Revija Tabor 2000/11

NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO

Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kdo? Kdo? Kdo? Kdo? Kdo?

10. - 12. novemberSre~anje vodij slovenskihJure Megli~ (041/386 688) taborni{kih centrovdjuro@ rutka.net

9. - 10. decemberZNOT - zimsko no~no@iga Virk orientacijsko tekmovanje zigavirk zigavirk@ hotmail.com hotmail.com hotmail.com hotmail.com hotmail.com

predvidoma 18. -19.Lu~ mirupisarna ZTS (300 08 20) december

25. dec. - 2. jan. 2001Novoletne po~itnice

13. januar 2001Glas JeloviceTine Radinja (04/515 56 61) tineradinja @ hotmail.com

26. in 27. januarZOT - zimsko orientacijskoVindi

Novo vodstvo

Vodstvo se menja - Tabor ostaja. Tudi v novembrskem Taboru je polno sve`ih novic, najbolj sve`e so seveda prve {tiri strani o volitvah, kjer lahko spoznate nove vodilne tabornice in tabornike Zveze. Sledi reporta`a z ROT-a, kralja orientacijskih tekmovanj, ki so ga letos organizirali Ljubljan~ani. Zraven sodi seveda razprava o ROT-u na RutkaNET-u, ki ga je za Tabor pripravila ekipa Rutke. Pripravili smo tudi reporta`o s prvih Mo~nih ukan, pa na ^I^-u smo bili in praznovali 20 let Rodu Franca Le{nika iz Miklav`a.

Strokovne strani so - kot vedno - polne koristnih podat-

kov, vsekakor pa velja prebrati orientacijo, ki se tudi navezuje na najve~je orientacijsko tekmovanje, saj so na njem burno razpravljali o uporabi tehni~nih pripomo~kov (pa tudi `ivalskih) pri orientiranju na tekmovanju.

^e nameravate naslednje leto taboriti na travniku, pa vas skrbi, da boste preve~ uni~ili travnato povr{ino, preberite rubriko @VN, kjer je nekaj osnovnih napotkov za ohranitev tabornega prostora.

U`ivajte ob branju svoje taborni{ke revije!

Matija Tonejc

Napovednik2

Uvodnik2

Volitve4 ROT8

Mo~ne ukane12

^I^14

Praznovali 20 let17

Zvezni dogodki20

In memoriam22

Techuana27

Joti28

Glasila29 @VN30

Internet32

Astronomija34

Orientacija36

Narava37

Izleti38

Mednarodne strani40

Popotovanja42

Trenutki44

Igre45

Z znanjem do odgovora46

Volk46

Kri`anka47

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Urednici prilog Medo in Gozodvnik : Polona Robida, [pela Novak

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/43-61-477, E-mail: zts@rutka.net; WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naro~nina je 3800

SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava davek na dodano vrednost po stopnji 8%.

Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Tine

Skup{~ina ZTS

Mladost in izku{enost bosta na{li skupni jezik

Novo vodstvo v Zvezi tabornikov Slovenije

V Ljubljani je 28. oktobra 2000 potekala 21. Skup{~ina ZTS. Na njej so sodelovali ~lani iz 51 rodov in osmih obmo~nih organizacij. Kot uvod v skup{~ino so bile podeljene in{truktorske oznake prve, druge in tretje stopnje ter plakete ZTS. V prvem delu uradnega dela so delegati z veliko ve~ino sprejeli Izjavo o vzgoji v ZTS, dokument, ki opredeljuje vzgojno vlogo taborni{ke organizacije. Sledilo je poro~ilo organov ZTS za preteklo obdobje, v katerem ni manjkalo pohvalnih besed, seveda pa so delegati ob tem izrazili tudi nekaj kriti~nih misli. Najpomembnej{a to~ka dnevnega reda pa so bile volitve organov ZTS, na katerih so na~elniki in stare{ine rodov, obmo~ij, ~lani izvr{nega odbora, nadzornega odbora in ~astnega razsodi{~a ZTS izvolili novo vodstvo.

V naslednjem triletnem mandatu bodo tako na krmilu organizacije:

Mitja Lamut Mitja Lamut Mitja Lamut Mitja Lamut Mitja Lamut, stare{ina ZTS, s 116 glasovi podpore (kandidat Janko Mlakar je dobil 2 glasova),

Darko Jenko Darko Jenko Darko Jenko Darko Jenko Darko Jenko, na~elnik ZTS, s 70 glasovi podpore (kandidat Ale{ Posega jih je dobil 48),

Toma` Strajnar Toma` Strajnar Toma` Strajnar, na~elnik za program ZTS, s 117 glasovi,

Damjan Habe Damjan Habe Damjan Habe Damjan Habe Damjan Habe, na~elnik za vzgojo in izobra`evanje odraslih

v ZTS, s 113 glasovi,

Aljo{a Ravnikar Aljo{a Ravnikar Aljo{a Ravnikar Aljo{a Ravnikar Ravnikar, na~elnik za mednarodno dejavnost ZTS, s 114 glasovi,

Mitja Premrl Mitja Premrl Mitja Premrl, na~elnik ZTS za finan~no-materialne zadeve, s 115 glasovi,

Igor Bizjak Igor Bizjak Bizjak, na~elnik ZTS za odnose z javnostmi, s 100 glasovi (kandidatka Erika Gril je dobila 16 glasov),

Emil Mumel Emil Mumel Emil Mumel Emil Mumel Emil Mumel, ~lan IO za posebne projekte, s 87 glasovi podpore (kandidat Iztok Utenkar jih je dobil 24), Franc An`in Franc An`in Franc An`in, ~lan IO za pravna vpra{anja in pomo~ rodovom, s 109 glasovi.

Delegati so izvolili tudi nadzorni odbor in ~astno razsodi{~e ZTS. V nadzornem odboru bodo Miroslav Vi~i~ Miroslav Vi~i~ Miroslav Vi~i~,

Rok Ur{i~ Rok Ur{i~ in Andrej Tav~ar Andrej Tav~ar Andrej Tav~ar Andrej Tav~ar Andrej Tav~ar, v ~astnem razsodi{~u pa Robert Bobanec Robert Bobanec Robert Bobanec Robert Bobanec Robert Bobanec, Matja` Vrtovec Matja` Vrtovec Matja` Vrtovec Matja` Vrtovec Vrtovec, Tone de Costa Tone Costa Tone de Costa Tone Costa Tone de Costa, Csaba Szabo Csaba Szabo Csaba Szabo Csaba Szabo Szabo in Nevija Biz- Nevija Biz- Nevija Biz- Nevija Bizjak jak jak jak jak.

Izjave po skup{~ini

Toma` Strajnar (RSO Kranj)

Hvala vsem, ki so me podprli. V mandatu bom deloval po na~elu najprej preu~iti, kaj je potrebno storiti in se nato temu ustrezno odzvati.

Darko Jenko (RST Dom`ale)

Igor Bizjak (RDR Medvode)

Zelo sem vesel, da sem uspel pridobiti zadostno {tevilo glasov za zmago na volitvah. Rad bi poudaril, da tudi program protikandidata ni bil slab, vendar je rezultat na volitvah prevagal meni v prid. Prepri~an sem, da bova z Ale{em tudi v prihodnje uspe{no sodelovala bodisi z novo obmo~no organizacijo ali z Mestno zvezo tabornikov Ljubljana.

Ale{ Posega (RDV Ljubljana)

Verjamem, da bo podpori na volitvah sledilo tudi sodelovanje ~lanov organizacije pri pripravi novih programov ZTS, da bomo znali prisluhniti mladim, kaj `elijo in potrebujejo in da bosta mladost in izku{enost na{la skupni jezik, tako v novem izvr{nem odboru, kakor tudi organizaciji.

Damjan Habe (RST Dom`ale)

Zadovoljen sem z volilnim rezultatom, v prihodnosti pa nas na tem podro~ju ~aka veliko dela.

Erika Gril (KR Selnica ob Dravi)

Vesel sem nad izvolitvijo in izra`eno podporo volilcev.

Aljo{a Ravnikar (RSO Kranj)

Vesela sem nad izidom volitev. Z Igorjem sva se kljub njegovi izvolitvi dogovorila, da bova na tem podro~ju sodelovala.

Darko je dobil veliko glasov in upam da so izra`eni glasovi dejanska podpora med rodovi, kjer se bo ta program uresni~eval. Osebno sem do njegovega programa kriti~en in mu ne verjamem, `elim si pa, da bi taborni{tvo v prihodnje napredovalo.

Emil Mumel (RZR Zre~e)

Zadovoljen sem s potrditvijo in `eljno pri~akujem izzive novega polo`aja.

Rok Ur{i~ (RPT Tolmin)

Hvala vsem, ki so skozi podporo kandidaturi zaupali v moje dosedanje delo in sposobnosti in to jim obljubljam tudi v prihodnje.

Iztok Utenkar (R^J Slov. Bis.)

Nadzorni odbor bo imel v bodo~e zelo podroben pregled nad delovanjem ZTS, saj bo prevzel aktivno vlogo pri predlogih, pobudah, kontroli in usmerjanju dela organov ZTS.

Csaba Szabo (RV Lendava)

Upam da bo imelo ~astno razsodi{~e toliko dela kot v preteklem mandatu.

In {e pogled iz drugega zornega kota

Pri~akoval sem pribli`no podoben rezultat. Emilu `elim obilo uspeha pri delu na podro~ju posebnih projektov, vsem ~lanom IO ZTS pa obilo energije za delo v naslednjem mandatu.

Franc An`in (RST Dom`ale)

Darko Tivanovac - podpredsednik Saveza izvid`a~a Hrvatske

Prvi in najpomembnej{i vtis, ki sem ga dobil je, da gre za dobro organizirano in moderno organizacijo, ki deluje v pravem taborni{kem duhu. Volitve so potekale na najvi{ji mo`ni stopnji demokracije, kar je tudi dober porok za demokrati~no delo izvoljenih organov. Navsezadnje pa je na skup{~ini sodelovalo veliko {tevilo mladih na~elnikov in stare{in rodov ter predstavnikov obmo~nih organizacij, kar odpira mo`nosti in dobre perspektive delovanja taborni{ke organizacije tudi v prihodnosti.

Izid volitev je zame skoraj pri~akovan. Zelo sem vesel, da je bilo ve~ kandidatov za posamezne funkcije. Volitve so potekale zelo korektno in po moji oceni kar prisr~no. Kon~ni rezultat je na koncu navdu{il vse prisotne.

Pred volitvami sem upal na tak rezultat in sem z izidom zadovoljen. Vesel sem tudi, da je kar nekaj mojih "nekdanjih sodelavcev" dobilo mandat skup{~ine za delo v prihodnje. Ob menjavi generacij "velikih tem" ni ve~ odprtih, potrebno pa bo veliko drobnega vsakodnevnega dela, da bodo zastavljeni cilji v organizaciji za`iveli.

Ocena volitev biv{ega stare{ine in na~elnika ZTS

Peter Petrovi~

Milko Okorn

ROT

Rok Su{nik in Pugy

foto Tine in Pugy

ROT skozi modre o~i

ROT – taborni{ka akcija samih superlativov. Ne samo na tekmovalnem, ampak tudi na organizacijskem podro~ju. Ve~na dilema: relativno visoka {tartnina z veliko udobja ali relativno nizka {tartnina z malo (ni~) udobja. Seveda obstaja tudi kompromis: nizka {tartnina z nujno potrebnim udobjem.

Prva te`ava, s katero se spopade organizator, je termin. Ta za seboj potegne mno`ico ovir, od katerih naj na{tejem samo najbolj o~itne: o`ji organizacijski odbor te`ko oblikuje ekipo, ker nih~e ne na~rtuje svojega urnika dlje od enega meseca, rodovi {e ne za~no s po{tenim delom, zato prijave zamujajo, {ole nerade odstopijo prostore za tako veliko prireditev in to takoj po tem, ko so investirale kupe denarja v generalno ~i{~enje, itd. Med re{evanjem teh te`av se pojavljajo nove, ki jih ni ne konca ne kraja. Sam sem na zadnjem ROT-u skrbel za prijave ekip, kontrolorje in ostalo delovno silo, parkiranje ter postavitev tabora ob {oli. Preve~ za mojo zmogljivost. Kmalu po prvih prijavah sem spoznal, da se nekateri ne dr`ijo razpisnih navodil. Rok prijav je le {tevilka. Kopija potrdila o pla~ani {tartnini je nepotreben papir, ki ga ni treba prilo`iti prijavi. Zahtevani podatki se nekaterim ne zdijo pomembni, ko se prijavljajo za kontrolorja. A najhuje {ele pride.

Pomanjkanje ~asa. V evforiji se re{ujejo te`ave druga za drugo. Dobro ka`e, dokler se ne spozna, da se je v naglici

pozabilo na kako malenkost, ki ni malenkost. Ki se je ne bo dalo re{iti do samega tekmovanja.

@ivci. Po ROT-u nekateri potrebujejo po~itek po fizi~nem naporu, nekateri pa tako po fizi~nem, kot tudi po psihi~nem naporu. En teden? Ne, raje deset dni, ~e ne kar dva tedna. A tu so {e druge akcije, ki ne ~akajo na opomogle gladiatorje.

Telefon. Na vsake tri minute klic na mobija. Na hi{ni telefon na vsakih 5 minut. V pol ure dvakrat z obema naenkrat. Kdor ni nadpovpre~no nadarjen, tega ne zmore.

Kako bi moralo biti? Nizka {tartnina s kompromisno odmerjenim najnujnej{im udobjem. Drug termin ali taborniki, ki bi si upali pol leta v naprej rezervirati ~as in energijo za to~no dolo~eno aktivnost. Asketi, ki bi se za dobro ime in podobo odpovedali tekmovalnim u`itkom na ra~un napetih `ivcev. Dosledno upo{tevanje razpisnih navodil. Bolj{a strukturna organizacija, ki sicer potrebuje ve~ ~asa, a posledi~no manj energije in napetosti. Nek priro~nik, ki ni golo pravilo tekmovanja, temve~ navodilo za organizacijo s ~asovnim okvirom in potrebami po materialnih ter ~love{kih virih.

Samo pod temi pogoji bi upal {e enkrat sodelovati kot organizator ROT-a. A ne naslednje leto. Tokrat si bom z izbrano ekipo privo{~il veliko tekmovalnih u`itkov.

KONCERT KAJMAKOV

^e ste se zmotili pri od~itavanju vi{inskih razlik, narisali napa~en topo znak ali je bila va{a signalizacija z baterijo videti kot "light show", potem se lahko zahvalite Kajmakom - pravemu taborni{kemu bendu, ki z velikimi in odlo~nimi koraki vstopa v svet slave in zvezdni{tva. Verjetno s tem niso kaj prida vplivali na va{o uvrstitev, so pa fantje - vsi taborniki - z vso resnostjo pripravili koncert, ki ga nih~e, ki nekaj da na svoj imid`, ni zamudil. Seveda je lahko `al tistim, ki so koncert zaradi "~udne" ure presli{ali, zato ne zamudite naslednjega nastopa. Kajmaki vabijo!

Na bivaku

Kaj bivak pomeni vsakemu taborniku, je menda jasno. To je najve~ji preizkus njihovih sposobnosti bivanja v naravi. ^e si ne zna skuhati gola`a, bo pa~ la~en, in ~e pri postavljanju bivaka ne razmi{lja o de`ju, je velika verjetnost da bo moker. Tako je leto{nji bivak poskrbel {e za nekaj `ivljenjskih izku{enj, ki so jih nekateri do`iveli na lastni ko`i.

Prepovedi

• Ne hodi na ROT brez verige za kotli~ek; gola` ti lahko pade v ogenj!

• Ne hodi na ROT s slabim {otorskim krilom ali brez armafleksa!

Opozorila

Obleko in spalno vre~o obvezno zavij v PVC vre~ke in zlo`i na dno nahrbtnika!

Pred tekmovanjem se pozanimaj o vremenski napovedi in preveri lego za postavitev bivaka!

Arhitekturna zamisel bivaka naj bo vremenskim razmeram primerna, tudi za mo`nost najslab{ega vremena!

Seznam lahko po `elji dopolni{!

Prej...

@e pred samo dirko so se pojavili o~itki na ra~un organizacije. Predvsem je duhove burila nekoliko neobi~ajna procedura glede zbora udele`encev, s katero so bili povezani problemi s prevozom (tja in nazaj) in {e nekaj drugih stvari, debato pa je dodobra razvnel Ale{ Posega, ki je naznanil prepoved uporabe GSM-ov med tekmovanjem in prizadevanje organizatorja, da zagotovi vsem tekmovalcem ~imbolj podobne pogoje na progi. Burna razprava o GSM-ih, GPS-u in ostalih tehni~nih pripomo~kih se je razvnela. Organizatorji NOT-a (Roman, Rok, Bla`), na{i specialisti in kandidati za specialiste orientacije in topografije (Pepl, Kovax,...) in drugi pa so modrovali. Skupni imenovalec mnenj vseh zgovorne`ev sta bila prizanesljiv odnos do zasebne, vendar od tekmovanja strogo lo~ene rabe mobilnih telefonov in prepri~anost o slabi uporabnosti GPS-a kot pripomo~ka za orientacijo na ROT-u. Vsak naslednji klepeta~ je nato pristavil {e svoj lon~ek in... gordijski vozel sta kon~no presekala najprej Pepl, ki je vsem predlagal, naj se k re{evanju odprtih vpra{anj pristopi konstruktivno in naj se vsi, ki bi `eleli pomagati, udele`ijo oblikovanja novih propozicij ROT-a, nato pa {e Ale{, ki je razjasnil s strani soorganizatorja postavljene pogoje.

na Rutkinem forumu

O ROT-u menda {e nikdar ni bilo izre~enega toliko, kot ravno letos. In prav po zaslugi foruma (forum.rutka.net forum.rutka.net forum.rutka.net forum.rutka.net) na na{i tako opevani Rutki. Skupaj je bilo na to temo oddanih kar 286 sporo~il, od teh jih je nekaj prispelo celo s Hrva{ke.

Dan pred tekmovanjem se je oglasil {e Rifle z "Vsi smo mi v istem ~olnu!" in opozarjal, na preveliko nekonstruktivno kritiko taborni{ke javnosti, ki prostovoljce odvra~a od tega, da bi v bodo~e svoj ~as in energijo porabljali v korist nehvale`ne`ev.

Potem...

Prvi smo si po napornem tekmovanju opomogli ~lani osebja. Edino pravilno. Vsi po vrsti smo bili navdu{eni nad ekipo v kateri smo skupaj sodelovali, organizacijo smo ocenili za relativno uspe{no in ~akali na reakcije tekmovalcev. Prvi se je predramil Igor iz RGT, ki

Med sporo~ili je zrasla tudi

tale cvetka

Tekmovalka A: Tekmovalka A: Tekmovalka A: Tekmovalka A: Tekmovalka A: GSM-ji in moderni kompasi so prepovedani, na drugi strani pa si ekipe privo{~ijo psa, ki ima zelo dobro razvit sluh in voh in ta ekipo zlahka privede do KT.

Tekmovalka B: Tekmovalka B: Tekmovalka B: Tekmovalka A, naj te dopolnim. Na{a ekipa je imela kar dva psa (v vrednosti pribli`no

1000 DEM - na{ rod si to lahko privo{~i), zato nam je bila zmaga pa~ usojena.

je na{tel glavne pomanjkljivosti (pozneje so se v razli~nih variacijah odgovori ponavljali): kompliciranje s {tevilkami za {otore, samo dva kemi~na WC-ja, slaba ozna~enost in informiranost osebja, velike zamude zaradi slabih dogovorov, nekaj tehni~nih malenkosti,... Potem pa so po~asi ob nekaj pohvalah za~ele prihajati na plan {e vse ostale tegobe tekmovalcev na ROT-u. Od pripomb ~ez ocenjevanje skic, risanje idealov do Rutkinega {otora,... Organizatorji so jeli na vse kriplje tola`iti, pojasnjevati,... Ponekod je zaleglo, drugje morda ne. Vsekakor pa so verjetno tekmovalci od obilno promovirane akcije res pri~akovali nekoliko preve~, tako da je razo~aranje in ponekod jezo lahko razumeti.

Zaklju~ek

Primeren epilog in s tem kulturen zaklju~ek je diskusija do`ivela na po-

Bistvo

Nemara pa je bistvo vsega spletnega dogajanja zajel

Gigi

...da je sedaj prvi~ sploh

vsem tabornikom ponujena mo`nost, da sodelujejo pri sestavljanju in ocenjevanju pravil svojega

tekmovanja; do sedaj take mo`nosti vsaj v tako

{irokem okviru ni bilo...

Vse podrobnosti si preberite na: forum.rutka.net/cgi-bin/ forum/show.cgi?54/101

sebni temi o prenovi propozicij in izdelavi opomnika, ki bo v pomo~ bodo~im organizatorjem ROT-a. Gigi, Maru{a (RaR), Pepl (RSK), Edi Peri~ (Savez izvid`a~a Hrvatske), Igor (RGT) in {e nekaj tabornikov je prere{etalo pravila in odprlo kar nekaj vpra{anj. Peplova izku{enost nas je dr`ala nazaj, Edi nam je ponudil pomo~ SIH, ostali pa menda vsi `e komaj ~akajo sestanek komisije PP, kjer naj bi spro`ili vpra{anje v zvezi s prenovo propozicij ROT-a – pridite pridite tudi ostali. tudi ostali. tudi ostali. tudi ostali.

Ve~ informacij andrej andrej@ rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net.

Mo~ne ukane

@iva Praprotnik

Na Mo~nih ukanah - taborni{ki akciji v organizaciji Rodu dveh rek iz

Medvod - se je v soboto 21. oktobra zbralo kar dvajset ekip, vsega skupaj 150 tabornikov iz vse Slovenije. Poleg dru`enja in obilice

zabave, ki se je obetala, je udele`ence privabilo tudi sponzorstvo SIOLa, ki je za vsakega udele`enca prispevalo SIOL paket, Radenske, ki nam je dala v poku{ino novo pija~o, Mobitela in drugih.

Najmlaj{a udele`enka Mo~nih ukan.

Poleg tega je bil namen akcije tudi zbiranje igra~ za otroke iz Zvezne republike Jugoslavije v sodelovanju z Rde~im kri`em Slovenije, za katere smo zbrali ve~ kot sto razli~nih igra~.

Akcija je bila razdeljena na dva dela. Prvi, zabavnej{i del, se je odvijal podnevi. Tekmovalce so ~akale razne

naloge: kot pravi detektivi so morali s pomo~jo fotografij odkrivati Presko, z

gasilsko cevjo so zbijali lon~ke, re{evali so se iz objema gordijskega vozla, prena{ali jajca iz ene hla~nice v drugo, sestavljali puzzle in se podali na minsko polje, kjer so jih namesto min ~akali bomboni. Medtem se je stemnilo in na vrsti je bil drugi, bolj taborni{ki del tekmovanja. [e zadnje ponovitve topografskih znakov, Morsove abecede, rokovanja s kompasom in karto, nato pa smo tekmovalcem zavezali o~i, jih odpeljali v neznano in jih prepustili temi, obsijani z zvezdami in njihovemu znanju ter iznajdljivosti. Ko se je zadnja ekipa ob desetih zve~er odpravila na pot, smo optimisti~no `e ~akali prve na cilju. Po~asi smo do~akali vse, tudi zadnjo, ki je z manj{imi te`avami prispela na cilj ob drugi uri zjutraj. Vendar spanec {e ni bil na vrsti, pomembnej{a od spanja je zabava in zvoki kitare so zveneli {e ob petju petelinov.

Zjutraj so si ekipe `e lahko ogledale rezultate in kmalu do~akale tudi uradno razglasitev. Posamezno je zmagala ekipa Rodu kra{ke jerte iz Se`ane, skupno pa Rod Louisa Adami~a iz Grosuplja, ki je prejel prenosni pokal v obliki stola. [e taborni{ki ZDRAVO in raz{li smo se nasmejanih ust z obljubo, da naslednje leto spet pridemo.

^I^ 2000

Djurko

^i~ko je leto{njo zabavo organiziral na tradicionalni predROTni vikend v Borovnici. Skupno zmago so si spet priborili Samorastniki, ki o~itno ne dobijo dostojnih nasprotnikov, ki bi se z njimi lahko kosali v vseh kategorijah. Poleg zmagovalcev se je za slavo in ~ast potegovalo {e petnajst ekip v kategorijah GG in PP, predvsem iz rodov, ki se `e tradicionalno udele`ujejo tekmovanja. To potrjuje dejstvo, da je ^i~ kot celotno taborni{tvo - poizkusi{ enkrat in potem ne more{ ve~ nehat.

Popotniki so si sami izbrali progo, ki jo bodo prehodili in tako sami dolo~ili, katere naloge bodo opravljali. Teren okoli Borovnice je precej zahteven, saj vrisane vrta~e {e zdale~ ne pomenijo tega, kar je na terenu in obratno, prav tako pa so sodelujo~e razveselili lokalni prebivalci, ki pridno vla~ijo iz gozda les, ter si v ta namen vsako poletje pripravijo ve~ novih poti. Kljub vsemu so se vsi udele`enci prebili do cilja.

Med sodelujo~imi je zakro`il tudi vpra{alnik, da bi izvedeli, kaj ^i~kotu manjka in ~esa je preve~. Po danih rezultatih smo ugotovili, da udele`ba ostaja nespremenjena predvsem zaradi dejstva, da rodovi v tem terminu {e niso popolnoma delujo~i . Nekatere udele`ence pa smo prosili tudi za ob{irnej{i komentar:

^rt Rudman, RSG Koper

Bilo je "ful" dobro, edino kruha je bilo premalo! To je edina stvar, ki sem jo pogre{al!

Andrej Lozar, Rsa

Najprej bi rad izazil veselje ob vnovi~ni skupni zmagi mojega rodu in vse ka`e na to, da bomo tako kot prej{njega, odnesli tudi sedanji prehodni pokal. Vendar ugotavljam, da se je tekmovanje pomehku`ilo in sicer na dva na~ina. Izredno je padla pripravljenost ekip, ki se tekmovanja udele`ujejo, prav tako pa se je tekmovanje skraj{alo s treh dni na dva dneva. Zmaji se morajo dokon~no odlo~iti, kako bodo tekmovanje organizirali v prihodnje. Kakorkoli, ^i~ je odli~na {ola za GG-je in priprava za ROT za PP-je, zato se ga bomo naslednje leto znova udele`ili v visokem {tevilu.

Urban Purkat, RPT

V redu, samo dodal bi eno stvar – popotnico. Nas so namre~ zbudili prepozno, pa zato nismo uspeli pojesti zajtrka. Proga je bila morda malce fizi~no prete`ka, vendar je ^I^ vseeno odli~na priprava na ROT.

Organizatorka Lenka Blejec

Potrudili smo se, kolikor smo se mogli. Zahvalila bi se vsem organizatorjem, pa tudi tekmovalcem, ki so pri{li iz vse

Slovenije. Samo tekmovanje je izpadlo fino in tudi vreme je bilo kot naro~eno. Vse pa vabim na naslednji ^i~, ki bo seveda {e bolj{i.

Juhuhu, `e 20 let smo tu!

Tega smo se veselili taborniki iz rodu Franca Le{nika iz Miklav`a. Dvajset let dela, ustvarjanja, grajenja, dvajset let smeha, joka, veselja in sonca, na stotine razli~nih ljudi, od katerih so bili nekateri le be`ni, drugi pa so kar ve~ni.

Sonce je pred dvajsetimi leti posijalo na majhno vasico Miklav` in par navdu{encev se je odlo~ilo, da naredi nekaj, kar po~nejo `e drugje po Sloveniji, {e bolje. In res je bilo tako. Ves ~as so nad na{im rodom plesali tako oblaki, sonce, de` in tudi nevihta, a kljub vsemu nas ni odpihnilo. ^eprav smo danes manj{i, kot smo bili neko~, smo {e vedno dobri in zagreti taborniki.

V soboto, 23. septembra, smo prav zato priredili enodnevni festival, na katerem smo `eleli nekaj ponuditi na{im najmlaj{im, malo manj mlaj{im in tudi tistim, ki so mladi po srcu.

Lutkovna skupina BUBA MARA iz

Ljubljane je za na{e mlaj{e ~lane zaigrala lutkovno predstavo "Mi{ke". Mi smo bili navdu{eni, lutkarji pa se kar niso mogli na~uditi, kako lep je na{ taborni{ki dom in njegova okolica. "Veseli smo, da smo prvi~ lahko na{o predstavo odigrali na pravi jasi, kjer se igra tudi dogaja", je povedala ena izmed lutkarjev.

V dopoldanskem ~asu smo program predvsem namenili na{im ~lanom in tako zanje pripravili razne {aljive igre, s

Haza

katerimi smo jih malo ogreli, za tem pa {e slikarske ter kiparske delavnice.

Improvizatorji so vse (celo na{ega `upana) nasmejali do solz. Na{ novi ~lan Te{ky je zbral svojo ekipo in sklenil, da poka`ejo, kaj vse lahko ljudi spravi v smeh.

Na kratki otvoritvi smo `eleli predstaviti dogodke preteklih 20 let. Kje vse smo taborili (rekord je seveda 11 let v Bohinju), na katera tekmovanja smo hodili, kaj smo zgradili…

Za poslastico pa so poskrbeli taborniki iz rodu Heroja viteza iz ^rnu~, ki so nam prijazno prisko~ili na pomo~ in spekli ogroooomno pala~ink. Verjetno bi morali resno razmisliti in narediti iz tega pravi biznis.

KAJMAK! Vrhunec ve~era. Mariborska predskupina sNAGA je zagrela publiko, ki so za~eli "~agat", ko so Kajmaki v`gali svoje vi`e. Fantje so vsekakor dokazali, da niso zaman ~e `e ne edini pa prav gotovo prva taborni{ka skupina, ki je `e izdala svoj CD.

Vsa zbrana dru{~ina si je lahko ogledala {e razstavo, kjer smo predstavili na{ razvoj. Prikazali smo tudi diapozitive minulih taborjenj in jamboree-ja v ^ilu. Vsekakor pa smo bili vsi veseli uspelega sre~elova, ki je bil poln lepih nagrad.

Na{e nove rodove majice so bile in bodo prepoznavni znak rodu in vseh tistih, ki nas imajo radi. Zato, kupite si jih!

Padla je no~ in ~as je bil, da mirno sklenemo naporen, a energije poln dan.

S pesmijo kitar in ob ple{o~em ognju smo pozdravili no~ in si rekli "Lepo je bilo!".

^eprav je no~ padla na na{ taborni{ki dom, to ne pomeni, da smo kon~ali. Ne! To pomeni, da smo {ele za~eli. @elimo si, da bi na{ rod ponovno cvetel tako kot neko~. @elimo si, da bi vse ve~ mladih videlo, da je taborni{tvo mnogo ve~ kot pa postavljanje {otorov in kurjenje ognjev. @elimo si, da bi drugo leto pri{li tudi vi!

Juhuhu {e bomo tu!

Posebna zahvala! @e nekaj ~asa nam pri ve~jih akcijah pomaga gosti{~e Zeleni gaj, ki se nahaja nedale~ od na{ega taborni{kega doma. Vedno znova nam doka`ejo, kako pomembno je, da so na{i `elodci siti od ve~ kot dobre hrane. Pa preizkusite!

Zvezni dogodki

Priprava na jesenske posvete

Pred jesenskimi programskimi posveti na obmo~jih

V za~etku oktobra je na Skomarju potekal pripravljalni posvet za jesenske programske posvete po obmo~jih. Po lanskoletnih posvetih, ki so po oceni rodov zelo dobro uspeli, je bil tudi leto{nji pripravljalni posvet namenjen pripravi posvetov na obmo~jih. Kljub slab{i udele`bi so se posveta udele`ili predstavniki vseh obmo~ij (razen Pomurja).

Posvet je bil zami{ljen kot popotovanje skozi simbolni okvir gusarjev. Najprej so udele`enci poiskali zaklad. To je na koncu predstavljal

RutkaNET, ki je tudi sicer zakladnica informacij in obvestil koristnih za na{e ~lane in vodje v organizaciji. Sledil je pregled obmo~nih dogajanj, ki je v veliki meri predstavil aktivno delo tako obmo~nih struktur, kakor tudi ve~ine rodov. Pri tem pa kot ~rne pike izstopajo nekateri rodovi, ki so bili pred leti zelo aktivni, sedaj pa je delovanje `e skoraj zamrlo.

V nadaljevanju posveta so ~lani programske komisije predstavili {tiri orodja prenovljenega pristopa k programu (RAP): podro~je osebnega razvoja, simbolni okvir, splo{ni vzgojni cilji in metode dela po vejah. Vsa podro~ja so, izhajajo~ iz Izjave o vzgoji, logi~no nadaljevanje dela na podro~ju kakovostnej{ega izvajanja programa. Le z jasnimi cilji delovanja bodo ~lani v vsakem trenutku lahko vrednotili svoje rezultate in zaznavali svoj osebni razvoj.

V tretjem delu so se ~lani obmo~nih organizacij ukvarjali z odnosom med organizacijo, dru`bo in mladimi kot ciljno populacijo na{e organizacije. Skozi {tudij primera so odkrivali povezave med potrebami mladih, programom organizacije, ki odgovarja na te potrebe in lokalno skupnostjo, ki naj bi ta program nagradila s ~im ve~jo finan~no, materialno in drugo podporo. Kon~na ugotovitev je bila, da morajo rodovi s pomo~jo obmo~ij bolj aktivno promovirati programe v svojem okolju, temu primerna pa bo tudi podpora lokalne skupnosti.

Zadnji del je bil posve~en programskim projektom Evropa zate, mednarodnemu programu Award, uvajanju programa pomorskih skavtov in pore~anov ter mednarodnemu taboru Techuana 2001.

V okviru Evrokorakov bosta v naslednjem letu v Sloveniji projekta Etnostep na Skomarju od 23. do 30. julija 2001 in StepArt v Zakoj{ki grapi od 30. julija do 6. avgusta 2001 (ve~ si lahko preberete na RutkaNET-u).

Zlet 2002

Na valovih domi{ljije

Na bodo~em zletnem prostoru v Tolminu so se 17. oktobra sestali ~lani organizacijskega odbora 12. zleta tabornikov Slovenije, ki bo potekal od 2. do 11. avgusta 2002. Po ogledu tabornega prostora so bili ~lani odbora zadovoljni, saj prostor ob soto~ju Tolminke in So~e ponuja dobre pogoje bivanja in {tevilne mo`nosti za izvedbo programa ({e posebej atraktivna bo proga pre`ivetja). Sistem bivanja in prehranjevanja bo podoben prej{njemu zletu v Velenju, s to razliko, da si bodo udele`enci pripravljali samo ve~erjo in zajtrk. Naselja se bodo imenovala po rekah, ki se stekajo v So~o (ime naselja osebja) in sicer: Tolminka, Idrijca, Ba~a, Nadi`a in Koritnica. Na zletu bodo kot udele`enci sodelovali ~lani ZTS in drugih skavtskih organizacij (letnik 1987 do 1983), starej{i pa se bodo lahko vklju~ili v eno izmed nalog osebja.

Na naslednjem sestanku bo organizacijski odbor pregledal prispele predloge za znak in pesem zleta, pripravil pa bo tudi grobo finan~no konstrukcijo zleta. Organizacijski odbor sestavljajo Milko Okorn, Toma` Strajnar, Andrej Rutar, Rok Ur{i~, Igor Bizjak, Ivo [tajdohar in Mateja Justin.

Posvet komisije za vzgojo in izobra`evanje odraslih

Kako z izobra`evanjem dose~i ~im ve~ji krog vodij?

Leto{nji posvet Komisije za vzgojo in izobra`evanje odraslih je potekal v duhu pregleda udele`be vodij na razli~nih oblikah izobra`evanja, ki ga v okviru izobra`evalne sheme ponuja ZTS. Razlog za temeljito analizo je bilo predvsem dejstvo, da se je v zadnjih letih seminarjev in te~ajev udele`evalo vedno manj udele`encev in da je bila v leto{njem letu izvedena samo ena {ola za in{truktorje. Pri analizi so sodelovali tudi pomo~niki na~elnikov obmo~ij za podro~je vzgoje in izobra`evanja kadrov, ki so postregli z aktualnimi ocenami potreb po izobra`evanju v letu 2001.

Kljub dejstvom, da so vodje dalj ~asa na funkciji in da so v rodovih v zadnjih letih zapolnili potrebe po izobra`evanju, je jasno, da le v redkih primerih kadre izobra`ujejo na~rtno. Najbolj zaskrbljujo~ je podatek, da kar v ~etrtini rodov v zadnjih treh letih niso sodelovali niti na enem seminarju ali te~aju, ostali rodovi pa glede na potrebe izobra`ujejo vsako leto ali na ve~letno zaporedje. Zato bo prav podro~ju osve{~anja in priprave strategije izobra`evanja v rodovih ter predstavitvi izobra`evalne sheme posve~eno {e ve~ pozornosti; predvsem pri rodovih, ki v preteklosti v tem procesu niso sodelovali. Seveda pa bo treba motivacijo za udele`bo graditi tudi na zadovoljevanju potreb po osebni rasti in koristnosti taborni{kega izobra`evanja tudi na drugih podro~jih izven organizacije.

Aktualno dogajanje v dru`bi in organizaciji je zaznamovalo drugi del posveta. Udele`enci so v okviru Tedna vse`ivljenjskega u~enja razmi{ljali o svojih izobra`evalnih potrebah in o tem, kako izku{nje v organizaciji prenesti tudi v delo izven nje, oblikovali opis del in na-

log pomo~nika na~elnika obmo~ja za vzgojo kadrov in analizirali `ivljenjski ciklus mentorja in vodje te~aja. Poleg tega je Habo predstavil modularni na~in izobra`evanja kot mo`nost za bolj u~inkovito izobra`evanje v ZTS, na koncu pa smo evidentirali mo`ne kandidate za vodje seminarjev in te~ajev v letu 2001.

Posvet je potekal v Fu`inah pri Delnicah, gostitelji, hrva{ki skavti iz Reke, pa so nam predstavili tudi okolico Fu`inskega jezera, kjer bo naslednje leto potekala 7. smotra izvid`a~a Hrva{ke.

In memoriam Miran Ivanu{a

1967 - 2000

@ivljenje je zelo nepredvidljivo, naporno je, v~asih pestro in enoli~no, v~asih veselo, drugi~ `alostno, a vsakomur edino.

V lepem oktobrskem dnevu nas je dohitela `alostna vest, ki je nismo mogli in nismo hoteli dojeti. Kon~ala se je `ivljenjska pot na{ega Mirana, ki ga nismo poznali samo mitaborniki v Lendavi, temve~ je njegovo znanstvo segalo {irom po Sloveniji. Miranovo `ivljenje se je pri~elo pred 33 leti in kmalu po vstopu v {olske klopi se je pridru`il na{i taborni{ki dru{~ini v Lendavi, takrat Odredu Ljudska pravica. Takrat {e kot de~ek je bil takoj opazen, vedno pol idej, vesel in dobrosr~en. Prehodil je bogato taborni{ko pot, od posameznih akcij, taborjenj in zimovanj, mnogobojev, zletov ZTS in takrat {e zletov ZTJ. Bil je tudi udele`enec njemu nepozabnega ^ila 1999. Skupaj smo odkrivali neznano, nekaj za nas novega - NOT, ZOT, STMP - danes ROT in v~asih nas je oblil dolo~en strah, ali bomo zmogli, ali bomo znali, a Miran nas je vedno vzpodbudil, dodal svojo pre{ernost in optimizem. Taborjenj in zimovanj brez njega ni bilo. Njegove ideje v programu so bile `ive, polne domi{ljije in tako prisr~ne.

Bil je tudi vodnik. Vrsto let. Povezan s svojimi ~lani tudi izven taborni{tva {e danes po mnogih letih, ko so njegovi M^-ji zrasli v zrele osebnosti, je rad z njimi posedel, se poveselil in povpra{al, kako so kaj.

Miran je rad tudi pisal. Pa naj so to bile pesmi, ~rtice ali pa celo veseloigre. Ta njegova dela so tako bogatila sleherno {tevilko na{ega ~asnika, sten~ase in trenutke ob tabornem ognju.

V funkciji na~elnika rodu je bil dvakrat, vrsto let ~lan posameznih komisij, tako na obmo~ju kot tudi na Zvezi. Rad je tudi predaval na vodni{kih te~ajih, od koder so ostali prenekateri njihovi zapiski, sheme in tu in tam pripisan kak verz, ki ne bo nikoli tonil v pozabo.

Letos je Miran praznoval jubilej - 25. obletnico delovanja v ZTS. To obletnico je `elel primerno proslaviti, `elel je dose~i {e eno stopni~ko v taborni{kem `ivljenju - osvojiti

naziv in{truktor I. stopnje. A `al ga je kruta smrt doletela ravno na dan, ko nam je `elel predstaviti svoj projekt. [e dan pred tem je z lastnim ob~utkom in z ob~udovanja vrednim pogumom govoril o svojem projektu, vendar nam njegove vsebine ni izdal. "Po~akajte do jutri," nam je dejal. Tega jutri pa zanj ni bilo.

Miran je bil taka osebnost, ki ga je zaznamovala dale~ naokrog. Bil je Miran, ki se je slehernemu od nas vtisnil v spomin na sto na~inov. Nikoli zagrenjen, vedno z nasmehom na ustih in z dobro voljo v srcu. Z akcij je prihajal razigran in veder, bogat z novimi izku{njami in naslovi novih prijateljev, ki so vstopili v njegovo `ivljenje. Miran je ljubil naravo, v njej je na{el svoje veselje, svoj mir in zadovoljstvo skupaj z nami.

Vemo, da bi ob tej `alosti Miran rekel: "Ne jo~ite za mano, saj je brez pomena". A ni tako. Vemo, da bi Miran {e rad `ivel, rad dihal, rad poslu{al, gledal, rad sedel med nami in kak{no povedal, se nasmejal, a `al vemo, da to ne gre. Preostalo nam je le upanje, da najdemo to, kar je Miran iskal, da nadaljujemo njegovo delo, kajti vemo, da bi Miran tako `elel.

Ohranimo Mirana v lepem in trajnem spominu!

Taborniki Rodu Vidra Lendava

GLAS JELOVICE 2001

@e od daljnjega leta 1971 vas vsako leto v za~etku januarja organizatorji iz Rodu svobodnega Kamnitnika vabimo na orientacijsko tekmovanje po zasne`enih {kofjelo{kih

hribih.Tako je naneslo, da vas letos povabimo `e na jubilejno, 30. zapored. Kot se za okroglo obletnico spodobi, smo pripravili {e posebej pester spremljevalni program in bogate nagrade. Prvi~ pa so nam udele`bo obljubili tudi taborniki iz drugih republik nekdanje skupne dr`ave, tako da bo tekmovanje preraslo v mednarodno. Zato verjamemo, da bo tokratno sre~anje {e bolj pestro, napeto in zanimivo. Tekmovanje bo v soboto, 13. 1. 2001, nekje v idili~ni okolici [kofje Loke. [tartnina je komaj omembe vrednih 5500,00 sit na ekipo. Prosimo, da {tartnino naka`ete na `iro ra~un na{ega rodu, {t. 51510-678-55536.

Prijavite se lahko na naslovu: Teja Ziherl, Frankovo naselje 170, 4220 [kofja Loka, 04 / 5186 068, oziroma teja.ziherl teja.ziherl @ kss-loka.si in sicer do 3. 1. 2001, po tem datumu pa bo {tartnina 7500,00 sit. Za vse dodatne informacije, vam je na voljo vodja tekmovanja Tine Radinja, 04/5155 661; 041 924 639 oz. tineradinja tineradinja tineradinja tineradinja tineradinja@ hothothothotmail.com mail.com mail.com.

Za tekmovalce in njihove spremljevalce bo zagotovljeno preno~i{~e v neposredni bli`ini tekmovanja, za katerega pa se je potrebno vnaprej prijaviti na zgornjem naslovu. Vsi tekmovalci morajo s seboj prinesti copate, sicer vstop v {olo ne bo mogo~.

Tekmujejo lahko mo{ke in `enske ekipe v treh kategorijah: GG, PP in gr~e. Ekipa {teje pet ~lanov, dovoljeno je odstopanje za enega.

Tradicionalno tekmovanje v orientaciji bomo tudi letos za~inili z vzporednim tekmovanjem za "najbolj KUL ekipo", ki bo tako kot vsako leto za nagrado prejela prekrasen pokal, prav tako tudi vse zmagovalne ekipe. Obljubimo vam {e odli~en gola` ter zvrhano `lico dru`enja in zabave! Pridite v [kofjo Loko, veseli vas bomo!!!

ZOT prihaja

Zima se bli`a in ~as je, da se za~nete pripravljati. Tudi mi se `e. Smo se `e dogovorili z oblaki za sneg, z vetrom, da bo mrzel, in s soncem, da bo sijalo tista dva dni 26. 1. in 27. 1. 2001, ko se boste potikali po gri~kih v okolici Maribora. ZOT prihaja, pridite {e vi!

Vindi

SKUP[^INA IZBRALA NOVO VODSTVO

V soboto, 28. 10. 2000, je bila v Ljubljani 21. skup{~ina ZTS. Prisotnih je bilo 118 ~lanov skup{~ine od 163 mo`nih, kar je relativno visok odstotek (72,4 %).

Kot slavnostni uvod v delovni del so bili najprej imenovani novi in{truktorji 1., 2. in 3. stopnje, nato pa sta Peter Petrovi~ (stare{ina) in Milko Okorn (na~elnik) izro~ila najvi{ji priznanji za delo - plaketi ZTS Du{anu Kulovcu in Miroslavu Vi~i~u.

Poleg poro~il o delu so prisotni ~lani skup{~ine kot glavno vsebinsko to~ko obravnavali Izjavo o vzgoji v ZTS. Kljub nekaterim pomislekom je bila z 78 ZA, 9 PROTI in 30 vzdr`animi glasovi sprejeta z veliko ve~ino glasov. Izjavo o vzgoji objavljamo v celoti, oziroma bo objavljena v prihodnji {tevilki Taborni{kega vestnika. Nadalje je skup{~ina po sprejetju poro~ila o dejavnosti ZTS od 20. do 21. skup{~ine, poro~ila nadzornega odbora in poro~ila ~astnega razsodi{~a razre{ila dosedanje vodstvo in nato s tajnimi volitvami izvolila novo.

Izvoljeni so bili:

stare{ina ZTS:Mitja Lamut

na~elnik ZTS:Darko Jenko

na~elnik za program ZTS:Toma` Strajnar

na~elnik za vzgojo in izobr. odraslih v ZTS:Damjan Habe

na~elnik za mednarodno dejavnost ZTS:Aljo{a Ravnikar

na~elnik za finan~no-materialne zadeve ZTS:Mitja Premrl

na~elnik za odnose ZTS z javnostmi:Igor Bizjak

~lan IO ZTS za posebne projekte:Emil Mumel

~lan IO ZTS za prav. vpr. in pomo~ rodovom:Franc An`in

~lani nadzornega odbora:

1Rok Ur{i~

2Andrej Tav~ar

3Miroslav Vi~i~

~lani ~astnega razsodi{~a:

1Nevija Bizjak

2Robert Bobanec

3Tone DeCosta

4Csaba Szabo

5Matja` Vrtovec

@al za ~lana IO ZTS za razvoj programa duhovnosti ni bilo

kandidata in bo potrebno v bli`nji prihodnosti izpeljati za to funkcijo nadomestne volitve.

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I I VESTNIK VESTNIK

UREJA: UREJA: UREJA: UREJA: IVO IVO IVO IVO [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, LETO LETO LETO LETO XLVII XLVII

PREGLED AKTIVNIH IN[TRUKTORJEV

iz obdobja 1999/2000 za obdobje 2000/01

CELJSKO-ZASAVSKO OBMO^JE CELJSKO-ZASAVSKO OBMO^JE OBMO^JE

BojanTer`an ROD II. GRUPE ODREDOV

EmilMumel ROD ZELENE ROGLE

GregorKova~i~ ROD ZELENE ROGLE

MarijaHriber{ek ROD ZELENE ROGLE

MatejKotnik ROD ZELENE ROGLE

Bo{tjanHren ROD ZELENE ROGLE

PeterVr~kovnik ROD JEZERSKEGA ZMAJA

MojcaVr~kovnik ROD JEZERSKEGA ZMAJA

Bo{tjanKeti{ ROD JEZERSKEGA ZMAJA

AndrejBra~i~ ROD JEZERSKEGA ZMAJA

AndrejBarle ROD JEZERSKEGA ZMAJA

JanezRo{er ROD JEZERSKEGA ZMAJA

PeterJan ROD JEZERSKEGA ZMAJA

ErvinGro{elj ROD POLDE EBERL-JAMSKI

JanezKukoviæ ROD DIVJEGA PETELINA

DOLENJSKO OBMO^JE DOLENJSKO OBMO^JE

DejanDvor{ek ROD SIVI DIM

Primo`Badovinac ROD GORJANSKIH TABORNIKOV

GregorGutman ROD GORJANSKIH TABORNIKOV

JurijKocuvan ROD GORJANSKIH TABORNIKOV

BorutPelko ROD GORJANSKIH TABORNIKOV

JurijHabjani~ ROD GORJANSKIH TABORNIKOV

AlenkaKo~evar ROD GORJANSKIH TABORNIKOV

AndrejTratar ROD MIRNE REKE

GORENJSKO OBMO^JE GORENJSKO OBMO^JE GORENJSKO OBMO^JE GORENJSKO OBMO^JE GORENJSKO

IvanStojsavljevi~ KOKR[KI ROD

Toma`Strajnar ROD STRA@NIH OGNJEV

AnjaRavnikar ROD STANE @AGAR MLAJ[I

RokPan~ur POKLJU[KI ROD

GregaRobi~ POKLJU[KI ROD

MilkoOkorn ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA

TinaBogataj ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA

BarbaraEr`en ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA

MartinMlakar ROD ZELENEGA @IRKA

TadejMohori~ ROD ZELENE SRE^E

MarkoJu`ni~ ROD KRI[KE GORE

JU@NOPRIMORSKO-NOTRANJSKO OBMO^JE

JU@NOPRIMORSKO-NOTRANJSKO OBMO^JE JU@NOPRIMORSKO-NOTRANJSKO OBMO^JE JU@NOPRIMORSKO-NOTRANJSKO OBMO^JE OBMO^JE

Polona^eligoj ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

GregorKova~i~ ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

MarkoMr{nik ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

MonikaUrh ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

Miha[kerlavaj ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

MarjanMakuc ROD JADRANSKIH STRA@ARJEV

KristianUmek ROD BELA JADRA

Matja`Jesen{ek ROD SREBRNEGA GALEBA

Du{ankaLepej ROD SREBRNEGA GALEBA

KORO[KO OBMO^JE KORO[KO OBMO^JE KORO[KO OBMO^JE KORO[KO OBMO^JE

ZalaPogorel~nik ROD SEVERNI KURIR

OBLJUBLJANSKO OBMO^JE OBLJUBLJANSKO OBMO^JE OBMO^JE

BorisMrak ROD SKALNIH TABOROV

DarkoJenko ROD SKALNIH TABOROV

DamjanHabe ROD SKALNIH TABOROV

MarjetaHren ROD SKALNIH TABOROV

GretaGro{elj ROD SKALNIH TABOROV

Miha[kofic ROD SKALNIH TABOROV

Marko@agar ROD SKALNIH TABOROV

GregaSkok ROD SKALNIH TABOROV

JureAn`in ROD SKALNIH TABOROV

SebastijanLukman ROD SKALNIH TABOROV

MartinGramc ROD SKALNIH TABOROV

MatejJuhart ROD SKALNIH TABOROV

IrenaGantar ROD LOUISA ADAMI^A

Mojca[pacapan ROD LOUISA ADAMI^A

VesnaCvek ROD BISTRI[KIH GAMSOV

RadivojMalnar ROD DVEH REK

RadovanKraj{ek ROD DVEH REK

Ur{aSmrekar ROD DVEH REK

Ale{Hren ROD SRNJAK

LJUBLJANSKO

TadejPugelj ROD BI^KOVA SKALA

RobertTell ROD BI^KOVA SKALA

JakaFortuna ROD BI^KOVA SKALA

GregaKova~i~ ROD HEROJ VITEZ

MajaBo`i~ ROD HEROJ VITEZ

AndrejTav~ar ROD SIVEGA VOLKA

MatejFlorjan~i~ ROD SIVEGA VOLKA

Brin[tabuc ROD SIVEGA VOLKA

AndrejaOsvald ROD TR[ATI TUR

OBMO^JE LJUBLJANSKO OBMO^JE LJUBLJANSKO OBMO^JE LJUBLJANSKO OBMO^JE LJUBLJANSKO OBMO^JE

MihaelaHojker ZMAJEV ROD

AndrejLozar ROD SAMORASTNIKOV

TinaPoneb{ek ROD BELI BOBER

AjdaMartinu~ ROD BELI BOBER

Ale{Posega ROD DOBRE VOLJE

Ale{Arko ROD RO@NIK

Bla`[terk ROD RO@NIK

MajaRozman ROD RO@NIK

RokSu{nik ROD RO@NIK

Du{anKulovec RA[I[KI ROD

Simona Strgulc Kraj{ek RA[I[KI ROD

@igaBab{ek ROD MO^VIRSKI TULIPANI

MajaZu`i~ ROD TRNOVSKIH REGLJA^EV

MARIBORSKO OBMO^JE OBMO^JE OBMO^JE

PeterOpaka MAISTROV ROD

AndrejaHazabent ROD FR. LE[NIK MIKLAV@

ValerijanSalaj ROD VISOKEGA MACESNA

BrankoLeskovar ROD SEVERNICA

Sa{oBel{ak ROD UKRO^ENE REKE

BorutCerkveni~ ROD XI. SNOUB

JasnaTrape~ar ROD XI. SNOUB

^rtomirBorec ROD XI. SNOUB

GregorVinder ROD XI. SNOUB

AndrejPav{i~ ROD XI. SNOUB

TanjaKos ROD XI. SNOUB

MihaBrodnjak KVEDROV ROD

SimonaZupanc KVEDROV ROD

ErikaGril KOBANSKI ROD

IztokUtenkar ROD ^RNO JEZERO

SamoStrehar ROD ^RNO JEZERO

POMURSKO OBMO^JE POMURSKO POMURSKO OBMO^JE POMURSKO

GordanaSovege{ ROD VIDRA

MihaPirher ROD VEDRI PRLEKI

MarkoJerebi~ ROD VEDRI PRLEKI

SimonaTopolinjak ROD VEDRI PRLEKI

Ale{Skali~ ROD VESELI VETER

BrankaKouter ROD VESELI VETER

PetraSkali~ ROD VESELI VETER

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I

RobertJereb ROD SREBRNIH KRTOV

MihaMenard ROD SREBRNIH KRTOV

TinaMiklav~i~ROD ARAGONITNIH JE@KOV

VojkoVi~i~ ROD SO[KIH MEJA[EV

Marko@gavec ROD SO[KIH MEJA[EV

MajaCvek ROD PUNTARJEV

RokUr{i~ ROD PUNTARJEV

MiroKristan ROD PUNTARJEV

MajaKragelj ROD PUNTARJEV

SEZNAM PREJEMNIKOV ODLIKOVANJ IN PRIZNANJ 2000/03

POHVALA ZTS: POHVALA ZTS: POHVALA ZTS: POHVALA ZTS: (pogoji: za vztrajno in uspe{no delovanje ter vestno izpolnjevanje programa ZTS, za uspe{no opravljeno pomembnej{e delo ali organiziranje taborni{ke akcije, taborjenja, pohoda, tekmovanja ali drugih aktivnosti v rodu ali {ir{e, ter za dejanja, ki pomagajo k bolj{emu delovanju organizacije)

1.GREGORGUTMAN19731982RGTNA^.ZA PROGR.ZTS

2.BOJANLAHAJNAR19511997RAJRAJ CERKNO17.10.

3.ROBERTVON^INA19791997RAJRAJ CERKNO17.10.

4.ALE[MAKUC19831997RAJRAJ CERKNO17.10.

5.POLONAKAV^I^19831998RAJRAJ CERKNO17.10.

POHVALA ZTS – za rodove: ZTS – rodove: POHVALA ZTS – za rodove: ZTS – rodove:

(pogoji: za uspe{no opravljeno pomembnej{e delo ali akcijo, dobro organizirano taborjenje, pohod, tekmovanje ali drugo aktivnost v dr`avnem merilu)

[T. [T. [T. [T. [T. ROD ROD ROD ROD KRAJ KRAJ PREDLAGATELJ PREDLAGATELJ OOZTS OOZTS OOZTS OOZTS

1.ROD GORJANSKIH TABORNIKOVNOVO MESTONA^. ZA PROGRAM ZTS

2.ROD KRANJSKEGA JEGLI^ASP. IDRIJARAJ CERKNO17.10.

POSEBNO PRIZNANJE (ZAHVALA) ZA NE^LANE - POSEBNO PRIZNANJE ZA NE^LANEORGANIZACIJE IN POSAMEZNIKE: IN POSAMEZNIKE: (pogoji: za dejanja, ki so pripomogla k bolj{emu delovanju organizacije oziroma Zveze tabornikov Slovenije)

SEVERNOPRIMORSKO OBMO^JE OBMO^JE

SEVERNOPRIMORSKO OBMO^JE OBMO^JE OBMO^JE

Bla`Pra~ek ROD MLADI BORI

AndrejRutar ROD MLADI BORI

AndrejaSedej ROD KRANJSKEGA JEGLI^A

[T. [T. [T. [T. IME OZ. IME ORGANIZACIJE IME ORGANIZACIJE IME OZ. IME ORGANIZACIJE IME ORGANIZACIJE IME OZ. IME ORGANIZACIJE KRAJ KRAJ PREDLAGATELJ PREDLAGATELJ OOZTS OOZTS OOZTS OOZTS

1.GARAMOND d.o.o.LJUBLJANASKUPINA RUTKA NET

2.INFOTEHNA d.o.o.NOVO MESTOSKUPINA RUTKA NET

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I I VESTNIK VESTNIK

UREJA: UREJA: UREJA: UREJA: IVO IVO IVO IVO [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, LETO LETO LETO LETO XLVII XLVII

3.[TUDENTSKI KLUB[KOFJA LOKASKUPINA RUTKA NET

4.OSNOVNA [OLA CERKNOCERKNORAJ CERKNO17.10.

5.MARK MARTINECLJUBLJANASKUPINA RUTKA NET

6.JO@E PODOBNIKSP. IDRIJARAJ CERKNO17.10.

7.MARTA FLORJAN^I^CERKNORAJ CERKNO17.10.

BRONASTI ZNAK ZTS: BRONASTI ZNAK BRONASTI ZNAK ZTS: BRONASTI ZNAK BRONASTI ZNAK ZTS: (pogoji: lahko ga prejmejo popotniki ali starej{i ~lani, ki so z najmanj petletnim aktivnim delom v taborni{ki organizaciji dosegli uspehe pri vodenju in organizaciji posebnih aktivnosti ter izvajanju programa organizacije v okviru rodu ali {ir{e)

1.NINAJERE19771986RSV LJRSV LJUBLJANA11.10.

2.KLEMEN KENDA19781995RAJRAJ CERKNO17.10.

3.ALJAKLE[NIK19741983 RSV LJRSV LJUBLJANA11.10.

4.LUKAKRONEGGER19781985RSV LJRSV LJUBLJANA11.10.

5.LUKALAHAJNAR19791995RAJRAJ CERKNO17.10.

6.MIHAMA^EK19791988 RSV LJRSV LJUBLJANA11.10.

7.TINAMIKLAV^I^19781995RAJRAJ CERKNO17.10.

8.MARKO OBID19771995RAJRAJ CERKNO17.10.

9.BRIN[TABUC19801989 RSV LJRSV LJUBLJANA11.10.

10.SONJA VOGRI^19761988RSV LJRSV LJUBLJANA11.10.

11.URO[MEDVEDEC19761983RMBPOM.NA^.PROG. ZTS

12.MILO[ POPOVI^19721981RMBPOM.NA^.PROG. ZTS

13.MIHAVALI^19781987 RSV LJRSV LJUBLJANA11.10.

14.KATARINA VOLK19741982RMBPOM.NA^.PROG. ZTS

15.JASNA @ELEZNIKAR19751982RMBPOM.NA^.PROG. ZTS

SREBRNI ZNAK ZTS: SREBRNI ZNAK ZTS: SREBRNI ZNAK ZTS: SREBRNI ZNAK ZTS: ZNAK (pogoji: lahko ga prejmejo ~lani starej{i od 20 let, ki so z najmanj desetletnim aktivnim delom v taborni{ki organizaciji, uspe{nim vodenjem enot in izvajanjem programa, organiziranjem in vodenjem ve~jih akcij v rodu, obmo~ju ali v republi{kem merilu dosegli uspehe, ki so jih uveljavili v obmo~nem ali dr`avnem merilu)

1.ROBERT GOLAV[EK19651977R^M LJR^M LJUBLJANA

2.LARAMAJCEN19771986 RSV LJRSV LJUBLJANA11.10.

ZLATI ZNAK ZTS: ZLATI ZNAK ZTS: ZLATI ZTS: (pogoji: lahko ga prejmejo ~lani starej{i od 25 let, ki so z najmanj petnajstletnim aktivnim delom v taborni{ki organizaciji, uspe{nim vodenjem enot in izvajanjem programa, organiziranjem in vodenjem ve~jih akcij v republi{kem merilu dosegli uspehe, ki so jih uveljavili v obmo~nem ali dr`avnem merilu)

1.GREGAKRAMER19731982

Na osnovi prispelih predlogov pripravil Ivo [tajdohar. Gradivo je obravnaval IO ZTS na 52. seji dne 23. 10. 2000 in ga kot predlog potrdil.

RAZPIS ZA OBLIKOVANJE IN

IZDELAVO LATERNE

Za prenos plamena Lu~i miru iz Betlehema in njegovo ohranjanje v ZTS potrebujemo primerno laterno. Zato pripravljalni odbor za pripravo akcije Lu~ miru iz Betlehema i{~e izdelek, ki bo najbolj odgovarjal potrebam. Laterna naj bo prenosna in ognjevarna. Vir gorenja je lahko poljuben, oblikovna podoba pa naj bo v stilu s simboliko Lu~i miru iz Betlehema (sporo~ilo miru, strpnosti, medsebojnega spo{tovanja) in skavtstvom. Med izdelki, ki bodo na sede` pisarne ZTS prispeli do 4. 12. 2000 do 14.ure, bo najbolj izviren in uporaben izdelek nagrajen. Pripravljalni odbor za pripravo akcije Lu~ miru iz Betlehema

[T. [T. [T. IME IME PRIIMEK PRIIMEK ROJ. ^L. ZTS ^L. ZTS ^L. ZTS ^L. ZTS ROD ROD ROD ROD PREDLAGATELJ PREDLAGATELJ OOZTS OOZTS OOZTS OOZTS

PRIIMEK PRIIMEK ROJ. ROJ. ^L. ZTS ^L. ^L. ZTS ^L. ROD ROD ROD ROD PREDLAGATELJ PREDLAGATELJ OOZTS OOZTS

Techuana – alternativa naravi

Izbor vpra{anj, ki smo jih prejeli v preteklih tednih:

Techuana – naravna alternativa

Pozdravljeni taborniki, ljubitelji interneta.

Tudi JOTI 2000 smo uspe{no "preircali". Upam, da ste se po neprespanih no~eh in dnevih naspali, prav tako upam, da ste spoznali mnogo novih prijateljev in obnovili vsa stara poznanstva. JOTI je letos potekal na enak na~in, kot vsa leta doslej, razen {tevila udele`encev in nekaj drugih manj{ih sprememb se ni spremenilo prakti~no ni~. Zaradi pove~anega {tevila udele`encev, so imeli organizatorji kar nekaj te`av s stre`niki, ki so dr`ali pokonci svetovno skavstko mre`o. Ne glede na to, se je ve~ina veselih klepetulj zabavala. Upajmo, da bodo organizatorji do naslednjega leta uspeli nadgraditi omre`je in bo JOTI potekal kot po maslu.

Slovenski taborniki smo se zbrali na ve~ mestih v organiziranih skupinah, ve~ina jih je pa klepetala kar doma. Na{ kanal #slovensko je bil vedno poln, od ~asa do ~asa se je na kanalu nabralo preko trideset ljudi. Zelo zanimivo je pa to, da so se nam pridru`ili prijatelji iz vseh republik biv{e Jugoslavije. [tevilo vseh slovenskih udele`encev je te`ko oceniti, vendar je preseglo magi~no mejo stotih udele`encev. Kljub temu bi {tevilka skorajda morala biti precej vi{ja, saj je tabornikov v Sloveniji okrog 10000.

V Ljubljani je Rod heroj Vitez poskrbel za odli~no organizacijo lokalne udele`be na JOTI-ju. Zbrali smo se na poljanski gimnaziji, kjer sta Mojca in Maja delali red med nepopisno gne~o. Malo manj tabornikov je "ircalo" na Srednji {oli za po{to, ekonomijo in telekomunikacije. Ve~ino ~asa so mi delale dru`bo punce iz Rodu trnovskih reglja~ev.

Za pomo~ pri organizaciji se zahvaljujem Mojci, Maji, Mihi, Davidu in vsem ~lanom ekipe RutkaNET-a. Prav tako se zahvaljujem Toma`u Ocepku, ki je omogo~il uporabo ra~unalni{ke u~ilnice na Srednji {oli za po{to, ekonomijo in telekomunikacije ter Gimnaziji Poljane.

Se vidimo na JOTI-ju 2001!

Glasila

[e zadnja taborjenjem posve~ena glasila so prispela v uredni{tvo Tabora. Dobili smo tudi Ko~anski vestnik, v katerem je kar nekaj strani namenjenih taborni{tvu, svoje glasilo pa so po dolgem ~asu spet poslali splitski skavti.

[~uka

Glasilo Rodu jezerske {~uke Cerknica

avgust 2000, {tevilka z letnega taborjenja

Brzice

Glasilo Dru{tva tabornikov Ra{i{ki rod Ljubljana

september 2000

Brzice so eno od tistih glasil, pri katerih so se v rodu modro odlo~ili zdru`iti glasilo o taborjenju in glasilo za za~etek novega taborni{kega leta. Ve~ina glasila je tako namenjena poletnemu dogajanju, vklju~no z naslovi vseh udele`encev julijskega taborjenja. Ko preberemo to, nam ostane le {e zabavni del. Kvizi, kri`anka in kup ugank. In seveda Top {op, v katerem predstavljajo CD Kraval - novo plo{~o ansambla Kajmak. Pa {e to: ~e kupite njihovo plo{~o po izredno nizki promocijski ceni (7,5 evra), si zagotovite do`ivljenjsko pravico, da kupujete vse njihove plo{~e po ceni, ki velja za vse ostale. ^e to ni odli~no ...

[~uka na prvi pogled deluje rahlo zmedeno. Povsod ilustracije in fotografije, po{evno in narobe obrnjeno besedilo in zelo zanimiva rubrika - Neki ~lanki. Ko preletimo predstavitve vodov s tistim skrivnim pomenom, ki ga poznajo samo tabore~i, smo `e pri zelo osebnem intervjuju z vodnikom. Potem se pustimo presenetiti le {e Lou Reedu in njegovi Perfect day, naj pesmi s taborjenja. Aja, pa {e zadnja stran - dve razli~ici uredni{tva. Indijanska in doma~a.

Uredniki rodovih glasil!

Revijo Tabor `elimo {e bolj pribli`ati obmo~jem, na katerih delujejo rodovi, zato bomo v naslednjem letu uvedli novo rubriko, v kateri bodo zbrane novice iz va{ih obmo~ij.

Tega pa ne moremo narediti, ~e nimamo prav va{e podpore, saj ste kot rodovi propagandisti in predvsem kot uredniki rodovih glasil najverjetneje v sredi{~u toka informacij.

Prosimo te, da se nam oglasi{ na zts zts zts zts zts @ rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net, v ime sporo~ila pa napi{i Tabor - novice. Sporo~i nam, katero glasilo ureja{ in kolikokrat na leto izhaja.

Pomagaj nam narediti revijo Tabor {e bolj{o! nam narediti revijo Tabor {e bolj{o! nam

Matija

Glasila Ko~anski vestnik

september 2000, {t. 12

Ko~anski vestnik ni taborni{ko glasilo, vendar je dober del namenjen na{i aktivnosti. V zadnji {tevilki so se posvetili poletnemu taboru, Totemu 2000 in ^i~evemu memorialu.

Svijet Skauta

Glasilo Splitstkega skavtskega zbora

oktober 2000, {t. 6

Ob listanju revije se pogled ustavi na naslovu "Biti ali ne biti tabornik". Z zanimivim pristopom opi{ejo prednosti, ki jih nudi taborni{tvo za posamezno starostno skupino, vse skupaj pa {e podkrepijo s sociologijo. Zelo pou~no.

Sicer pa {e ekskluzivno poro~ajo o 18. svetovnem MOOT-u, taborjenju za otroke Splita in obisku Mad`arske. Videti je, da ima Svijet skauta lepo prihodnost, saj je razlika med prvo {tevilko in to zelo ob~utna.

Po knjigi Na{ tabor - del narave

@VN Taborniki in okolje

Vsa ~lovekova aktivnost v naravi bolj ali manj vpliva na {ir{o in o`jo okolico prostora, kjer se aktivnost dogaja. Za ve~ino aktivnosti lahko trdimo, da je njihov vpliv na naravo negativen. Vendar se odgovoren odnos do okolja, prav tako kot dolgo potovanje, za~ne s prvim korakom, za~ne pri vsakem posamezniku, ki s svojim zavestnim delovanjem v svoji neposredni okolici veliko pripomore k ohranjanju okolja.

Pripraviti tabor, ki bo naravi in ljudem prijazen, ni lahka naloga. Organizacija dejavnosti mora potekati tako, da bo na koncu za taborniki ostala samo zahvala, kot nas je pred mnogimi leti u~il prof. Pavel Kunaver - Sivi volk. Tabore~i pa se morajo vrniti s taborjenja bolj{i in bogatej{i za nove izku{nje. Vodstvo mora poznati osnovne zakonitosti okolja, v katerem bodo organizirali taborjenje.

Osnovni okoljski pojmi

Znanost, ki se imenuje ekologija je po strokovni definiciji veda o odnosih rastlin in `ivali z `ivim in ne`ivim okoljem. Najpomembnej{i elementi ne`ivega okolja, ki ga strokovno opredeljujemo z besedo biotop, so toplota, vla`nost, svetloba, tlak, kemizem in {e nekaj drugih. Pod vplivom dejavnikov ne`ivega okolja in odnosov med organizmi, se na dolo~enem obmo~ju razvije

`ivljenjska zdru`ba ali biocenoza rastlin, `ivali in ni`jih organizmov.

Prisotnost dolo~enih `ivalskih vrst vpliva na pojavljanje posameznih rastlinskih vrst in obratno. Vsaka rastlinska ali `ivalska vrsta rabi za pre`ivetje dolo~en sklop ne`ivih in `ivih dejavnikov okolja, ki ga imenujemo ekolo{ka hi{a. @e iz teh osnovnih, na kratko predstavljenih pojmov, ki opredeljujejo ekologijo, lahko za~utimo povezanost vseh delov narave med seboj. Ekologija raziskuje tudi vplive ~loveka na posamezne elemente `ive narave in se tako navezuje na vedo varovanja narave ali okolja. Teh dveh ne smemo zamenjevati, saj ima vsaka dovolj lo~eno podro~je raziskovanja. Zato je raba pojma "ekologija" v pomenu "varstvo okolja" povsem napa~na in v bodo~e ne bomo organizirali "ekolo{kih akcij", ampak "naravovarstvene" ali "okoljevarstvene".

Glede na dejstvo, da se tabori postavljajo na travni{kih povr{inah, je primerno, da spoznamo ta ekosistem. Ve~ina travni{kih povr{in na Slovenskem je posledica izsekavanja gozdov za pridobivanje povr{in za pridelavo hrane. Izjema so le alpinski travniki nad drevesno mejo. Ker so travni{ke povr{ine mo~no izpostavljene vplivom vremena, ne morejo vzpostaviti stabilnej{ih razmer. Zato se rastlinske zdru`be na njih mo~no razlikujejo glede na podlago in klimatske razmere.

Kljub temu, da je ve~ina rastlin na travniku trav, pa najdemo poleg njih tudi veliko zeli{~, med katerimi so najpomembnej{e metuljnice, zaradi svoje zmo`nosti vezave du{ika v tla. Na prisotnost zeli{~ na travni{kih povr{inah mo~no vpliva na~in gospodarjenja z njimi. Trav ko{nja ne prizadene, saj imajo rastna tkiva tako nizko, da ostanejo nepo{kodovana. Zeli{~a imajo tkiva na vr{i~kih, zato jih ob ko{nji odstranijo. Zato je na teh povr{inah ve~ trav kot zeli{~.

Kljub temu, da na prvi pogled ni opazno, pa je na travni{ke povr{ine vezano veliko {tevilo `ivalskih vrst. Ve~ina je `u`elk, ki so le ob~asni obiskovalci, nekatere pa gradijo svoje domove v tleh ali travnih bilkah. Hrano na travnikih najdejo tudi dvo`ivke, plazilci, veliko vrst ptic in sesalcev. Ve~ina si na travniku samo i{~e hrano, redki pa tam tudi stalno `ivijo, saj je travnik le slabo skrivali{~e.

Taborjenje na travni{kih povr{inah

Taborni prostori, ki so v pogosti uporabi, imajo tako po{kodovano travno ru{o, da so od tabora do tabora ne opomore ve~ in nas vsako leto znova pri~akajo "ple{e" gole zemlje. Zgo-

daj spomladi razrahljano zemlji{~e in posejano seme trav, ki rastejo v okolici - najbolj{i je seneni drobir iz kozolca bli`njega kmeta - bodo mo~no popravili stanje. "Ple{o", ki nastane na ognji{~u pa prepre~imo tako, da na za~etku tabora previdno odstranimo kose travne ru{e skupaj z zemljo in jih shranimo v senci, ob~asno zalivamo, po kon~anem taborjenju pa ponovno namestimo na ognji{~e in dobro zalijemo.

Pomembno je na~rtovanje

Kako se na{ tabor vklaplja v okolje in se z njim povezuje, je dobro na~rtovati in upo{tevati `e pri postavitvi tabora, saj nam bo to omogo~ilo la`je in kakovostnej{e izvajanje programa, obenem pa se z dobro premi{ljeno taborno infrastrukturo izognemo marsikateremu negativnemu vplivu na okolje. Vsak tabor se sre~a s tremi poglavitnimi problemi:

• odpadki, odplake in latrina;

• les in ogenj;

• uspe{no sodelovanje z lokalno skupnostjo.

Travni{ke povr{ine

Taborni{ki forum

forum.rutka.net

forum forum [lat., 'trg' ], v rim. mestih glavni trg ali tr`nica. Najbolj znani f. je bil forum Romanum v Rimu. /Iz Velikega splo{nega leksikona, DZS, Ljubljana 1997/

Veliko ~asa je tudi med taborniki veljalo, da si mladi ne upamo jasno in argumentirano, v~asih celo ostro predstaviti svojega mnenja. Zadnje dogajanje v zvezi z ROT-om je taka razmi{ljanja ovrglo, pa tudi sicer taborni{ki forum s svojimi 600 sporo~ili izpolnjuje enega glavnih ciljev RutkaNET-a, dati mladim motivacijo in prilo`nost, da spregovorijo in s tem sodelujejo pri razvoju organizacije!

Forum zajema 3 glavne teme: Borzo (male oglase, dopisovanje, izmenjavo, borzo prostorov,...), Klepet (klepet kar tako ali klepet o taborni{kih vpra{a-

njih) in Taborni{tvo (teme povezane z na{im programom).

Uporaba programa je preprosta in vam zato ne bi smela delati ve~jih te`av. Na levi strani imate na voljo povezave na kazalo, indeks sporo~il v zadnjem tednu, pomo~ in {e eno zanimivo orodje – iskanje po sporo~ilih. Zahtevnej{im uporabnikom je na voljo {e napredna razli~ica, ki ima nekaj uporabnih zanimivosti. Na forum lahko po{ilja kdorkoli, vsem uporabnikom pa priporo~amo, da se registrirajo (glej rubriko Triki in nasveti), saj bodo tako la`je in u~inkoviteje oddajali in brali sporo~ila.

Teletekst Slovenske televizije

Triki in nasveti

Kako dobiti uporabni{ko ime na forumu?

Odpre{ stran forum.rutka.net forum.rutka.net forum.rutka.net forum.rutka.net forum.rutka.net, kjer se ti na levi strani zaslona odpre seznam povezav. Klikne{ na rde~e obarvano povezavo Nov uporabnik Nov uporabnik Nov uporabnik Nov uporabnik uporabnik ter izpolni{ obrazec na desni. Za uporabni{ko ime je priporo~ljivo vpisati taborni{ko ime, saj te bodo na forumu tako la`e prepoznali. Ko izpolni{ obrazec pritisni gumb Po{lji Po{lji Po{lji, nato pa bo{ najkasneje v nekaj dneh na vpisani e-mail naslov prejeli obvestilo z geslom.

Astronomija

^arovnica z neba

Primo`

V~asih se nam dozdeva, da se je narava kar malce po{alila z nami. Kot da nam ho~e pokazati, da nismo samo ljudje zmo`ni ustvarjati veli~astnih umetni{kih del. V~asih nam poka`e kak{no svojo stvaritev kar skozi teleskope. Marsikateremu umetni{kemu delu narave pa ljudje sami pripi{ejo vsebino, kar je seveda le plod na{e domi{ljije. Tako tudi na nebu lahko najdemo ~arovnico. ^arovnica je v bistvu meglica imenovana IC 2118 v ozvezdju Orion in ne sveti z lastno svetlobo. Osvetljuje jo najsvetlej{a zvezda Oriona Rigel, ki se nahaja pribli`no za {irino na{e slike desno. Meglica sveti v modri barvi ne le zato, ker Rigel sveti modro, ampak tudi zato, ker odbija le modri del spektra svetlobe.

LUNINE MENE

Stari kabalisti~ni nauk pravi: "Kakor zgoraj tako spodaj", zato ni ~udno, da je na svetu (in v Sloveniji) vse ve~ ~arovnikov in ~arovnic, ki se prebijajo z meseca v mesec kdove kako. Sicer pa `ivimo v svobodni, demokrati~ni dr`avi in nih~e se nima pravice vtikati v soseda, kako le-ta pre`ivi… No, vse se spremeni, le ~arovnica z neba ostane enaka… Kaj pa stari kabalisti~ni zakon? Se lahko ta spremeni?

Ste `e kdaj videli halo efekt?

V~asih se pojavi na nebu zanimiv pojav. Zdi se, kot da Luno obdaja svetel obro~. Pojavu pravimo Halo efekt, ki nastane zaradi zmrznjenih kristalov vode, ki se nahajajo v najvi{ji plasti atmosfere Zemlje, kjer se {e lahko pojavijo oblaki. Voda zmrzuje v drobne kristal~ke heksagonalne oblike, ki vsak za sebe tvori neke vrste le~o. Zaradi tipi~ne kristalne oblike se vsak `arek svetlobe, ki pade nanje, lomi natan~no pod kotom 22 stopinj. To pa pomeni, da je tudi obro~ okoli Lune od nje oddaljen natanko

Prvi krajec4. 11. 2000ob8:27

Polna luna11. 11. 2000ob22:17

Zadnji krajec18. 11. 2000ob16:27

Mlaj26. 11. 2000ob0:13

Prvi krajec4. 12. 2000ob4:56

Polna luna11. 12. 2000ob10:05

ZNANE IZJAVE

Kdor `ivi za visoke ideale mora pozabiti misliti na samega sebe. (Feuerbach)

Meglica IC 2118 je videti kot ~arovnica, ki gleda z neba

22 lo~nih stopinj. Podoben efekt lahko opazimo v~asih tudi podnevi okoli Sonca. Najve~krat se Halo efekt okoli Sonca pojavlja v obliki mavrice. Poznamo tudi "5 stopinski Halo efekt", ki pa ni tako izrazit, nastane pa ob malce druga~nih pogojih zmrzovanja vodnih hlapov, ki tvorijo tudi kristale druga~nih oblik in lastnosti.

[e ena orionova meglica

Ta meglica je znana pod imenom M 42 in je najbolj svetla meglica na nebu. V jasnih no~eh brez Lune je lepo vidna `e s prostimi o~mi, saj predstavlja me~, ki visi z orionovega pasu. ^e boste pogledali meglico `e z navadnim daljnogledom, pa boste verjetno kar ostrmeli. Meglica odseva svetlobo novo rojenih zvezd v njenem srcu. Vidne so {tiri zvezde, ki tvorijo majhen trapez in jim tako tudi pravimo. Orionova meglica je od nas oddaljena okoli 1500 svetlobnih let in le`i v istem kraku na{e galaksije "Rimske ceste" kot na{e Sonce z nami vred.

VZHODI IN ZAHODI SONCA

1. 11.Vzhod: 6:431. 12.Vzhod: 7:24

Zahod: 16:48Zahod: 16:18

15. 11.Vzhod: 7:0315. 12.Vzhod: 7:37

Zahod: 16:30Zahod: 16:17

Halo efekt okoli polne Lune nad {panskim mestom San Sebastian

Vesoljski teleskop Hubble, ki je posnel sliki obeh meglic Velika orionova meglica M 42

Orientacija

Tehni~ni pripomo~ki na taborni{kih tekmovanjih

Pravkar kon~an ROT 2000 je dodobra vzburil duhove tekmovalcev, sodnikov, organizatorjev in tudi drugih tabornikov glede tega, uporaba katerih tehni~nih pripomo~kov je dovoljena in katerih ne. Kon~no mnenje o tej problematiki bo morala sprejeti ustrezna komisija ZTS, vsekakor pa bo za ustrezno odlo~itev potrebovala razli~na mnenja.

Najprej se moramo vpra{ati, o katerih tehni~nih pripomo~kih se sploh spra{ujemo, saj je razprava o ROT-u v~asih `e za{la s prave smeri. Da uporaba prevoznih sredstev na motorni ali no`ni pogon tako zase kot za opremo na ROT-u in ostalih tekmovanjih, kjer taborniki pe{ premagujemo progo, ni dopustna, je razumljivo. Tekmovanja s kolesi, kanuji ipd. seveda ne sodijo v to kategorijo. Prav tako se moremo strinjati, da si ekipa med tekmovanjem ne sme pomagati s komunikacijo na daljavo tako med ~lani ekipe (signalizacija, razpr{itev ekipe v primeru iskanja KT) kot z drugimi ekipami (nasveti za izbiro poti na dolo~eni etapi, re{itve nalog, ipd.). Problem ni nov, saj so si `e pred mnogimi leti posamezne ekipe na progi pomagale z radijskimi postajami, pa tudi mobilni telefoni obstajajo `e nekaj let. Res pa je, da so organizatorji leto{njega ROT-a ta problem prvi izpostavili. Mnogi so v razpravah izpostavljali

`e tudi problem `epnih ra~unalnikov, ki lahko `e sedaj olaj{ajo kak{no nalogo, zavedati pa se moramo, da bodo vedno manj{i, zmogljivej{i in bodo imeli {e dodatne vhodne in izhodne enote.

Te`je pa se bo odlo~iti okoli prepovedi tistih pripomo~kov, ki jih imenujemo tehni~ni pripomo~ki za orientacijo. Potrebno bo najti pravo mero med prvo skrajnostjo, ki bi brez izjeme dopu{~ala vse tovrstne pripomo~ke, in drugo, ki so nam jo predlagali tudi taborniki s Hrva{ke, in dovoljuje izklju~no uporabo kompasa, ure in kalkulatorja. Vendar lahko tudi pri teh treh, na prvi pogled nedol`nih pripomo~kih, naletimo na te`ave.

Orientacije in topografije brez kompasa in busole si ne moremo predstavljati, saj najbr` nih~e ne bo zahteval od tekmovalcev, da se orientirajo po mahu ipd. S tem takoj ne vzdr`ijo argumenti nekaterih, da mora ostati taborni{tvo prvinsko in da tehnika vanj ne sodi. Seveda lahko prvinskost preizkusimo na taboru ali pohodu, na tekmovanjih pa~ ne. Pred desetletjem in ve~ smo vsi uporabljali enako busolo, M 53, z njo merili azimute z natan~nostjo 1° in imeli tako enake pogoje. Danes busole M 53 zamenjujejo razli~ni kompasi in busole razli~nih proizvajalcev, ki se med seboj lo~ijo tako po namenu kot po natan~nosti. Za gibanje po terenu s karto skoraj vsi uporabljamo kompas na plo{~ici, ki

ga odlikujejo majhna te`a, hitro umirjanje igle in enostavnost. @al pa je premalo natan~en za viziranje pri krokiju ali minskem polju (2-3°). Tudi novej{e busole na plo{~ici po natan~nosti ne dosegajo M 53, tako da je danes prava re{itev za natan~no viziranje busola z diskom (ali s prizmo, kot jo imenujejo nekateri), ki omogo~a merjenje azimutov na 0,5° natan~no.

Razdalje redko katera ekipa meri s koraki, saj metoda pri krokiju in na minskem polju ne omogo~a uspeha. ^e bi `eleli, da ponovno vse ekipe merijo razdalje s koraki, bi morali zni`ati kriterije natan~nosti pri ocenjevanju. Tako ve~ina ekip razdalje meri z merskim trakom ali vsaj z vrvico. Ob uvedbi skice na daljavo mnogo ekip kot pripomo~ek uporablja daljnogled, ki lahko v dolo~enih primerih pomaga tudi pri iskanju pomembnih orientirjev. @e navaden daljnogled z nitnim kri`em omogo~a dolo~itev razdalj, na tr`i{~u pa obstajajo tudi daljnogledi, ki omogo~ajo od~itavanje horizontalnih kotov ter naklonov z natan~nostjo nekaj kotnih minut in imajo vgrajen laserski merilec razdalje s centimetrsko natan~nostjo. Si zami{ljate, kak{na {ala bi bila viziranje krokija ali prehod minskega polja s tak{nim in{trumentom! Ob tem bojazen, da bi katera ekipa na progo s seboj nosila ve~ kilogramov te`ak teodolit ali tahimeter, odpade.

V naslednji {tevilki Tabora bom opisal {e ostale pripomo~ke: vi{inomer, klinomer, pedomer in tistega, ki buri najve~ duhov – GPS sprejemnik.

Narava

Sne`nik

Stra`ar Regijskega parka Sne`nik

Najvi{ji vrh slovenskega Krasa in najvi{ja izvenalpska gora v Sloveniji so prese`niki, ki opisujejo 1796 metrov visok Sne`nik. Vrh ponuja prelep razgled po dolinah rek Pivke, Reke in Planinskega polja, seveda pa pogled ne more mimo alpskih vrhov Julijcev, Karavank in Kamni{kih Alp. Osamljen stra`ar Regijskega parka Sne`nik se pona{a z najve~jim nealpskim obmo~jem ru{ja in redkimi rastlinskimi vrstami. Ravno nad gozdno mejo je to najbolj bogato in obiskovalca preseneti trdo`ivost cvetov, ki bijejo boj z golo podobo Krasa. Hkrati pa sne`ni{ka planota, v svojih nedrjih prerasla z jelko, bukvijo in v globokih dolinah s smreko, daje zaveti{~e {tevilnim medvedom, jelenom, risom, gozdnim jerebom, divjim petelinom in drugim `ivalim.

Izleti

Slivnica

Albatros

Foto: Bizi

Prej{nji~ sem vam, dragi bralci, zelo na hitro predstavil Vrem{~ico, kot enega izmed primorsko-notranjskih gri~ev. Danes pa vam predstavljam Slivnico (1114 m) – goro ~arovnic.

Slivnica je del velike notranjske planote. V smeri zahod - vzhod na severu zapira Cerkni{ko polje in jezero v dol`ini 7 km. [iroka je 3 km ter sestavljena iz treh delov. Zahodni, najni`ji del se imenuje Gradi{~e (858 m). Tod so bili najdeni prazgodovinski ostanki iz keltskih ~asov. Osrednji del nosi razli~na imena. Ponekod v literaturi je poimenovan Dolgi vrh (958 m) ali pa preprosto osrednja Slivnica, v atlasu Slovenije se imenuje Debeli vrh (958 m), doma~ini pa ta del imenujejo [tale - poleti se tod pase `ivina. Skrajni, vzhodni del se imenuje V. Slivnica, pravijo pa mu tudi Medvednica (1114 m).

V preteklosti so ljudje goro proglasili za dom ~arovnic oziroma coprnic. Lete naj bi semkaj prihajale s hrva{kega Kleka in naj bi se zadr`evale v coprni{ki jami (breznu) tik pod vrhom. O tem pojavu je pisal `e Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. In tako je lutka, ki predstavlja coprnico na metli {e danes, za{~itni znak Slivnice, znane so tudi coprni{ke figure v ~asu cerkni{kega pustnega karnevala.

Vr{ni del gore, hriba, vzpetine oziroma kakorkoli pa~ `e zadevo imenujemo, je ve~inoma travnat in zato izredno razgleden. Razgled sega vse od Sne`ni-

ka na jugu, do Nanosa in {e dalje na zahodu, kjer obzorje obrobljajo Julijci. Proti severu vidimo vse do Karavank in Kamni{kih Alp, na vzhodu pa se pogled zaustavi na ko~evskih gri~ih.

Severna pobo~ja so strma, pokrita z bukovimi gozdovi. ^e ne upo{tevamo

makadamske ceste, ki vodi na vrh Slivnice in se pri~ne v Cerknici ter re`e severna pobo~ja, je mo`nih dostopov s te strani malo. Situacija na ju`ni strani je dosti bolj{a. Pobo~ja so zlo`nej{a in travnata. Markirana pot vodi iz Cerknice. Mo`ni so tudi dostopi iz vasi Martinjak ali pa Grahovo.

Vzpon po markirani poti iz Cerknice pri~nemo na vzhodnem koncu mesta, za tovarno Brest. Za~etek ture je "orientacijsko" morda najte`ji, saj se razmere v urbanem delu kar precej hitro spreminjajo. Je pa na{a sre~a, da je Slivnica precej pogosto obiskan cilj. Ob lepih dnevih je v bli`ini izhodi{~a vse polno avtomobilov. V primeru te`av z lokacijo izhodi{~a nam prav gotovo znajo pomagati doma~ini.

Pot se sprva vzpenja zlo`no preko pobo~ja, kmalu pa zavije strmo navzgor po zna~ilni zaseki v borovem gozdu. Slabih tristo metrov vi{e dose`emo vr-

V gozdovih pod Slivnico

{no sleme. Kmalu smo na zahodnem vrhu – Gradi{~e. Nadaljujemo v smeri proti JV, ves ~as po bolj ali manj razglednem ple~atem slemenu.

@e nekaj minut kasneje smo vrh osrednjega dela Slivnice oziroma na [talah. Svet se za nekaj ~asa izravna in na levi zagledamo pravo "{talo". Prebijemo se skozi vratca v ogradi, steza se pri~ne dvigovati v svojem zadnjem vzponu. ^etrt ure kasneje prisopihamo do Doma na Slivnici.

Le ta je stalno oskrbovan, a je na `alost zaradi mo`nosti dostopa z avtomobilom ali pa zaradi velikega obiska izgubil vtis pravega planinskega doma – bolj spominja na dolinsko gostilno. V primeru slabega vremena ali kak{ne druge »nujne« potrebe pa nam bo vseeno pri{el prav.

Vrh Slivnice in s tem cilj ture je od doma oddaljen le slab streljaj.

V izhodi{~e se lahko vrnemo po isti poti ali pa v srednjem delu naredimo manj{o varianto, ki se nam lahko dogodi tudi nenamerno. Namre~ v sestopu nas lahko potka, ki se nekje med Dolgim vrhom in Gradi{~em odcepi v levo (preko ju`nih pobo~ij) kaj zlahka popelje s seboj. Brez skrbi, nismo se izgubili, saj se kasneje priklju~i nazaj k originalni varianti.

Za zaklju~ek naj re~em le {e to, da je Slivnica hrib res vreden obiska in tako reko~ primeren za vsakogar v vsakem letnem ~asu, razen recimo v zares globokem snegu. Le pot pod noge!

Izhodi{~e: Cerknica - tovarna Brest, dostopno z avtobusom.

^asovnica: 1,5 h za vzpon, 1 h za sestop.

Te`avnost: lahka ozna~ena pot.

Primernost: za vse in vsakogar, vedno

razen kadar je res globok sneg.

Zaveti{~e: Dom na Slivnici.

Vodni{ka literatura: vodnik zalo`be

Sidarta "Izleti po ljubljanski okolici", vodnik "Slovenska planinska pot".

Pogled iz SLivnice na Cerkni{ko jezero

Mednarodne strani Pugy Dogodki

Skavti vabijo

Belgijski skavti, ki jih tudi sicer pogosto vidimo v Sloveniji, vabijo na mednarodni tabor v Kluisbergen. Ta bo potekal od 21. do 31. julija, namenjen pa je spoznavanju Belgije, njene kulture in mladih. Starost udele`encev je 15 do 18 let, po taboru pa bo na voljo tudi nekaj dni bivanja pri doma~inih.

welcome.to/jamborette.kluisbergen welcome.to/jamborette.kluisbergen welcome.to/jamborette.kluisbergen welcome.to/jamborette.kluisbergen welcome.to/jamborette.kluisbergen

Skavti iz Walesa od 28. julija do 4. avgusta organizirajo 14. vel{ki mednarodni tabor in nanj vabijo skavte iz drugih dr`av. Cena je 132 evrov za udele`ence in polovico manj za vodnike. Udele`enci si morajo zagotoviti {otore, za ostalo pa bo poskrbel organizator.

www.jamboree-cymru.org.uk/ www.jamboree-cymru.org.uk/ www.jamboree-cymru.org.uk/

^e vas zanima obisk Mongolije, potem se lahko udele`ite 2. mednarodnega tabora, ki bo pod motom " razvijaj sebe, da bo{ pomagal drugim" potekal od 1. do 8. avgusta naslednje leto. Poleg praznovanja desete obletnice ustanovitve skavtske organizacije v Mongoliji, bodo v okviru programa potekale predstavitve nacionalnih iger, delavnice, obiski zanimivih mest in celo nomadskih ljudstev.

Informacije o kontaktih je Informacije o kontaktih je kontaktih mo`no dobiti v Pisarni ZTS mo`no v ZTS

Na Tajskem `e `ivahno

V okviru priprav na naslednji svetovni jamboree, ki bo v prehodu iz leta 2002 na 2003 na Tajskem, je bilo na tabornem prostoru `e ve~krat zelo `ivahno. Organizatorji so namre~ preko celega leta organizirali testna taborjenja razli~nih skupin udele`encev, v februarju pa je potekal tudi delovni sestanek gostitelja z organizacijskim odborom iz WOSM-a, ki ga vodi Jean Cassaigneau, direktor osebnih in svetovnih projektov. Pri nas priprav na organizirano odpravo {e ni, verjetno pa se bodo prve aktivnosti za~ele s pri~etkom novega leta.

Tudi parlamentarci dejavni

Tretjega zasedanja Svetovnega zdru`enja parlamentarcev (WSPU), ki je potekalo konec avgusta v Var{avi na Poljskem, se je udele`ilo 57 parlamentarcev iz 19. evropskih dr`av. V ustvarjalnem vzdu{ju so parlamentarci razpravljali o aktualnem dru`benem dogajanju povezanim z mladimi na podro~ju nacionalnih politik do mladih v posameznih dr`avah. Parlamentarci so na koncu izrazili podporo skavtstvu, njegovi vlogi v dru`bi, njegovemu razvoju in podpori neformalnemu izobra`evanju kakor tudi oblikovanju mladinske politike. Izrazili so tudi veliko podporo ustanavljanju klubov parlamentarcev skavtov, ki smo ga do nedavnega imeli tudi v Sloveniji.

WOSM {teje 151 ~lanic

Svetovni organizaciji sta se pridru`ili {e dve novi ~lanici.

Zveza skavtov Azerbajd`ana Zveza skavtov Azerbajd`ana Zveza skavtov Azerbajd`ana Zveza skavtov Azerbajd`ana (Azerbaican Skaut Assosiasiyasi)je bila uradno ustanovljena leta 1997, po priporo~ilu predsednika dr`ave, da je organizacija ena od prioritetnih v smislu razvoja in podpore, pa je postala mo~na mladinska organizacija. S 1.213 ~lani pokriva v ve~ini podro~je okoli glavnega mesta Baku, nekaj skupin pa deluje tudi po ostalih delih dr`ave. Organizirali so `e ve~ te~ajev za vodje, v leto{njem letu pa so v pogorju Kavkaza izvedli tudi mednarodni tabor za ostale ~lanice Evroazijske regije.

Vseruska nacionalna skavtska organizacija Vseruska nacionalna skavtska organizacija nacionalna organizacija je federacija sedmih obstoje~ih skavtskih organizacij, ustanovljena leta 1996. Po zdru`itvenem kongresu in formalni potrditvi delovanja v nacionalnem interesu maja letos, so bili izpolnjeni vsi pogoji za vklju~itev 14.000 ~lanov federacije v WOSM. "To je mejnik v prizadevanjih za vklju~itev Rusije v WOSM. Uspeh gre pripisati ruski mladini, ki se je otresla komunisti~ne miselnosti in v desetletnem prizadevanju vztrajala do konca," je ob tej prilo`nosti povedal Jacques Moreillon, generalni sekretar svetovne skavtske organizacije.

SCOUTTRAVELER PROJECT

namenjen promociji in podpori skavtskih izmenjav.

Poglej na www.scouttraveler.org

MEDNARODNA ORGANIZACIJA

INVALIDOV Handicap International

Tri prednostna podro~ja

@e od svoje ustanovitve leta 1982 se Mednarodna organizacija invalidov zavzema za dobrobit invalidov ne glede na nastanek ali naravo invalidnosti. Organizacija je aktivno prisotna v 48 dr`avah sveta (v revnih predelih), predvsem z direktno pomo~jo v ortopedskih pripomo~kih. Aktivisti, ki pospe{ujejo reintegracijo invalidov, opozarjajo na ovire pri `ivljenju in delu invalidov in na direktne nevarnosti, so prisotni povsod po svetu. ne sprejema. Zato je drugi vidik delovanja naravnan k pove~evanju zavesti dru`be, zbiranju denarnih prispevkov, prilagajanju infrastrukture, ki je invalidom bolj prijazna (semaforji za slepe, vhodi in plo~niki za invalide na invalidskih vozi~kih...). V tem delovanju ima vidno mesto tudi kampanija proti pehotnim minam.

Organizacija je v svojem delovanju najve~jo prednost posvetila trem podro~jem: krepitev podpore na podro~ju zdravljenja, razvijanje in izdelava ustreznih nadomestnih pripomo~kov, podpora razvoju in iniciativam na podro~ju la`jega vklju~evanja v normalno `ivljenje (reintegracija v dru`bo) in ozave{~anje pred mo`nimi povzro~itelji invalidnosti.

Ve~ina delovanja je usmerjena predvsem v strokovna podro~ja medicine, s katerimi odpravljajo fizi~ne ovire invalidnosti, seveda pa so vsa prizadevanja brez sprejemanja in pomo~i zdravih ljudi lahko ~isto izni~ena - saj invalidi nimajo `elje po `ivljenju v okolju, ki ga

Protipehotne mine na svetu ubijejo ali trajno po{kodujejo eno osebo vsakih 20 minut. Zato je temu problemu organizacija posvetila {e posebno pozornost.

Leta 1992 je Handicap international skupaj s {e nekaterimi drugimi sorodni-

mi organizacijami za~ela kampanijo proti izdelovanju in uporabi protipehotnih min. Rezultat kampanije, ki jo danes podpira 1300 organizacij iz 70 dr`av sveta, je resolucija, ki so jo leta 1997 podpisali predstavniki vlad 123 dr`av sveta, prepoveduje pa kakr{nokoli izdelavo in uporabo protipehotnih min.

V to kampanijo se je leta 1998 z dogovorom vklju~ila tudi Svetovna skavtska organizacija in pripravila programski paket na podro~ju ozave{~anja mladih o problemih protipehotnih min (programski paket je na voljo v pisarni ZTS).

Kampanija proti pehotnim minam

Popotovanja

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

Hong Kong – neboti~niki, neboti~niki, neboti~niki

Ob imenu Hong Kong se mi pred o~mi najprej poka`ejo moderni neboti~niki. Toliko jih je predvsem zaradi pomanjkanja prostora. @e kmalu po priklju~itvi Veliki

Britaniji - 150 let nazaj - je mesto zato za~elo rasti bolj v vi{ino kot v {irino. In danes je Hong Kong betonska d`ungla, ki pono~i za`ari v tiso~erih raznobarvnih neonskih napisih.

ki je teden pred nama iz pi~lih petih hokgkong{kih dolarjev dobil 18 milijonov.

Stisko s prostorom sva za~utila `e ob pristanku z letalom, saj so se tik za pristajalno stezo dvigali 40 in ve~ nadstropni neboti~niki. Pristanek je bil zato prav stra{ljiv, saj sva imela ob~utek, da bo letalo vsaj enega od teh visokih ~udes skraj{alo za nekaj nadstropij. V ~asu, ko sva bila tam, so potekala zadnja dela na novem letali{~u, ki so ga zaradi premalo prostora postavili kar na umeten otok.

Pa ni le letali{~e nenavadno postavljeno sredi stolpnic. S svojo zeleno barvo

sredi ne{tetih neboti~nikov izstopa tudi ogromen hipodrom. Konjske dirke in seveda z njimi povezane stave so eden najbolj priljubljenih {portov. Na tekmah se dvakrat tedensko zbere vsaj 20.000 ljudi. Prakti~no vsi med njimi stavijo, saj so igre na sre~o v tem koncu sveta izredno priljubljene. S Tja`em sva stavila le enkrat - na d`okeja z nama doma~im priimkom: Nikoliæa, vendar je do cilja konj pritekel sam, njega pa je s hipodroma odpeljal re{ilni avtomobil. Pa~ nisva imela take sre~e kot mo`akar,

Kljub temu, da sama mest ne maram prav preve~, sem pred nekaterimi `elezobetonskimi velikani obstala odprtih ust in le ob~udovala drzne arhitektove zamisli. Seveda ves Hong Kong ni tak. @e ~e samo zatava{ pro~ od glavnih avenij, odkrije{ `alostne, grde in sive stavbe. In v eni izmed njih sva stanovala tudi midva. Pa da ne boste mislili, da je bil to kak majhen blok. To je bilo celo mesto. ^e si hotel iti okrog zgradbe, si potreboval dobrih 20 minut. Midva sva si za vsak slu~aj, da se ne bi preve~ izgubljala, pot raje napisala na list papirja. Najti sva morala pravi vhod, se odlo~iti za pravi hodnik, na koncu njega za pravo dvigalo, vmes prestopiti v drugo in na koncu hodnika za jeklenimi vrati je bil najin hotel~ek z dvanajstimi sobami. Glede na velikost stavbe sva pri~akovala tudi ustrezno veliko sobo pa sva se u{tela. Najina sobica je bila velika natan~no 2 krat 1,3 metra. Takoj za vrati se je za~ela postelja, ki je zapolnila ves preostali prostor. Vendar bi bilo

Bolj kot v trgovinah sva midva u`ivala na tr`nicah. Ob ve~erih so se stojnice napolnile z ribami, raki in {koljkami.

RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO

grdo, ~e bi se prito`evala, saj je imela najina soba edina v tem hotel~ku celo majhno okno.

In kaj se v Hong Kongu dogaja? Trguje se. Trgovine so povsod. Same znane znamke obla~il, obutve, nakita, tehni~ne robe. Pred vhodi so pogosto prodajalci, ki kupce vabijo v notranjost. Pa to niso prav prijazna vabila. Konkurenca je huda, zato so prodajalci opremljeni z mikrofoni, v katere dobesedno tulijo najugodnej{e ponudbe, kar po moje kupce kve~jemu odbija, saj je zadr`evanje blizu vhodov zdravju (beri sluhu) {kodljivo. Vendar to {e ni vse. Nad ulicami so druga poleg druge obe{ene velike svetlobne reklame, ki mesto pono~i spremenijo v svetle~o parado lu~i.

Vendar v mestu lahko najde{ tudi mirne, tihe koti~ke. Presenetili so naju {tevilni parki, resnici na ljubo jih je toliko tudi zato, ker je podro~je Hong Konga hribovito in zato neprimerno za pozidavo. Na sredi otoka je ogromno, sedaj za{~iteno podro~je poraslo z neprehodnim gozdom, v katerem je ve~ kot 50 km sprehajalnih poti, z nekaterih to~k pa se ti odpirajo lepi razgledi. Na poteh si ve~inoma sam, le ptico ali metulja vidi{ sem ter tja, v~asih pa pot pred tabo bliskovito pre~i martin~ek.

Povabilo

Potopisni ve~er. 9. november 2000 ob

20.00 - Luka Pozni~: Iran.

Hipodrom je obdan z visokimi stolpnicami.

Reklame, reklame, reklame.

Jajca pripravljajo na najrazli~nej{e na~ine, vsa po vrsti pa imajo nam bolj kot ne neprijeten okus. Eno od pripravljenih jedi sva poizkusila in imelo je mo~an okus po amonijaku.

RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO

Trenutki

Vedno svobodno izbiram svoje misli

Igre

Zme{njava `ivali

Z znanjem do odgovora

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Pravilna re{itev je povezana z leto{njimi volitvami.

1. Kaj je primarni cilj TOTeM-a? A A A - tekmovanje, H H H H H - rekreacija, K K K K K - dru`enje in zabava.

2. Kje se je odvijalo tekmovanje TOKA 2000? JJ J - v okolici Celja, A A A A A - v okolici Cerknega, O O O O - ob slovenski obali.

3. Tabornica meseca oktobra je: N N N N N - Meti iz RaR, H H H H H - Lidija iz RGT, P P P P P - Nata{a iz MZT.

4. Katere ve{~ine predsednik Republike Slovenije Milan Ku~an ni omenil, ko je govoril o taborni{kem znanju? E E E E E - kurjenje ognjev, V V V V V - semafor, D D D - propagandist.

5. Za gradnjo taborni{kega doma v Ljubljani si je v svojem volilnem programu prizadeval: S S S S S - Ale{ Posega, II I - Darko Jenko, M MIztok Utenkar.

6. Katera lastnost je po mnenju obiskovalcev RutkaNET-a pomembnej{a za uspe{no vodenje ZTS? C C C C C - zagnanost za delo, Z Z Z Z Zpoznanstva med taborniki, L L L L L - poznanstva med pomembnimi ljudmi.

7. Zakaj se je mariborski tabornik odlo~il organizirati [TAM ~ago? [ [ [ [ [ - hotel se je sre~ati s starimi prijatelji, JJ JJ J - `elel je spoznati mariborske tabornike, ^ ^ ^ ^ ^ - hotel je dobro zaslu`iti.

8. Kateri spletni servis je oktobra praznoval svoj prvi rojstni dan? S S S S S - RutkaNET, [ [ [ [ [ - spletna stran MZT, V V V V V - Iskalnik Google.

9. Zraven tabornikov uporabljajo vrzni vozel za svoje potrebe {e drugi. Bi~ev vozel ga imenujejo: Z Z Z Z Z - mornarji, H H H H H - bolni~arji, O O O O - planinci.

10. V kak{ni embala`i lahko kupimo osve`ilno pija~o na Filipinih? JJ JJ J - v ogromnih steklenicah, M M M - v plasti~nih vre~kah, ^ ^ ^ ^ - v kovinskih ~utarah.

Geslo iz prej{nje {tevilke je: ETNOSTEP KOZJANSKO 2000

NAGRADNI KUPON [TEVILKA 11

Re{itve so:

Re{evalec:

Branka

Nagradna kri`anka

AVTOR: F. KALAN

^EBULI PODOBNA RASTLINA KORUZNI STOR@ BREZ ZRN

DEJAVNOST OBRTNIKOV

TOYOTIN D@IP

MATEMATI^NI IZRAZ

NOGOMETNI KLUB

PREBIVALKA ALBANIJE VISOKO ZIMSKO OBUVALO

LI^INKA KONICAORIENTALSKO BARVILO ZA LASE, KANA

REPUBLIKA V JUGOSLAVIJI

KEMIJSKI SIMBOL ZA TITAN

PRITOK RENA V [VICI

BRALKA VZDEVEK EISENHOWERJA

IZREDNA LEPOTA

RAZSODNIK

@IVLJENSKI PROSTOR RASTLIN IN @IVALI

IME PESNICE MUSER @ENSKO IME

VINORODNA PLANOTA NA PRIMORSKEM

KRAJ PRI OPATIJI INOCENC

ORGANSKO VE^ANJE AMERI[KA DENARNA ENOTA SIJ

VULKAN NA HAVAJIH (MAUNA)

JASNOBA, JASNOST GNUSUMETNOST (LAINSKO)

LETOVI[^E PRI UMAGU

STAROGR[KO

TELOVADBA OB GLASBI

ZLOM, ODLOM

OLIVER TWIST NA[ PISATELJ (VITAN)

PRIPRAVA ZA ZAPENJANJE OBLA^IL DEL OBRAZA

IGRALEC DELON ALENKA DOV@AN SAD JABLANE TE@A OVOJNINE IN EVA [AMPION

GOVORNI[KI

Pravilno izpolnjen kupon {t. 9 je poslalo samo 12 bralcev TABORA, pravilne re{itve so: POLETNA, TABORJENJA, UNESEK, KRASTA^A in TE^AJI.

Nagrajenci so: knji`no nagrado je prejela Nina Tom- Nina Tom- Nina Tom- Nina Tom{i~ {i~ iz Sl ovenske Bistrice. Baseball ~epico (podarja

Flo&Boy, d.o.o.) je dobil Ale{ Simon~i~ Ale{ Simon~i~ Ale{ Simon~i~ iz Ljubljane.

DROGINI nagradi sta prejela Tamara Tratar Tamara Tratar iz Mirne in

Rok Orgoli~ Rok Orgoli~ Rok Orgoli~ Rok Orgoli~ Rok Orgoli~ iz ^ren{ovcev, na ajdove omlete v gostilno

LIEBER bo {la Kaja Lojevec Kaja Kaja Lojevec Kaja Kaja Lojevec iz Polja, nagrado podjetja

JAZON pa dobi Katja Miklav~i~ Katja Miklav~i~ Katja Miklav~i~ iz ^rnega vrha nad Idrijo. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 11 po{ljite najkasneje do 20. najkasneje do 20. novembra novembra novembra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno dopisnici.

Induplati - opremljevalec Zveze tabornikov Slovenije