili iz velikega kupa materiala. Rezultati so bili vidni: slike, lampioni, lutke, blazine, zanimive pri~eske, pobarvane noge in obrazi, majhna drevesa, lesene skulpture, stvari, ki se jih ne da definirati …

V soboto pozno popoldne smo se odpravili v Piran, da bomo tekmovali v igri. Razdelili smo se v dve ekipi: bele in ~rne. Oblekli smo se glede na ekipo, v kateri smo bili. Potrebovali smo ve~ kot uro in pol, da smo dodelali vse detajle na{ih odprav in bili na koncu videti zelo barviti/~rno-belo-sme{ni(?). Igra je bila iskanje: morali smo najti tipi~ne predmete, se fotografirati pred znamenitimi kraji, izvedeti kaj pomenijo nekatere besede v nare~ju itd. Nazadnje smo morali skriti svojo zastavo in najti zastavo nasprotne ekipe. Nekaj namigov nas je napotilo v pravo smer. In seveda, na{a ekipa ~rnih je zmagala.

Naslednji dan smo potegnili spanec, pojedli zajtrk in se vrnili h kreativnim stvarem. Po kosilu smo od{li domov. Jedli smo zelo pozno, to pa zato, ker si nobeden od nas {e ni `elel iti domov.

Vseskozi smo imeli veliko ~asa za klepetanje, klepetanje … V{e~ mi je bilo spoznati ljudi iz drugih slovenskih mest in poslu{ati razli~ne izraze v njihovih nare~jih. Prijetno je bilo spoznati tudi ljudi z podobnimi interesi, po~utila sem se nekako kot doma.

Krearta je bila full dobro!

Joke Krekels, Belgija

KAM PA TI? KREARTA 2003 V PIRANU

Piran, that's were I went to participate in KREARTA 2003. ZTS, Zveza tabornikov Slovenije, organises this weekend every year and they invite people from abroad. The story starts somewhere in the beginning of April. At MC Bre`ice, where I'm EVS-volunteer, arrived the folder ?Kam pa ti? about international camps. I felt like going on a camp, I wanted to meet new people, have some more of that international experience, but I also wanted to stay in Slovenia. After all, this is the country that I've chosen to explore, for about 12 months. And the dates suited me. After surfing on the net and some e-mails I found out were to inscribe. To my pleasure it was at the Slovenian scouts organisation. You have to know that I'm a scout since I was 5 (and to set the record straight ?Scouting? is more then hanging around in the forest and making fires) and I'm still totally in it.

Krearta was about; the name says much, ?Creativity?. This years theme: "Black and White? or in Slovene "^rnobelo". Every time I heard it, I couldn't help thinking about "Tsjernobyl". It sounds so similar!

The first evening everything was very relaxed and the trend was set for the rest of the weekend. We put up our igloo’s, ate a little bit, there was an introduction - half in English, half in Slovene- and after that, we brainstormed. We brainstormed about what we would eat this weekend, what we would do and what black and white means for us. To have total liberty for our creativity we could fill in the programme the way we wanted.

And so we did... The next days we were just being creative. Our inspiration we got out of a big pile of materials. The results could be seen: paintings, lampions, puppets, pillows, strange hairstyles, colourful legs and faces, little trees, wood sculptures, on definable things…

Saturday in the late afternoon we went to Piran city to play a game. We were divided into two teams: the black and the white. After that we dressed up accordingly to the team we were in. It took us more then one hour and a half to finish all the details of our outfits and we looked very colourful / black-and-white-foolish(?).The game was a search: we had to find typical objects, take pictures in front of famous places, find out what dialect words mean, and so on. Last but not least we had to hide a flag and find the flag of the other team. Some hints putted us on the right way. And of course our black team won.

The next day we slept long, had breakfast and went back to the creative stuff. After the lunch we would go home. And because nobody really wanted to go home, we ate very late.

All the time we had of course plenty

of time to talk and chat, and talk and chat ... I really liked to get to know people from some other Slovenian towns/ city's and to pick up some expressions of other dialects. For me it was nice to meet some people with the same interests, it felt a little bit like coming home.

Krearta je bila full dobro! Joke Krekels, Belgium

RJZ

Irena Ro{er

RADI SMO TABORNIKI

Ruski pisatelj Tolstoj sicer ni bil tabornik, a bi bila njegova misel o tem, kaj je sre~a, prav gotovo lahko vodilo vsem, ki jim je taborni{tvo pri srcu. Takole pravi: “… Sre~a je biti z naravo, jo gledati in z njo govoriti ...” Taborni{tvo ni samo rutica zavezana okoli vratu, spanje v {otorih, gibanje v naravi. Taborni{tvo je plemenita dejavnost, ki nam pribli`a naravo in nas osre~i s tiso~i njenih ~udes. Je predvsem na~in `ivljenja, ki ga mladi spoznavajo skozi igro, dru`abna sre~anja, aktivnosti, taborjenja, kjer se spletajo prijateljstva, ki mnogokrat trajajo celo `ivljenje. U~i nas spo{tovanja, strpnosti in tovari{tva. Taborni{tvo je ena najlep{ih popotnic mlademu ~loveku za nadaljnje `ivljenje.

Rod Jezerski zmaj Velenje deluje `e preko trideset let. Taborni{tvo je med osnovno{olci v Velenju izredno priljubljeno. Na vseh osnovnih {olah se uve-

ljavlja kot interesna dejavnost, v katero je vklju~ena skoraj petina vseh osnovno{olcev.

Rod deluje preko sedmih ~et na {estih osnovnih {olah in dveh podru`ni~nih {olah v [kalah in Ple{ivcu. Vsaka ~eta imajo svojo ~etno upravo. Delo ~et

usklajujejo na~elniki ~et, ki se udele`ujejo sestankov rodove uprave. Vodova sre~anja potekajo v vseh ~etah v petkih, od 17. do 18. ure.

Zanimalo nas je, zakaj je taborni{tvo med mladimi tako priljubljeno. Izpeljali smo raziskavo, ki je zajela pribli`no ~etrtino ~lanov (15% M^ in GG ter 65% vodnikov).

Z anketnimi vpra{alniki in s pomo~jo intervjujev smo ugotovili, da se je ve~ina ~lanov pridru`ila tabornikom na pobudo starej{ih bratov, sester, prijateljev, star{ev, starih star{ev... Dru`ijo se predvsem zaradi zabave, taborjenja v Ribnem, dru`abnih ter {portnih sre~anj ter tekmovanj, kjer se spoznavajo med seboj, krepijo tovari{ke odnose, spoznavajo nove prijatelje, preko tekmovanj pa prika`ejo osvojeno znanje in ve{~ine. Radi sodelujejo na taborni{kih akcijah, najpogosteje se pomerijo v mnogobojih in orientacijskih tekmova-

njih. M^ in GG se vodovih sre~anj redno udele`ujejo, izostanejo le zaradi bolezni ali nepredvidenih {olskih in izven{olskih obveznosti. V svojih vodih se dobro po~utijo in v njih aktivno sodelujejo.

Zavedajo se, kak{ne so odlike dobrega tabornika, isto~asno pa so dovolj samokriti~ni, da pri sebi ne poi{~ejo samo dobre lastnosti, ampak tudi slabosti.

Dobro po~utje v vodu

Ve~ kot polovici vodnikov je taborni{tvo na~in `ivljenja, ki jih izpolnjuje in bogati, svoje znanje pa radi prena{ajo na mlaj{e. [olske in {tudijske obveznosti usklajujejo s taborni{kimi, a {e vedno najdejo ~as za razli~ne taborni{ke akcije, mnogi med njimi se jih udele`ujejo tudi z vodom. Zavedajo se odgovornosti do svojih ~lanov. Vedo, da imajo s svojim vedenjem in znanjem

velik vpliv na posamezne ~lane in vod kot celoto.

Vsi vodniki so uspe{no zaklju~ili vodni{ko {olo, znanje si izpopolnjujejo z lastnimi izku{njami, razli~no literaturo in z medsebojno izmenjavo izku{enj. Petina vodnikov je osnovno znanje nadgradila v gozdni {oli in si pridobila naziv in{truktor.

Vodni{ka {ola

Ve~ kot polovica ~lanov ostaja zvestih taborni{ki organizaciji tudi po kon~ani osnovni {oli, ne samo zaradi konji~ka in poznavanja narave in taborni{kih ve{~in, temve~ je to predvsem njihov na~in `ivljenja, ki vpliva na oblikovanje njihove osebnosti, jih izpolnjuje in bogati.

Habo, na~elnik za KVIO

Taborniki izobra`ujemo tudi mednarodni kader

TE^AJ ZA VODJE RODOV

Torej kak{nih enot, smo se vpra{ali, ko smo za~eli delati ANGLE[KI te~aj za vodje rodov. Pa to je bila {ele za~etna dilema. Pojavljala so se nam bolj zapletena vpra{anja in dileme. Denimo, kako prevesti termin pravna odgovornost ali pa, kaj dati v vsebino osnovni program in ~igav? Druga~e pa pri~akujemo stari dobri te~aj v sloven{~ini, kljub temu, da bo tudi letos prenovljeni te~aj za vodje enot in rodov.

Zgodba o angle{kem te~aju je `e nekoliko stara. Pred kar nekaj leti je prvi~ padla ideja za angle{ki te~aj. Namen te~aja bi bil pripeljati v Slovenijo ~im ve~ tujih udele`encev, ki bi jim predstavili na{ na~in izobra`evanja, vklju~ili bi jih kot udele`ence. Kakorkoli smo se pripravljali in lobirali v tujih organizacijah na koncu nismo zbrali toliko udele`encev, da bi lahko te~aj tudi izpeljali. ^asi so se spreminjali. Vse pogosteje so se odpirale podregijske delavnice, ki so ponujale izmenjavo znanja, izku{enj in predvsem dobre prakse. Delavnice, ki so bile odprte za temi "program za mlade" (Youth Programme) in "odrasli viri" (Adult Resources). Eno takih delavnic smo gostili predlansko jesen v Bohinju. Mednarodne vezi pa smo gojili tudi z gostitvijo tujih trenerjev na te~ajih za vodje enot, s katerimi smo veliko pridobili in jim imeli tudi veliko pokazati in ponuditi.

Vse te poti so nas lansko jesen pripeljale na podregijsko delavnico na Hrva{ko, kamor sta Barby in Haza ponesli {e zadnji glas o na{ih te~ajih za vodje

(po doma~e in{trukta`ah) in se na tem sre~anju z "izobra`evalci" tujih skavtskih organizacij za~eli pogovarjati o ideji skupnega te~aja na podro~ju izobra`evanja vodij. Kon~na ideja: "te~aj za vodje enot v angle{~ini". Ob oblikovanju projekta so nam podporo in obisk obljubili Mad`ari in Hrvatje, ki so bili prvi zainteresirani, obeta pa se nam tudi nekaj udele`encev ostalih bli`njih sosed, ki pa udele`be {e niso potrdile.

Poleg rednega letnega te~aja za vodje enot bomo torej izvedli tudi verzijo v angle{~ini. Program je ostal enak kot v slovenski verziji, le da bomo speci-

fi~ne teme oblikovali po potrebah udele`encev (denimo za osnovni program, pravna odgovornost in podobno).

In ker bi radi povezali vse te~aje, si `elimo, da bi se na angle{kega prijavil tudi kdo izmed tabornikov, se preizkusil v jeziku in spoznaval in druge kulture.

Druga~e pa bo {ola povsem navadna, kolikor je to sploh mogo~e. Kot ste vsi lahko opazili, smo tudi letos razpisali te~aj za vodje enot, ki predvideva vklju~evanje na~elnikov dru`in, ~et in klubov. V njem se bomo tudi letos veliko posve~ali psihologiji, delu s skupi-

nami, komuniciranju, motivaciji in tudi podro~jem, kot so poznavanje organizacije, spoznavanje specifi~nosti taborni{kega programa in podobno. Za dobro po~utje bo skrbel Tinetov neprecenljivi tim (Vindi, Lrga, Ro{er) za katerimi bo stala ~eta dobro podkovanih in zaupanja vrednih sodelavcev.

V te~aju za vodje rodov, bo delo v obeh jezikovnih skupinah potekalo dvojezi~no, kar pomeni, da bosta programa skoraj ~isto enaka. Poleg nadgradnje v poznavanju organizacije, lika in nalog vodje, ustvarjalnega vzdu{ja, nastopa in komunikacije, pa se bomo ukvarjali tudi s projektnim financiranjem in ostalimi funkcionalnimi znanji, ki jih mora na~elnik rodu poznati. Za to bomo poskrbeli Tina (Greta, Nina, Domanjko, Pel~k) in Habo (Haza, Barby, Vida, Miha) z enako neprecenljivimi timi.

Da pa bo {ola ponujala tisti ~arobni dar, ki ga vsakdo, ki obi{~e te~aj odnese s seboj, bomo imeli tudi letos rde~o nit s katero se bomo vra~ali v neke davne ~ase in se izgubili v domi{ljiji in kreativnosti. Da bo povezanost med te~aji ~im ve~ja, boste te~ajniki poskrbeli sami, pri ~emer vam bomo v vodstvu nudili vso podporo, za ve~ere presene~enja pa bo poskrbela usoda sama. Upajmo, da bomo znali vsi skupaj ustvariti pravo taborni{ko vzdu{je, saj to~no to daje pe~at vsemu dogajanju. Za kar nekaj od teh re~i pa bo poskrbel starosta Pole. Tokrat bo Matic tisti, ki se bo postavil na ~elo nomadov in nas popeljal v svet znanja in prijateljstev.

Ne nazadnje vabim vse, ki se {e niste prijavili na te~aje, da to takoj storite (~e niste `e prepozni), ker ~e se vam to zgodi, ste svoj cilj prestavili za eno leto.

II II I VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK

Razpis za udele`bo na 1. powwow taboru GG ZTS v Ilirski Bi-

strici 2004

Zveza tabornikov Slovenije objavlja razpis za udele`bo na 1. pow-wow taboru gozdovnikov in gozdovnic Zveze tabornikov Slovenije v Ilirski Bistrici.

1. Organizator

Organizator tabora je Zveza tabornikov Slovenije, soorganizator pa Rod sne`ni{kih ru{evcev, Ilirska Bistrica.

2. Kraj in ~as

Tabor bo potekal od 30. julija do 8. avgusta 2004 na tabornem prostoru v bli`ini Ilirske Bistrice.

3. Udele`ba

Tabor je namenjen starostni skupini gozdovnikov in gozdovnic in se ga lahko udele`ijo ~lani ZTS in drugih skavtskih organizacij, ki bodo v letu 2004 stari od 11 – 15 let. Vod sestavlja 9 udele`encev + vodnik. Organizator bo prijavljene vode razdelil po podtaborih, tako da bodo ti sestavljeni z razli~nih obmo~ij in dr`av. ^e rod prijavi ve~ kot 4 udele`ence je za`eljeno, da prijavi in predlaga tudi vodnika. Nepopolni vodi bodo popolnjeni z udele`enci iz drugih rodov.

Pogoji za udele`enca so:

-da je star od 11 – 15 let, oziroma rojen v letih 1993 do 1989

-da spo{tuje taborni{ke / skavtske zakone in se obna{a v skladu z njimi

Pogoji za vodnika so:

-da je vsaj eden od vodnikov iz istega rodu starej{i od 18 let (ostali 16 let)

-da je v dosedanjem delovanju izkazal spo{tovanje temeljnih na~el skavtstva in da se dr`i taborni{kih zakonov

-da ima opravljen vodni{ki te~aj

4. Oprema

Obvezna oprema za vod so mali {otori za 2 – 4 osebe in prva pomo~ ter nekaj orodja.

Vod prevzame ob prihodu na zletni prostor kuhinjo (posodo in kuhalnik s plinsko bombo) za pripravo obrokov in pla~a

10.000 SIT kavcije za opremo. Kavcija se vrne v kolikor je oprema vrnjena nepo{kodovana. Vod lahko prinese svojo kuhinjo.

Osebna oprema je enaka kot za letno taborjenje z bivakiranjem in pohodi.

5. Cena

Cena tabora za udele`enca je 30.000 SIT, za vodnika pa 20.000 SIT in vklju~uje bivanje, prehrano, knji`ico z informacijami, na{itek in rutico.

6. Prijave in pla~ilni pogoji

Prijave za zlet GG naj po{lje rod oziroma na~elnik rodu na posebnem obrazcu na sede` Zveze tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Rod mora prijaviti celoten vod z vodnikom.

Prijava mora vsebovati popolnoma izpolnjen obrazec ter potrdilo o nakazilu.

Udele`enci iz rodu, ki bo poslal prijave do 15. 12. 2003 bodo upravi~eni do 10% popusta ter mo`nosti pla~ila tabornine v dveh obrokih in sicer 10.000,00 SIT ob prijavi in preostalih 17.000,00 SIT do 15. 4. 2004.

Udele`enci iz rodu, ki bo poslal prijave po 15. 12. 2003 in pred 15. 4. 2004 bodo upravi~eni do 10% popusta. Pla~ilo tabornine je v enkratnem znesku v vi{ini 27.000,00 SIT pred 15. 4. 2004.

Udele`enci iz rodu, ki bo poslal prijave po 15. 4. 2004 nimajo ugodnosti. Pla~ilo tabornine je v enkratnem znesku v vi{ini 30.000,00 SIT. Predvideni zaklju~ni rok prijav je 30. 6. 2004 oziroma ob zapolnitvi razpolo`ljivih kapacitet. Tabornino naka`ite na TRR 02010 - 0014142372 in navedite sklic 10404 + {ifro rodu.

7. Pogoji odjave

Do 15. 4. 2004 so mo`ne odjave brez stro{kov s povrnitvijo vseh vpla~il.

Za odjave do 15. 6. 2004 od vpla~il odra~unamo `e nastale stro{ke.

Po 15. 6. 2004 so odjave mo`ne le z zamenjavo. V primeru, da zamenjave do pri~etka tabora ne bo mogo~e najti, vpla~anih sredstev ne bo mo`no vrniti.

Razpis za osebje na 1. pow-wow taboru GG ZTS v Ilirski Bistrici

2004

Zveza tabornikov Slovenije objavlja razpis za osebje na 1. pow-wow taboru gozdovnikov in gozdovnic Zveze tabornikov Slovenije v Ilirski Bistrici.

1. Organizator

Organizator tabora je Zveza tabornikov Slovenije, soorganizator pa Rod sne`ni{kih ru{evcev, Ilirska Bistrica.

2. Kraj in ~as

Tabor bo potekal od 30. julija do 8. avgusta 2004 na tabornem prostoru v bli`ini Ilirske Bistrice. Prihod osebja je 3 dni (osebje B – 27. 7. 2004) oziroma 1 dan (osebje A – 29. 7. 2004) pred pri~etkom tabora. Odhod za vse ~lane osebja je 1. dan po zaklju~ku tabora, t.j. 9. 8. 2004.

3. Osebje

Za uspe{no izvedbo tabora potrebujemo okoli 200 ~lanov osebja (A), ki bo skrbelo za vodenje programskih aktivnosti ali delalo v podpornih slu`bah. Poleg tega i{~emo {e 50 ~lanov posebne skupine osebja (B), ki bodo na taboru skrbeli za infrastrukturo, higieno in varnost. Pogoji za ~lana osebja A in B so:

-da je starej{i od 18 let

-da je v dosedanjem delovanju izkazal spo{tovanje

temeljnih na~el skavtstva in da se dr`i taborni{kih zakonov

-da je marljiv in delaven

4. Oprema

Obvezna oprema so mali {otori (na 2 – 4 ~lane osebja eden).

Osebna oprema je enaka kot za letno taborjenje z bivakiranjem in pohodi.

O morebitni drugi opremi boste obve{~eni po izboru delovnega mesta.

5. Cena

Cena tabora za ~lana osebja - A je 15.000,00 SIT in vklju~uje bivanje, prehrano, knji`ico z informacijami, na{itek in rutico.

Cena tabora za ~lana posebne skupine osebja - B je 5.000,00 SIT in vklju~uje bivanje, prehrano, knji`ico z informacijami, na{itek in rutico.

6. Prijave in pla~ilni pogoji

Prijave po{ljite na posebnem obrazcu s podpisom na~elnika ali stare{ine rodu na sede` Zveze tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana.

Prijava mora vsebovati popolnoma izpolnjen obrazec ter potrdilo o nakazilu.

Osebje, ki bo poslalo prijave do 15. 12. 2003 bo imelo mo`nost pla~ila tabornine v dveh obrokih in sicer 5.000,00

SIT ob prijavi in preostalih 10.000,00 SIT do 15. 4. 2004.

Osebje, ki bodo poslali prijave po 15. 12. 2003 bo pla~alo

tabornino v enkratnem znesku (5.000,00 SIT oz. 15.000,00 SIT).

Predvideni zaklju~ni rok prijav za osebje je 15. 4. 2004 oziroma ob zapolnitvi razpolo`ljivih kapacitet. Tabornino naka`ite na TRR 02010 - 0014142372 in navedite sklic 10404 + {ifro ~lana.

7. Pogoji odjave

Do 15. 4. 2004 so mo`ne odjave brez stro{kov s povrnitvijo vseh vpla~il.

Po 15. 4. 2004 so odjave mo`ne le z zamenjavo. V primeru, da zamenjave do pri~etka tabora ne bo mogo~e najti, vpla~anih sredstev ne bo mo`no vrniti.

Nate~aj za izbiro himne za 1. pow-wow tabor GG ZTS, v Ilirski

Bistrici 2004

Zveza tabornikov Slovenije razpisuje nate~aj za izbiro himne za 1. pow-wow tabor GG ZTS. Melodija himne naj bo razigrana in vesela, primerna za starostno vejo gozdovnikov in gozdovnic. Enako velja za besedilo himne.

Na nate~aju lahko sodelujete s predlogi, ki vsebujejo:

a)melodijo himne, b)naslov in besedilo himne,

c)naslov, besedilo in melodijo himne.

Pogoji razpisa:

-Sodelujo~i mora biti ~lan Zveze tabornikov Slovenije.

-Predlogi himne morajo biti kreativni ter inovativni in ne smejo biti kopije `e obstoje~ih.

-Sodelujo~i se strinja z uporabo himne (v celoti ali delno) za potrebe

1. pow-wow tabora GG ZTS 2004.

Predloge melodij zapi{ite v obliki akordov na papirju ali v elektronski obliki (.doc, .pdf). Akordom lahko po `elji prilo`ite tudi zvo~ni zapis (.mp3, .wav).

Predloge besedil napi{ite v elektronski obliki (.doc, .pdf).

^e po{iljate predlog v obliki zvo~nega zapisa, ki vsebuje tako besedilo kot melodijo, po{ljite poleg te tudi samo in{trumentalno verzijo himne.

Vse predloge, na papirju, disketi ali CD-ju, sprejemamo po po{ti na naslov:

Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljublja- Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljublja- Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljublja- Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljublja- tabornikov 1000 na na na na na.

Svoje ime in priimek ter ostale podatke prilo`ite na posebnem listu.

Rok oddaje je 15. december 2003.

Razpis za TOTeM 2003

Rod Sne`ni{kih ru{evcev iz Ilirske Bistrice vas vabi na Taborni{ko Odbojkarsko Tekmovanje na Mivki, ki se bo zgodilo

KJE? V Ilirski Bistrici, stadion Trnovo (cca. 300 m od `elezni{ke postaje)

KDAJ? 5. - 6. september 2003

Program:

petek, 5. september – do 16.00 : prihod, prijava ekip, razporeditev v skupine in nastanitev

-17.00: za~etek tekmovanja !!!

-19.00: ve~erja

-zve~er taborni ogenj

sobota, 6. september – 8.00 zajtrk

9.00 tekmovanje in spremljevalne aktivnosti

-13.00 kosilo

-14.00 nadaljevanje tekmovanja, zaklju~na podelitev

KDO? Me{ane ekipe ~etvork (2@ +2M in do 2 rezervi, vendar sta na igri{~u lahko le 2 predstavnika istega spola hkrati).

Starostnih omejitev ni, ~eprav je tekmovanje mi{ljeno za kategorijo PP in mlaj{ih gr~.

KAKO? Prinesite [OTOR, spalko, armafleks, mena`ko, kitaro oz. kak{en drugi instrument in veliko dobre volje.

PRIJAVNINA? 3000 SIT na osebo na TRR 10100-0029071380

pri Banki Koper, s pripisom »za TOTeM« oz. pla~ilo na samem kraju tekmovanja (naj bo navedena ta opcija v prijavi) Prijavite se lahko do 31. 8. 2003 (po tem datumu 20% vi{ja prijavnina) na naslova Jan [u{tar, Adami~eva 20a, 6250 Ilirska Bistrica, 031408509, e-mail: jan.sustar@rutka.net

Kova~i~ Gregor, Maistrova 18, 6250 Ilirska Bistrica, 041290267, e-mail: gregor.a.kovacic@kiss.uni-lj.si kjer smo vam na voljo tudi za vse morebitne dodatne informacije.

Prijava naj obvezno vsebuje tudi E-MAIL in MOBITEL kontaktne osebe!

P.S.: Prosimo ekipe rodov, da s seboj prinesejo potrdila stare{in ali na~elnikov, da se bodo obna{ali po taborni{kih na~elih!!!

RAZPIS ZA UDELE@BO V

VODNI[KI [OLI RJZ

Vodni{ka {ola je z leti svojega trdega dela in po`rtvovalne zagnanosti pridobila pe~at dobre vodni{ke {ole in s tem tudi naziv podro~ne vodni{ke {ole celjsko – zasavskega vodni{ke {ole – zasavskega podro~ne vodni{ke {ole celjsko – zasavskega vodni{ke {ole – zasavskega zasavskega obmo~ja. obmo~ja. obmo~ja.

Vemo, da rodovom primanjkuje dobrih vodnikov, sami rodovi pa ne zmorejo ali nimajo volje izvesti svoj lasten vodni{ki te~aj. V na{i {oli so `e v preteklih letih nabirali nova znanja taborniki iz Se`ane, Logatca, Kute`eveg, Maribora, [kofje Loke ...

Tudi letos na{o vodni{ko {olo odpiramo na ste`aj ostalim rodovom, ki bi si to `eleli.

Pri nas poteka tako te~aj za vodnike M^ kot vodnike GG. za vodnike M^ kot vodnike GG. za vodnike M^ kot vodnike GG. za vodnike M^ kot vodnike GG.

Termini, kdaj se lahko priklju~ite na{im 30 bodo~im vodnikom, so naslednji:

I.izmena 7. 7. - 16. 7. 2003

II.izmena 16. 7.- 25. 7. 2003

Cena 10-dnevnega te~aja Cena 10-dnevnega te~aja

Cena 10-dnevnega te~aja Cena 10-dnevnega te~aja

Cena 10-dnevnega te~aja zna{a 29. 000, 00 SIT 29. 000, SIT 29. 000, 00 SIT 29. 000, SIT 29. 000, 00 SIT ( ~e pridete v Ribno z lastnim prevozom celo nekaj manj ).

Pla~ate lahko ob prihodu v Ribno, vendar je potrebna predhodna prijava do 20. junija 2003 20. junija 2003 20. junija 2003 20. junija 2003 2003. Prijave zbiramo na naslovu:

JANEZ RO[ER

[ercerjeva cesta 15

3320 Velenje

GSM: 031-353-695

e-mail: janez.roser@ email.si

Lep taborni{ki pozdrav !

Na~elnik za vzgojo kadrov v RJZ

Janez Ro{er

Rezultati `rebanja prispelih anket iz prej{nje {tevilke Tabora

V uredni{tvo je pri{lo preko 100 izpolnjenih anket. Vsem, ki ste nam jo poslali se iskreno zahvaljujemo, ker nam bo veliko pomo~ pri na{em nadaljnem delu.

Kot smo obljubili, smo izmed tistih, ki ste napisali na anketo tudi svoj naslov iz`rebali pet sre~ne`ev, ki dobijo naslednje prakti~ne nagrade: Tja{a Berneti~ Tja{a Berneti~ Tja{a Berneti~ Tja{a Berneti~ Tja{a Berneti~, Marezige 57B, 6273 Marezige prejme knjigo Tabornikov priro~nik, Rok Smrdelj Rok Smrdelj Rok Smrdelj Rok Smrdelj Smrdelj, Partizanski

hrib 12, 6250 Il. Bistrica prejme Pesmarico 1111 pesmi, Maja Maja Maja Maja Ov~ar Ov~ar Ov~ar Ov~ar Ov~ar, [kale 12a, 3320 Velenje prejme trak ZTS s karabinom za okoli vratu, J anez Urevc anez anez Urevc, Pod anteno 3a, 6320 Portoro` prejme kotli~ek in Vojko Li~en Li~en Vojko Li~en Li~en Li~en, Griv{ka pot 12a, 5270 Ajdov{~ina vodov komplet posode. Nagrajenci lahko nagrade dvignejo vsak delovni dan od 10.00 do 15.00, ob sredah pa do 17.00 v prostorih Zveze tabornikov Slovenije, Parmova 33, Ljubljana.

Karte ali zemljevidi kot grafi~ni izdelki na papirju so stoletja predstavljali najprimernej{i vir podatkov o prostoru. Na osnovi znanstvenih raziskav oblikovani in vsebinsko obdelani kartografski prikazi so se razvili do visoke stopnje informacijske, grafi~no oblikovne in tudi umetni{ke vrednosti. Tudi papir kot medij, nosilec karte, se je kljub nekaterim svojim pomanjkljivostim, kot so me~kanje, trganje, dimenzijska neobstojnost in ob~utljivost na vlago uveljavil pri naj{ir{ih mo`nostih uporabe.

Vsekakor ima postopek posredovanja prostorskih podatkov na karti na papirju tudi druge omejitve in slabosti. Postopek od zajema podatkov na terenu pa do upodobitve na karti (papirju) je dolgotrajen in drag. ^asovna natan~nost podatkov je tako ob dostopnosti porabnikom `e slaba. Danes pa nam pri uporabi ra~unalnikov pri vsakdanjem delu tovrstna oblika ne ustreza ve~. Kar poglejmo stanje v Sloveniji – turisti~ne in informativne karte so sicer {e vedno dostopne tiskane na papirju, pri uradnih sistemskih in drugih topografskih kartah pa tisk »na zalogo« s~asoma opu{~ajo. Listi DTK 25, izdelani med leti 1993 in 1999, najbr` ne bodo ve~ obnovljeni v tiskani obliki. Listi Temeljnega topografskega na~rta (TTN) so bili nazadnje tiskani v za~etku 80-ih let prej{njega stoletja. Tudi zadnja tiskana izdaja Atlasa Slovenije nosi letnico 1996, popravki so vklju~eni le {e na digitalno razli~ico Interaktivnega Atlasa.

ORIENTACIJA Topografske baze

Pepl

Kadarkoli nas zanima podatek o legi, pomenu ali stanju dolo~enega na prostor vezanega objekta ali pojava, bomo najverjetneje posegli po ustrezni karti. Pa je v dana{njem ~asu tehnolo{kega razvoja in komunikacijskih zmo`nosti to res edina in najbolj{a mo`nost?

Zaradi tega se v zadnjih desetletjih tako v svetu kot tudi v Sloveniji intenzivno vzpostavljajo digitalne evidence o topografskih podatkih stanja prostora, t.i. topografske baze. Praviloma so to podatki v t.i. vektorski obliki, kjer je vsak objekt zapisan kot to~ka ali niz to~k s podanimi koordinatami in dodanimi drugimi lastnostmi, kot so lahko vrsta objekta, uporabnost, leto izgradnje, pomen ipd. Na karti so podatki o vseh objektih in pojavih, tako naravnih kot izgrajenih zdru`eni, v topografskih bazah pa ni nujno tako. V Sloveniji se lo~eno vodijo podatki o reliefu, prometni mre`i, vodnem omre`ju itd. Natan~nost in podrobnost podatkov je zaenkrat {e nekoliko neusklajena, vendar usklajevanje poteka in kon~na `elja je, da bi vsaj na obmo~jih naselij v nekaj letih vzpostavili topografsko bazo, ustrezno merilu 1 : 5000, za vso preostalo obmo~je dr`ave pa nekoliko manj natan~no in podrobno, ki bi ustrezala merilu 1 :\'9f5 000. S pomo~jo tako urejenih topografskih podatkov bomo lahko v vsakem trenutku pri-

pravili karto poljubnega merila in obmo~ja, z izbiro razli~nih kotov pogleda, seveda pa izdelava kart {e zdale~ ni edina mo`nost uporabe topografskih baz. Uporabljajo se predvsem za najrazli~nej{e analize prostora za potrebe na~rtovanja posegov v prostor, ogro`enosti pred naravnimi nesre~ami, ekonomske izrabe prostora in podobno.

Poleg podatkov v vektorski obliki pa za vse uradne karte v Sloveniji obstajajo tudi rastrske slike, podatki v rastrski obliki, pridobljeni s skeniranjem kart ali pogosteje posameznih vsebinskih slojev. Ti podatki ne omogo~ajo dodatnih analiz, so pa primerni kot ozadje za razli~ne tematske podatke in kot oblika uporabe tiskanih kart na ra~unalni{kem zaslonu.

Ker sem prepri~an, da bi mnogi bralci Tabora s svojim znanjem ra~unalni{tva lahko zelo koristno uporabljali topografske podatke v digitalni obliki bom v naslednjih nekaj {tevilkah opisal, kateri podatki in v kak{ni obliki so v Sloveniji na razpolago.

NEPREKLICNO NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK: _______________________________________________

ROD: ________________________________________________________

ULICA: _______________________________________________________

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ:_____________________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

OKOLJE

Iz knjige Pomagajmo ohraniti

svet, ZTS 1994

Svobodna divjina

Vsa `iva bitja igrajo dolo~eno vlogo pri `ivljenjskem ciklusu na{ega planeta. ^e `ivljenje v divjini izumre, se bo to naravno ravnovesje poru{ilo. Pesticidom in industrijskim stranskim produktom pravimo biocidi, saj povzro~ajo, da se to naravno ravnovesje kvari. S pesticidi se borimo proti nadlogam kot so gobe, bakterije in `ivali in s tem v kmetijstvu pove~ujemo pridelek na poljih, travnikih in v gozdovih. Tudi industrija uporablja vrsto nevarnih substanc, ki jih z dimom spu{~ajo v zrak, z odtoki v reke ali pa tako, da proizvajajo izdelke, ki jih potem potro{nik uporabi in odvr`e.

Kaj se z divjino dogaja po svetu

V Balti{kem morju je zaradi PBC (polikloridnega bifenila)

poginilo veliko tjulenjev, pre`iveli pa so le deformirani, ki ne morejo imeti mladi~ev.

V ekolo{ki katastrofi

Minamata na Japonskem je umrlo in resno zbolelo ve~ ljudi, ki so zau`ili ribe zastrupljene z `ivim srebrom.

Znanstvenik, ki je odkril

delovanje DDT-ja proti insektom, je dobil Nobelovo nagrado. V prihodnosti pa jo bo verjetno odnesel tisti, ki bo ugotovil, kako svet

o~istiti tega strupa

V nesre~i jedrske elektrarne

^ernobil leta 1986 se je

raz{iril radioaktiven prah, ki je povzro~il, da so srnjaki, jeleni in ribe v severni Skandinaviji sedaj neu`itni.

Biocidi

Tisto, kar dela biocide tako {kodljive, je nerazgradljivost. Kopi~ijo se v telesu, tako kot ~ajni listi~i na cedilki. Ker so mnoge `ivali drugim `ivalim za hrano, to pomeni, da se bo na dolo~eni stopnji v prehranjevalni verigi zgodilo to, da bo neka `ival od prevelike koli~ine nakopi~enega strupa poginila. Prav tako pa so biocidi lahko zahrbtni, saj pri odraslih `ivalih ne pustijo posledic, poka`ejo pa se pri podmladku. Nekateri strupi na primer povzro~ijo stanj{anje jaj~ne lupine, tako se jajce hitreje zdrobi in pre`ivetje vrste je ogro`eno.

Ogro`ene vrste

Z uni~evanjem okolja danes ogro`amo pribli`no 25 tiso~ rastlinskih vrst in tiso~ vi{jih `ivalskih vrst (sesalcev, pti~ev, plazilcev in rib). ^e bi upo{tevali

{e vse tiste manj{e, {e vedno nepoznane `ivali in rastline, bi lahko ugotovili, da danes dnevno izumre ena vrsta, v naslednjem stoletju pa bo ena vrsta izumrla mogo~e `e vsako uro.

Pokopali{~e `ivalskih vrst

V `ivalskem vrtu v New Yorku so postavljeni nagrobniki za vsako vi{jo `ivalsko vrsto, ki je izumrla v zadnjih 200 letih.

Pozor!

1.Ne zbirajte pti~jih jajc.

2.Ne pobijajte ka~, saj te pre`ijo na insekte in glodalce.

3.Ne preganjajte divjih `ivali in jih ne posku{ajte udoma~iti.

4.Ne dotikajte se mladi~kov, ker bo mamo vznemiril vonj, ki ga boste s tem pustili. Lahko se zgodi, da ne bo ve~ skrbela zanje.

5.Bodite pozorni na grmovja s plodovi, saj pomenijo hrano za ptice v zimah.

6.Baterije je treba zbirati in dati v recikla`o. Vsebujejo namre~ {kodljive snovi, kot so kadmij, nikelj ali `ivo srebro.

7.Postanite ~lan organizacij, ki se borijo za ohranitev narave in sodelujte v naravovarstvenih akcijah.

ASTRONOMIJA Ozrimo se v nebo

ZNANE IZJAVE

ZNANE IZJAVE (tokrat o sre~i):

Kdor o sre~i samo sanja, naj se nikar ne ~udi, ~e jo bo prespal.

(Ernst DEUTSCH)

Skrivnost sre~e je v tem, da pri~akuje{ mnogo od sebe, pa malo od drugih. (GUINON)

Da bi bili sre~ni do dolo~ene meje, moramo tudi trpeti do dolo~ene meje. (E. A. POE)

Nikoli ne bo resni~no sre~en tisti, ki ni bil nikoli nesre~en.

(GRAF)

Tudi meni se zdi, meni, ki imam dobro `ivljenje, da metulj in milni mehur~ki, ter tisto, kar je njim podobno med ljudmi, najbolje ve, kaj je sre~a.

(NIETZSCHE)

Dana{nji ljudje so tako neuravnove{eni, da se po~utijo nesre~ni `e, ~e samo enkrat niso sre~ni. (Graham GREENE)

Najsre~nej{i ljudje so tisti, ki

zagrabijo `ivljenje na naj{tevilnej{ih mestih. Ljudje, ki trpijo, so tisti, ki imajo samo eno

zanimanje, pa jim ga usoda oropa. (Theodore ROOSEVELT )

Kdor pozabi svojo sre~o, da i{~e sre~o drugih, najde svojo za name~ek. (Henry Bordeaux)

Primo`

EINSTEINOV KRI@

Ve~inoma imajo galaksije eno samo jedro. Ali ima tale kar {tiri? Ne! Ampak to ni fotomonta`a! Gre za izjemno naklju~je. V smeri svetlega jedra ~isto navadne galaksije je namre~ masiven, temen objekt – morda celo ~rna luknja, ki uklanja svetlobo, ki prihaja izza nje. To svetlobo zato vidimo {tirikrat. Gre za fenomen, ki ga je napovedal Einstein in sicer, da masivni objekt lahko privla~i tudi svetlobo in ne samo telesa v njegovi bli`ini. Tako se pot svetlobe ukrivi. Mi torej vidimo `arke svetlobe jedra galaksije, ki le`i sicer za masivno tvorbo – in to v {tirih slikah. Te {tiri slike jedra spominjajo na kri`, zato mu tudi pravimo Einsteinov kri`.

POLARNI SIJ NI LE NA ZEMLJI

Polarni sij na Zemlji se ob~asno pojavlja v bli`ini severnega in ju`nega pola. Gre za fenomen, ki je povezan z magnetno aktivnostjo Sonca in interakcijo z Zemeljskim magnetnim poljem. Najbolj opazovani so v Nordijskih de`elah, Kanadi, Severni Rusiji in Aljaski. Sem in tja pa se polarni sij vidi tudi iz krajev, bolj odmaknjenih od te~aja, kot na primer Kalifornija ali Florida. Pa tudi iz Slovenije smo `e opazovali polarni sij, res pa da zelo redko. Zanimivo je, da se polarni sij pojavlja tudi na drugih planetih. Opazili so ga `e tudi na Jupitru in Saturnu.

Einsteinov kri` - Fenomen krivljenja svetlobe v praksi

Polarni sij na Jupitru

LUNINE MENE

Prvi krajec07.07. 2003ob 04:33

Polna luna13.07. 2003ob 21:22

Zadnji krajec21.07. 2003ob 09:03

Mlaj 29.07. 2003ob 08:53

Prvi krajec05.08. 2003ob 09:29

Polna luna12.08. 2003ob 06:48

Zadnji krajec20.08. 2003ob 02:50

Mlaj 27.08. 2003ob 19:27

Prvi krajec03.09. 2003ob 14:36

Polna luna10.09. 2003ob 18:36

POLETI SE KDAJ OZRITE V NEBO

Ob vro~ih poletnih ve~erih, ko zaradi vro~ine {e ne boste mogli spati, se kdaj ozrite v zvezdno nebo. V no~eh brez lune in stran od mestnih lu~i boste uzrli ne{teto zvezd. Prav v tem ~asu so na nebu zvezde Strelca, za katerimi je sredi{~e na{e Galaksije – Rimske ceste. Le-ta je v tem ~asu najlep{e vidna. Nekateri ji pravijo tudi Mle~na cesta, saj se preko celega neba vije kot razlito mleko. Okoli 11. avgusta pa – kot vsako leto, poglejte kak{en utrinek. Takrat je namre~ meteorski roj Perseidov ali »Solze Sv. Lovrenca«, ki goduje na ta dan. Opazovanja bo sicer motila polna luna, morda pa bo zato {e bolj romanti~no …

VZHODI IN ZAHODI SONCA

1.07. Vzhod: 05:15Zahod: 20:57

15.07. Vzhod: 05:25Zahod: 20:50

1.08. Vzhod: 05:43Zahod: 20:32

15.08. Vzhod: 06:02Zahod: 20:12

1.09. Vzhod: 06:22Zahod: 19:41

15.09. Vzhod: 06:39Zahod: 19:14

Polarni sij na Saturnu

Polarni sij

V ~asu okoli 11. avgusta bo meteorski roj Perzeidov ali »Solze Sv. Lovrenca«. ^e boste videli utrinek, si za`elite kaj lepega

Rimska cesta je v poletnih no~eh brez lune in stran od mestnih lu~i - na nebu lepo vidna

Evropski biser je pri nas doma

V Sloveniji domuje pribli`no 15.000 `ivalskih, 6000 rastlinskih in 5000 vrst iz sveta gliv. Z vstopom v EU bo ohranjena narava Slovenije tudi uradno postala del skupne evropske dedi{~ine. Nanjo smo lahko upravi~eno ponosni, saj je v mnogih dr`avah narava mnogo manj pestra, v marsikateri tudi bolj uni~ena. Seveda sodoben na~in `ivljenja ogro`a biotsko raznovrstnost tudi v Sloveniji. Ogro`enih je 36 % vseh sesalcev, 49 % vrst ptic, 16 od 22 vrst dvo`ivk, 48 % vrst domorodnih rib, pa tudi 10 % vi{jih rastlin.

Evropska mre`a Natura 2000

EU `e skoraj desetletje oblikuje mre`o posebej varovanih obmo~ij Natura 2000. Namen projekta je ohranjanje biotske raznovrstnosti, in sicer z varovanjem naravnih habitatov ogro`enih rastlinskih in `ivalskih vrst, pomembnih za EU. Na razli~ne na~ine varovana obmo~ja obsegajo `e 15–25 odstotkov ozemlja posameznih evropskih dr`av. Slovenija je tako kot vse druge pridru`ene dr`ave dol`na dolo~iti obmo~ja Natura 2000 in jih tudi ustrezno ohranjati.

Ker je ve~ina vrst ogro`ena prav zaradi izgube naravnega `ivljenjskega prostora, je sodelovanje v projektu Natura 2000 za na{o dr`avo smiselno. Posebnost Slovenije je namre~ velika pestrost vrst na majhni povr{ini, zato je na{e naravno okolje izredno pomembno za ohranjanje vrst, ki so ogro`ene na evropski ravni. Najve~jo pozornost med habitati zahtevajo vla`na travi{~a, suha travi{~a, alpinska in subalpinska travi{~a, barja, stoje~e in teko~e vode, morski in obalni habitatni tipi, gozdovi in podzemeljski habitatni tipi. Na{e razvojne mo`nosti so odvisne tudi od tega, kako trajnostno bomo znali ravnati z na{imi naravnimi vrednotami.

Ugodne razmere za pomembne napredke

Kljub temu da bodo obmo~ja Natura 2000 v Sloveniji varovana, bodo imela razli~no rabo. Vklju~evala bodo kmetijske in vodne povr{ine, gozdove, mo~virja, obalo, morje in jame. S preudarnim povezova-

njem razli~nih ukrepov bomo na teh obmo~jih vzdr`evali stanje, ki je ugodno za ohranjanje habitatov redkih ali ogro`enih vrst. Ugodno stanje lahko zagotovimo bodisi s prepu{~anjem obmo~ij naravnemu razvoju bodisi s tak{nimi posegi, ki vzdr`ujejo visoko stopnjo biotske raznovrstnosti. V ve~ini primerov bomo poskrbeli zgolj za ohranjanje sedanjega stanja: nadaljevali bomo z uveljavljenimi dejavnostmi, npr. s pa{o ali ko{njo suhih in vla`nih travnikov po cvetenju in gnezdenju, s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi, z ohranjanjem vodotokov z obre~no vegetacijo in ohranjanjem mokri{~.

Zavarovana pestrost, zagotovljena prihodnost

Izbira na~ina varovanja obmo~ij Natura 2000 je prepu{~ena presoji vsake dr`ave ~lanice.

V evropskih dr`avah za biotsko raznovrstnost najpogosteje skrbijo s pogodbenim varstvom ali skrbni{tvom, na habitatnih tipih s kmetijsko rabo so to pogodbe v okviru kmetijsko-okoljskega programa. Tak na~in zagotavljanja ugodnega stanja habitatnih tipov v Sloveniji `e uveljavljamo.

Naslednji pogost na~in za upravljanje in varovanje teh obmo~ij je razglasitev zavarovanih obmo~ij: narodnih, regijskih in krajinskih parkov ter naravnih rezervatov.

Zavarovana obmo~ja v Sloveniji `e poznamo, saj trenutno obsegajo 8% ozemlja Slovenije, najve~je med njimi je Triglavski narodni park.

Nekatera najzanimivej{a obmo~ja pa

so v EU tudi v lasti organizacij civilne dru`be, ustanovljenih zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti ali njenih sestavin. Pri nas se tak{ni na~ini gospodarjenja z naravovarstveno pomembnimi obmo~ji {ele uveljavljajo.

Natura 2000 kot prilo`nost

Ker je tudi namen taborni{tva povezan z ohranjanjem in varovanjem narave, bo Zveza tabornikov Slovenije v prihodnje temu projektu namenila ve~ pozornosti, predvsem skozi informiranje o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti z varovanjem naravnih habitatov ogro`enih rastlinskih in `ivalskih vrst, skozi programske aktivnosti, ki bodo prispevale k temu cilju in vzpodbujanje dejavnosti v okviru projekta Natura 2000 v lokalnem okolju v katerem rodovi delujejo: informiranje, ozave{~anje, sodelovanje z lokalnimi partnerji in iskanje prilo`nosti za sodelovanje pri upravljanju teh obmo~ij v prihodnosti. Za obmo~ja Natura 2000 so `e na razpolago finan~ni programi EU za sofinanciranje naravovarstvenih projektov (Life III za naravo), naravi ne{kodljivih oblik kmetovanja (sredstva za razvoj pode`elja in iz strukturnih skladov) in drugih dejavnosti trajnostnega razvoja (sredstva iz strukturnih skladov).

Dodatne informacije o projektu

Natura 2000 lahko preberete na spletni strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo RS: www.natura2000.gov.si. Vpra{anja in predloge lahko naslovite na elektronski naslov info.mop @gov.si.

Informacije so na voljo tudi na spletnih straneh EU: http://europa.eu.int/comm/ environment/nature.

NARAVA Rod ^rnega mrava

Podro~je delovanja: Ljubljana - Moste

Leto ustanovitve: 1952

[tevilo aktivnih ~lanov: 75

Struktura rodu - 7 vodov M^, vod GG in vod PP ter gr~e

Najbolj zagrizen ~lan rodu: Luka Jan, Jak~eva 8, Ljubljana, GSM 040/687

531, mihaj @edico.si

Naslov spletne strani rodu: rcm.rutka.net

Simbolika imena rodu

Rod ^nega mrava je poimenovan po predvojnem skavtu Miroslavu Zoru^rnemu mravu, ki je spadal med vodilne predvojne skavte, poleg tega pa je veliko prispeval k tedanji skavtski literaturi.

U~inkovine:

Silimarin, eteri~no olje, smole

Uporabnost: mladi listi za juhe, prikuhe, predjedi, v zdravilne namene zdravi jetra, scre in mehur.

RECEPTI ^AJ

1 ~ajno `li~ko plodov pegastega badlja prelijemo s ¼ litra vrele vode, pustimo stati 10 do 20 minut in odcedimo. ^aj pijemo vro~ in po po`irkih zjutraj na te{~e, pol ure pred kosilom in zve~er pred spanjem. Vsaki~ po eno skodelico. Pomaga namre~ pri jetrnih boleznih.

HLADNA PREDJED

Potrebujemo 40 cvetnih glavic, 1 dcl olivnega olja, sok 3 limon, 1 `li~ko drobno narezanega kopra, 1 lovorjev list, 10 poprovih zrn, 1 `li~ko komar~evih plodov, 1 steblo zelene, 1 vejico materine du{ice in sol.

PEGASTI BADELJ

(Silybum marianum L.)

Pegasti badelj je eden najlep{ih in najve~jih osatov, ki raste pri nas. Zraste v vi{ino od 50 do 150 cm. Zelo lahko ga spoznamo, saj ima velike, belo-zelene pisane liste, ki so trnasto nazob~ani. Na koncih stebel so posami~no kroglasta in {krlatno rde~a ko{kasta socvetja. Iz oplojenih cvetov se razvijejo plodovi s trdo lupino. Na vrhu imajo svilnati ~op dla~ic, ki kasneje odpade. Plodovi imajo ~rnikasto lupino. Rastlina cveti od meseca julija do avgusta. Raste na suhih prostorih, `elezni{kih nasipih, ledinah, ljudje ga gojijo tudi po vrtovih in v nasadih.

Priprava:

Cvetne glavice z ovojnimi listi~i kuhajte v vodi, ki ste jo okisali s sokom ene limone. Po petih minutah kuhanja vodo odlijte in zelenjavo prelijte s hladno vodo. V globoko posodo dajte olje, ostanek limoninega soka, koper, komar~ek, materino du{ico, poper, zeleno kavino `li~ko soli in 5 dcl vode. Zakuhajte ter dodajte cvetne glavice pegastega badlja. Kuhajte {e 5 minut. Glavice previdno poberite iz posode ter dajta v posodo za solato. Za~imbe kuhajte tako dolgo, da povrejejo na polovico. Nato precedite in prelijte preko cvetnih glavic. Pokrito posodo postavite v hladilnik, da se dobro ohladi. Ohlajeno ponudimo kot predjed.

KONZERVIRANE CVETNE GLAVICE

Potrebujemo cvetne glavice z ovojnimi listi, vinski kis, olivno olje, klin~ke, beli poper v zrnu, timijan, lovorjev list, poprovo meto in sol.

Priprava:

Cvetne glavice najprej prekuhajte v slani vodi z dodatkom kisa. Odcedite jih in zlo`ite v steklene kozarce. Ko se ohladijo, dajte v kozarec klin~ek ali dva, nekaj poprovih zrn, vejico timijana, vejico poprove mete in vse skupaj zalijte z olivnim oljem.

PRA@ENA STEBLA

Potrebujemo ½ kg stebel pegastega badlja, 4 `lice drobtin, 5 dag masla, 1 strok ~esna in sol.

Priprava:

Stebla ogulite in prekuhajte v vodi, da se odstrani grenek okus. V drug lonec z vodo dajte sol in kuhajte tako dolgo, da se stebla zmeh~ajo. Odcedite jih in razprostrite na segreto ponev, po njih posipajte na drobno narezan ~esen. Na stopljenem maslu prepra`ite drobtine, da postanejo zlato rumene, prelijte jih preko stebel in takoj postrezite.

MEDNARODNE

Dragi moji begav~ki, zadnji~ sem brala v neki knjigi, da je popotni{tvo pravzaprav prirojena bolezen. Nekateri jo pa~ imajo, drugi pa ne. Izra`a se `e v rani mladosti, ko otrok na skrivaj malo zbe`i od star{ev. Od nje ne more{ ube`ati, saj te spremlja povsod. Ima tipi~ne simptome odvisnosti, ki se ob dalj{i abstinenci ka`ejo kot te`ave z `elodcem in `iv~nost. Edina re{itev je odhod iz dr`ave ali vsaj iz rodnega kraja. Imamo pa popotniki tudi eno lastnost, ki so je veseli predvsem na{i, neodvisni prijatelji in sorodniki – najlep{e nam je, ko pridemo nazaj domov. Seveda to ne pomeni, da nih~e drug ne mara potovati. Kje pa! Pravzaprav je tak{nim {e la`je, saj ne ~utijo tega kot nujo, ki se ji ne morejo upreti … Tako se nas bo {tirideset begav~kov konec julija odpravilo na novo pustolov{~ino na Portugalsko, od koder vam bomo zagotovo kaj napisali.

Prijetno popotni{ko poletje vam `elim, Nina

WAGGGS – kaj pa je zdaj to?

Najbr` ste `e opazili, da se poleg kratice WOSM pogosto pojavlja tudi WAGGGS, recimo pri RoverWayu, ki je skupna akcija obeh organizacij. Vemo, da je WOSM Svetovna organizacija skavtskega gibanja, toda kaj je potem WAGGGS?

WAGGGS oziroma World Association of Girl Guides and Girl Scouts je svetovno zdru`enje skavtinj. Ustanovljeno je bilo leta 1910, zgodba o njegovem nastanku pa gre takole: ko je BP na sre~anju skavtov leta 1909 v Londonu med udele`enci zagledal tudi nekaj deklet, ki so hotele sodelovati pri novem gibanju in so trdile, da so skavtinje (“girl scouts”), ga je skoraj kap. Vseeno se je odlo~il, da bo dal dekletom prilo`nost, vendar je bil mnenja, da morajo imeti poseben program in posebno organizacijo. Kasneje je napisal poseben program za dekleta, jim dal druga~no ime, “girl guides”, in prosil svojo sestro Agnes naj napi{e priro~nik za dekleta.

Leta 1912 so dekli{ko skavtsko organizacijo ustanovili tudi v ZDA, toda zaradi napa~ne podobe, ki bi jo v ameri{ki javnosti predstavljalo ime “guides”, so se odlo~ile, da se bodo imenovale “girl scouts”. “Guides” ali vodi~i so bili v tistih ~asih namre~ predvsem indijanski lovci. Tako je nastalo skupno ime za svetovno zdru`enje skavtinj.

Danes ima WAGGGS skoraj 10 milijonov ~lanic v 144 dr`avah. Tudi v Sloveniji imamo skavtsko organizacijo, ki je ~lanica svetovnega zdru`enja skavtinj. To je Zdru`enje slovenskih katoli{kih skavtov in skavtinj, ki je od leta 1999 ~lan WAGGGS.

nina.jere@ rutka.net

Kaj pa ho~ejo?

Cilj organizacije je omogo~iti dekletom in mladim `enskam, da razvijejo vse svoje zmo`nosti. Gibanje je odprto vsem dekletom in mladim `enskam ne glede na raso, izvor, narodnost ali karkoli drugega. Zaradi specifi~no `enskega zna~aja se gibanje seveda ukvarja s stvarmi, ki igrajo pomembno vlogo v `ivljenju deklet in `ensk, kot je na primer enakopravnost med spoloma, organizirajo pa tudi akcije za pomo~ dekletom, kot so prepre~evanje mladoletni{ke nose~nosti in izobra`evanje o AIDS-u.

Seveda pa organizacija ne diktira, da morajo biti v nacionalnih organizacijah samo dekleta. Svoje poslanstvo lahko organizacije uresni~ujejo na kakr{enkoli na~in `elijo –lahko imajo skupine, kjer so samo dekleta ali pa izobra`ujejo dekleta in fante skupaj.

Tudi WAGGGS sodeluje z Zdru`enimi narodi in ima svoje ekipe v vseh {estih svetovnih centrih Zdru`enih narodov, v Nairobiju, New Yorku, Rimu, @enevi in na Dunaju. Naloga predstavnikov je, da predstavljajo interese deklet in mladih `ensk v pristojnih telesih in sodelujejo v razpravah in aktivnostih, ki so povezane z njihovim podro~jem.

Prav tako ima WAGGGS status splo{nega svetovalca pri Ekonomskem in socialnem svetu Zdru`enih narodov.

Svetovna akcija

Po svetovni konferenci leta 2002 je WAGGGS pri~el s svojo novo osrednjo temo za naslednja tri leta, Na{e pravice, na{a odgovornost. Tudi ta akcija ima svoj logotip, ki ima simbolni pomen. Deteljica v sredini ponazarja WAGGGS-ovo osrednjo vlogo na podro~ju ~lovekovih pravic in odgovornosti, medtem ko {tirje koti ponazarjajo, da svetovno zdru`enje se`e na vse konce sveta. Roki poudarjata klic k dejanjem in hkrati predstavljata prakti~en pristop k tematiki. Ob tem simbolizirata tudi mo~an vpliv, ki ga ima lahko sodelovanje. Beseda OUR (“na{a”) je napisana z velikimi ~rkami, da poudari osebno zavzetost vsakega posameznika. Simbol kot celota s svojimi dinami~nimi barvami predstavlja gibanje in spremembo in nas opominja, naj delujemo pozitivno v smislu podpore tej iniciativi.

^e bi radi izvedeli {e ve~ o WAGGGS-u, si oglejte njihovo doma~o stran na www.wagggs.org www.wagggs.org www.wagggs.org www.wagggs.org www.wagggs.org. Od tam so tudi fotografije in logotipi.

Simboli WAGGGS-a

Znak WAGGGS je zlata triperesna deteljica na modrem ozadju, ki predstavlja sonce, ki sije na vse otroke sveta. Vsak del deteljice ima svoj pomen: trije listi pomenijo tridelnost skavtske prisege, steblo predstavlja ogenj ljubezni do ~love{tva, `ila na srednjem listu predstavlja iglo kompasa, ki ka`e pot, medtem ko dve zvezdi pomenita prisego in zakone. Na zastavi WAGGGS najdemo {e bel plamen, zavezanost miru, in tri kocke, ki predstavljajo tridelno prisego.

O`ivitev skavtstva v Afganistanu

Svetovna skavtska pisarna julija organizira seminar o o`ivljanju skavtstva v Afganistanu. Namen seminarja bo oceniti

mo`nosti za o`ivitev gibanja v dr`avi, ki jo je prizadela vojna. Skavtstvo je bilo v Afganistanu prepovedano leta 1978, dr`ava pa je ena od sedmih svetovnih

dr`av, kjer skavtsko gibanje ne obstaja.

POPOTOVANJA Vro~inske zgodbe

Matja` Nemani~

Misli ni! Ena sama ravna ~rta, ki se ne zgane. Topo gledava predse in ni besed, saj jih niti ne more biti. Tudi pred nama na cesti je ~rta – rumena in vle~e se v razgreto neskon~nost. Avto leno po`ira milje, radio ne dela, klima je le pobo`na `elja, okna so odprta in prah se suho vrtin~i po negibni pu{~avi. Usta so zlepljena `e od jutra. Mol~iva od vro~ine. Ustaviva in vse se ustavi z nama. Po~asi odprem vrata, izstopim in se pripravim na posnetek. Kateri norec bi ustavil na cesti AZ-367 sredi ni~esar in delal slike puhte~ega asfalta izginjajo~ega proti rde~emu arizonskemu skalovju. Sonce me prilepi na asfalt in ob 43*C se `e ~uti vonj kot pri asfaltiranju. Rde~i skalni obeliski v daljavi visijo v zraku!? Fatamorgana!? Pritisk na spro`ilec je prelomil trenutek in zbudil pregrete misli! Vro~ina je suha in neprekinjena. Teja mi poda plastenko ~aja, ki se je segrela na zadnjem sede`u in zdi se, da je tik pod vreli{~em, a se prile`e. Ne vem, kdo {e poleti sploh potrebuje led, ~e je `eja res prava!

je v~eraj povedal, da je v Luisiani v~asih {e sedet in dihat te`ko, ker je tako zelo vla`no in vro~e. [ele zdaj ga razumem.

Ura je pol treh zjutraj in {e vedno nemo strmim v strop najinega avta. Tik poleg naju je mo`akar zaloputnil vrata svojega pick-upa in besno za~el vpiti na svojo `eno! Za~ne se pravi besedni masaker in Teja se od strahu stisne k meni. Tudi sam se ne bi ~udil, ~e bi kdo od njiju na plano potegnil pi{tolo. Kriza! Ni ravno prijetno, vendar ne vem ali me je bolj strah ali mi je bolj vro~e. Kon~no se par pomiri. Vse je OK, ~e se le ne bi, z majico zalepljeno na hrbtu in s plju~i polnih hlapov, ki so se iz bencinske ~rpalke nezadr`no raz{irili povsod po avtu, po~utila tako grozno. Spiva na ~rpalki nekje v predmestju Baton Rouga v Luisiani in zaradi varnostnih razlogov okna niso odprta ve~ kot le za drobno ~rtico. Zdi se mi, da se kopam v lastnem znoju in glede na to, da se nisva tu{irala `e vsaj nekaj dni, je to vse prej kot prijetno. Samopomilovalno razmi{ljam o besedah starej{ega mo`akarja, ki nama

V skupni kopalnici pod tu{em po plo{~icah plesen raste skorajda pred o~mi, tako prekleto umazano, mokro in vro~e je. Nobenega pametnega razloga ni, da sva se ustavila v tem mestu, ravno v tem zanikrnem hotelu in v~asih mi ni ~isto jasno, kako zaideva v take luknje. ^e prav pomislim, ne vem, kaj je huje!? [~urki, ki silijo k meni pod tu{, smrde~e topel zrak, ki se ne premakne ali vro~ pot, ki me oblije takoj, ko curek vode zaide na drug del telesa. ^e se bo {e enkrat za~elo `ivljenje na zemlji, se utegne ravno v tej luknji v Bacolodu na Filipinih. Voda, ki zastaja po vogalih tako imenovane skupne kopalnice je {e najbolj podobna prajuhi. Za name~ek crkne {e lu~ in z bojaznijo pred hrestljajo~im zvokom lupinic {~ur-

Rde~i pe{~eni osamelci v Arizoni, kot bi vstajali z ni~, in cesta, ki se izgublja proti njim.

Bencinske ~rpalke so bile najin v~asih tudi vro~ dom med potepanjem po ZDA.

kov, ki jih seveda ne morem videti, vem pa, da jih je vse polno, po~asi odtavam v najcenej{o, a zagotovo najbolj vro~o sobo brez okna.

Peshawar, Pakistan; Avgust 2000, zgodnje popoldne – najina telesna temperatura je 38,5o C, temperatura v sobi 38 o C, temperatura zunaj 38 o C. Zrak je negiben. Zdi se, kot da se je vse zarotilo proti nama. Preznojene ude stegujeva proti ventilatorju, ki leno re`e gost, zatohel hotelski zrak na velike vro~e rezine zraka, ki po~asi padajo na naju. Samo z eno hitrostjo dela in hvala bogu, da dela. Vse me boli! Na strani{~e hodiva tako pogosto, da se voda iz pipe komaj uspe nato~iti v plasti~en vr~, s katerim splakujeva talni-smuka{ko-po~epni WC. Morilsko naporno je po~epniti vsakih deset minut, opraviti vse podrobnosti, ki sledijo zastrupitvi z vodo, pospraviti in odtavati nazaj v razbeljeno sobo. Tokrat imava v sobi celo okno – na hotelski hodnik!? Teja odtava na hodnik, na zrak. Vrne se z ohrabrujo~o zgodbo, da je na sosednji strehi tistim, ki sredi najmo~nej{ega sonca ~istijo afganistanske preproge bolj vro~e

kot nama. No ja, nepopravljiv optimist je! Takoj bi jim dal stopinjo ali dve najine temperature in zamenjali najin pogled na umazano zaveso za razgled po `ivopisanih preprogah.

Najbolj{a mo`na ohladitev – na strehi d`ipa. Kon~no veter v laseh!!

Nekje na S Filipinov spu{~ava du{o v opoldanski pripeki. V~asih ni bilo sence niti za glavo, tako da je edina mo`na izbira bil obcestni jarek.

TRENUTKI

Odhajam z vetrom, a ne v praznino.

In ~e ta dan ni izpolnil va{ih potreb in moje ljubezni, potem naj pomeni obljubo za neki drugi dan.

Potrebe ljudi se spreminjajo, ne pa njihova ljubezen in njihova `elja, da bi ljubezen uresni~ila njihove potrebe.

Vedite tudi, da se bom vrnil iz ve~je ti{ine.

Jutranja megla, ki izgine ob zori in pusti samo roso na poljih, se bo dvignila in zbrala v oblak ter spet padla z de`jem na zemljo.

In jaz nisem bil druga~en od megle.

V ti{ini no~i sem hodil po va{ih cestah in moj duh je vstopal v va{e hi{e

in bitje va{ih src sem ~util v svojem srcu in va{ dih je bil na mojem obrazu in vse sem vas poznal.

Da, poznal sem va{e radosti in tegobe in v va{em snu so bile va{e sanje moje sanje.

In mnogokrat sem bil med vami kakor jezero v planinah.

V meni so odsevali va{i vrhovi in ukrivljena pobo~ja in celo begajo~e ~rede va{ih misli in `elja.

In v mojo ti{ino je v potokih pritekal smeh va{ih otrok in v rekah so tekle k meni `elje va{e mladine.

In ko so dosegli mojo globino, potoki in reke niso prenehali peti.

(Kahlil Gibran: Prerok)

Dragi moji!

Naj vam hladne sape dajo mo~, da v sebi najdete karkoli novega. Potrudite se in izpraskajte tisto najbolj{e v sebi, kar vam {e ni bilo dano spoznati. In ko se spet beremo na jesen, bomo malo pretresli na{a nova do`ivetja! Do takrat pa vam polagam: IZKORISTITE PRILO@NOSTI!

JE@KOV KOTI^EK JE@KOV KOTI^EK JE@KOV KOTI^EK JE@KOV KOTI^EK JE@KOV KOTI^EK

Z naravo k bolj{emu ~loveku

Dana{nji prispevek je zame svojevrsten izziv. Predvsem zato, ker sem za~util, da mi je kak{en utrinek no~itev pod zvezdami blizu. Tako doma~. Za~util sem veter, ki veje izza platnic in si za`elel, da bi z njim lahko jadral. Kakor avtor, ki nam s svojim lastnim `ivljenjskim zgledom pove ve~ kot tiso~ besed.

Beseda o pisatelju. Laskavo na{tevanje vseh njegovih dose`kov, podvigov, naslovov in nazivov bi ne bilo v duhu ~loveka, kakr{nega sem si narisal v glavi, ko sem bral njegovo izpoved. Aldo Rupel Aldo Rupel Aldo Rupel Aldo Rupel Rupel, Slovenec, ki `ivi in dela v Italiji, je v svojem `ivljenju po~el in do`ivel marsikaj. Toda zdi se, kakor da se venomer vra~a. Kam? K ne~emu, za kar je trdno prepri~an, da bi ohranilo na{ svet lep{i, bolj{i in pravi~nej{i. So morda to le ideali, ki jih pogoltni kapitalizem in moderna dru`ba z vsakim dnem porivata vse dlje od ~loveka.

In kaj nam ostane? Aldo ve, a nam tega ne vsiljuje. S skromnim zgledom, gromozanskimi izku{njami in nekak{no star{evsko `eljo `e mnogim generacijam tabornikov, planincev in druge mlade`i ka`e kraj, prostor in ~as v katerem je na{el sebe. Ostane nam narava, ostanejo nam samo njegove No~itve pod zvezdami pod zvezdami. Kot ustvarjene za tisto ve~erno razmi{ljanje pred spanjem. Za vsak ve~er ena. In nemalokrat mi je bilo `al, da spim na mehkem in toplem med {tirimi stenami, namesto da bi dihal zrak prostranih sne`ni{kih gozdov. Nekaj ~asa sem se, ~isto po nepotrebnem – priznam, ukvarjal s tem ali je pisatelj namenil knjigo izpovedovanju bogatih izku{enj, morda razlagi svoje filozofije in danes `al `e domala druga~nega (nekateri bi rekli konzervativnega) po-

gleda na svet, opisu ~udovite narave na{e de`ele in drugih de`el, … Potem sem se samo {e prepustil u`itkom ob branju in se nemalokrat prav prisr~no nasmejal ob avtorjevih romanti~nih opisih. Dovolite mi le eno poved:

» Glede na spomine in izku{nje iz `ivljenja v naravi sem pomislil, da bi samotna no~itev, sicer ene same no~i, v globini gozda, nekaj desetin kilometrov dale~ od organiziranega `ivljenja in nekaj ur hoje od zadnje obljudene doma~ije, v popolni ti{ini in ob odmiranju dneva od ro`natega do temnej{ega in kasneje groze~ega mraka tja do sedenja ob ognju, ki bli`njo okolico sicer osvetljuje s plahutajo~imi plameni, a hkrati povzro~a, da je tema preko bli`njega grmovja in dreves {e bolj ~rna kot je v resnici, in do zamrtja poslednje `erjavice, ko ve{, da nima ve~ nobenega smisla posedeti in iskati {e zadnji pe~en krompir~ek med ogorki, ampak mora{ v spalno vre~o, kjer se soo~i{ sam s sabo, utegnila priklicati dovolj verodostojne okoli{~ine mrtva{ke osamljenosti.«

Je` svetuje, vi preberete: Aldo Rupel, No~itve pod zvezdami

Z ZNANJEM DO ODGOVORA

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem.

1.Kaj je predstavljal znak, ki so ga v Mexico Cityju iz plo~evink naredili skavti? H H H – UNICEF-ov logotip, P P P – skavtsko lilijo, II II I – napis Coca-cola

2.Kaj na taborni{kih tekmovanjih zahteva merska naloga "minsko polje"? [ [ [ [ [ – merjenje azimuta, O O O – merjenje azimuta in razdalje, P P P P P – merjenje razdalje

3.Koliko kisika vsebuje zrak? B B B – 30 odstotkov, V V V V V – 43 odstotkov, D D D D D – 21 odstotkov

STRIC VOLK

Pa so za nami; {e ene volitve namre~. V ozadju in iz varne razdalje sem spremljal zaklju~ne boje in iz volilnih programov sku{al ugotoviti, kaj bo prinesla nova metla. Bolj malo je bilo volilnih obljub, ki bi jih lahko izmerili v ~asu mandata, so pa bili kandidati in kandidatka za mesta v izvr{ni oblasti polni besed kot na primer, sodelovanje, aktivna participacija, udele`ba, pomo~, izmenjava informacij in `elja, ki so jih naslovili na tega besednjaka nevajeno "lokalno in regionalno prebivalstvo".

V bistvu so na~elniki in stare{ine rodov in obmo~ij volili sebe, saj vodstvo vse karte stavi ravno na njih. In potem smo tam; pri spremembah. Stvari se ne da spremeniti, ~e se ne spremenimo vsi skupaj; ~e ne spremenimo na{ega pogleda, mnenja, odnosa in ravnanja. Spremembe terjajo svoj ~as - te dobrine pa nam zadnje ~ase kroni~no primanjkuje.

Ali smo torej sposobni najti ~as, s katerim bomo spremenili ravnanje in tako v partnerskem odnosu razvili novo kvaliteto delovanja na vseh ravneh? Glede na to, da smo si z izvolitvijo novega vodstva (torej nas) zadali to nalogo, je vse odvisno od nas - od na{e odlo~itve. Do takrat pa bo metla pometala le nepomembne pravilnike, potrjevala vodje projektov in te~ajev, ustanavljala komisije, pripravljala gradiva in se kako druga~e ukvarjala sama s seboj.

Va{ stric Volk

4.Kako se imenuje nov priro~nik Planinske zveze Slovenije? K K K – Gorski tabori, M M M – Planinski tabori, O O O O O – Bohinjski tabori

5.Kak{ne barve je bil prvi slovenski skavtski `ig? II II I –svetlo-zelen, T T T T T – rde~, G G G G - rumen

6.Kaj je naslovna tema leto{njega poletnega jamboreeja v bli`ini St. Petersburga? ^ ^ ^ ^ ^ – Moja Rusija, T T – Moj jamboree L L L L L – Moje ljubljeno mesto

7.Koliko meri najvi{ji vrh pacifi{kega otoka Rarotonge Te Mango? N N N N N – pribli`no 600 metrov, E E E – nekaj metrov manj kot Triglav, Z Z Z Z – 200 metrov

8.Kako so se imenovali naseljenci novih, neznanih ozemlji? G G G G G – nomadi, A A A A A – staroselci, E E E – pionirci

9.Koliko glavnih smeri poti imajo ptice selivke? @ @ @ @ –dve (sever in jug), B B B – {tiri, R R R R R – ptice iz razli~nih kontinentov imajo razli~ne smeri

RE[ITEV

IZ [TEVILKE 5/6:

MUHASTI APRIL

Re{itve so: Re{evalec:

NAGRADNA KRI@ANKA

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 7-8

Pravilno izpolnjen kupon {t. 4 je poslalo 19 bralcev TABORA, pravilne re{itve pa so: OVOJEK, MARTINAR, ORADA, DAN TABORNIKOV in DAN ZEMLJE.

Nagrajenci so: FLO&BOY, d.o.o. je obdaril Keti Vincek Keti Vincek Keti Vincek Keti Vincek iz Grosupljega, DROGINO nagrado prejme Helena Mur- Helena Helena Mur- Helena gelj gelj iz Oto~ca, Andra` Muhi~ Andra` Muhi~ Andra` Muhi~ Andra` Muhi~ Muhi~ iz Ko~evja dobi knjigo, na-

grado podjetja JAZON pa Klara Nemec Klara Klara Nemec Klara iz Prebolda. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 7/8 po{ljite najpozneje do 25. najpozneje do 25. najpozneje do 25. najpozneje do 25. avgusta avgusta avgusta avgusta avgusta na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno na Obvezno na dopisnici. Obvezno na Obvezno