Revija Tabor 2000/10

NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO

Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj?

Kdo? Kdo? Kdo? Kdo? Kdo? Kaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kaj?

7. oktoberZlata pu{~icaRod tr{ati tur

7. - 8. oktoberPriprave na jesenske posveteKoledar akcij ZTS stare{in, na~elnikov rodov, dru`in in klubov

20. - 22. oktoberJesenski posvetiTaborni{ki vestnik 9/2000, v tem Taborni{kem vestniku

21. - 22. oktoberJOTA IN JOTITaborni{ki vestnik 9/2000

28. oktoberSkup{~ina ZTS

30. - 31. oktober^UJ (sre~anje vodnikovAndreja Hazabent mariborskega obmo~ja)(02/629 13 77) Miklav` pri Mariborumail4haza @yahoo.com

30. oktober do 5.11.Jesenske po~itnice

10. -12. novemberSre~anje vodij taborni{kih centrovJure Megli~ Marindol(04/595

Pokal Uljanik

13. - 15. oktober, Fratarski otok pri Pulju

Zanimivo tekmovanje v Pulju

Pomorski taborni{ki odred "Uljanik" pod pokroviteljstvom Zveze tabornikov Hrva{ke (SIH) organizira 12. tradicionalno olimpijsko-orientacijsko tekmovanje "Pokal Uljanik", na katerem se bo zbralo 30 najbolj{ih ekip iz Hrva{ke. Ker `elijo ponovno obuditi neko~ priljubljena tekmovanja tabornikov na teh prostorih, na tekmovanje vabijo tudi taborni{ke ro-

Novi ~asi

Prav zares. ^e `e vsi govorijo o volitvah, spregovorimo o njih {e mi. O taborni{kih, seveda. Kljub mo`nosti, da bi na kratko predstavili svoj program, je tak na~in pridobivanja podpore izrabili le pet kandidatov. Volitve bodo ob{irneje predstavljene v naslednji {tevilki, zato pustimo to za takrat. Bili smo na edinem taborni{kem tekmovanju v odbojki

- TOTeM-u, popeljali pa smo se tudi s kolesi. Na tekmovanju TOKA. Nekaj rodov je poslalo svoje reporta`e s taborjenj, ^rtomir pa je pripravil predstavitev ene od nem{kih skavtskih organizacij, katere ~lani so poletje pre`iveli v taborih po Sloveniji.

dove in ekipe iz Slovenije, Bosne in Hercegovine in Makedonije.

Informacije na www.rutka.net www.rutka.net www.rutka.net www.rutka.net (informacije in novi~ke).

UVODNIK UVODNIK UVODNIK UVODNIK UVODNIK

Pohodniki lahko preberete drugi del Albatrosovih potepov po hrva{kem otoku Cresu, za naslednjo {tevilko pa vam obljubljamo recenzijo prenovljenega Sidartinega vodnika za hojo v gore.

Taborni{ko delo se je `e krepko za~elo. Zdaj je ~as za kostanjeve piknike, vse bolj popularna jesenovanja in popoldanske izlete v ~udovitem jesenskem soncu. ^e {e niste na~rtovali prvega vodovega sre~anja, vam je lahko v pomo~ Taborova potuha.

Matija Tonejc

Napovednik2

Uvodnik2

TOTeM4

TOKA7

Volitve10

Taborjenja12

Predstavitev organizacij16

Zvezni dogodki18

Mnenje20

Techuana21

Krearta 200122

Joti28

Internet29

Potuha30

Orientacija31

@VN32

Narava33

Astronomija34

Kosobrin36

Rumeni daljnogled37

Izleti38

Mednarodne strani40

Popotovanja42

Trenutki44

Igre45

Z znanjem do odgovora46

Volk46

Kri`anka47

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Urednici prilog Medo in Gozodvnik : Polona Robida, [pela Novak

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/43-61-477, E-mail: zts @guest.arnes.si; WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naro~nina je 3800

SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava davek na dodano vrednost po stopnji 8%.

Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Ma~ek

TOTeM Dru`enje in sodelovanje tako na igri{~u, kot tudi v `ivljenju

[estnajst ekip in skoraj sto tabornikov se je za za~etek taborni{kega leta zbralo na razgreti mivki. Ve~ina ekip je pri{la s primorskega konca, poleg njih pa je sodelovalo tudi veliko posameznikov iz vse Slovenije (od Novega mesta do Zre~ in Kranja)

In kot se za tako tekmovanje spodobi, je bilo vsega na pretek: sonca, lepih deklet, dobre odbojke in osve`ilne pija~e Jel{anka.

Miha [kerlavaj, vodja tekmovanja:

TOTeM (Taborni{ko odbojkarsko TOTeM (Taborni{ko odbojkarsko (Taborni{ko odbojkarsko tekmovanje na mivki) letos poteka tekmovanje na mivki) letos poteka mivki) `e tretje leto zapored. Zakaj TOTeM? `e tretje leto zapored. Zakaj TOTeM? tretje

Odbojka je najbolj raz{irjen {port med taborniki, saj skoraj ni taborjenja, kjer je ne bi igrali. Poleg tega pa smo taborniki v Ilirski Bistrici prvo leto pomagali pri gradnji tega igri{~a za odbojko na mivki in to nam je dalo tudi mo`nost, da to tekmovanje izvedemo. Ali gre samo za tekmovanje? gre samo tekmovanje? samo

Primarni cilj vsekakor ni tekmovanje, ampak dru`enje in zabava na taborni{ki na~in. Seveda pa vsak udele`enec v sebi skriva tudi nekaj tekmovalnega duha, ki se potem odra`a pri borbenosti na igri{~u.

Ali so {portna tekmovanja tudi del taborni{kega programa?

Ali so {portna tekmovanja del programa?

Ali so {portna tekmovanja tudi del taborni{kega programa?

Ali so {portna tekmovanja del programa?

Ali del Mislim da so in tudi odziv tabornikov ka`e na to, saj je iz leta v leto ve~ji. Seveda pa je {port tudi orientacija, mnogoboji in izleti v naravo. Osebno se `elim udele`iti tudi drugih podobnih tekmovanj, {e posebej kolesarskih preizku{enj in ko{arkarskega turnirja.

Lepa dekleta pri urejanju svojega videza.

Miha, gozdovnik iz RSM

Zakaj si se udele`il TOTeM-a? si se udele`il Zakaj si se udele`il TOTeM-a? si se udele`il se udele`il Predvsem zaradi zabave, novih prijateljev in ker bi se rad malo bolje nau~il igrati odbojko na mivki.

Ali se ti zdijo tak{na tekmovanja po-

Ali se ti zdijo tak{na tekmovanja po-

Ali se ti zdijo tak{na tekmovanja po-

Ali se ti zdijo tak{na tekmovanja pomembna za tabornike? za tabornike? membna za tabornike? za tabornike?

Seveda, bi bilo pa {e bolj zanimivo, ~e bi se ekipe oblikovale pred za~etkom tekmovanja me{ano in ne po rodovih. Na tak na~in bi se {e bolj povezali in znali med seboj sodelovati tako na igri{~u kakor tudi v `ivljenju.

"Toti leto{nji TOTeM je meni bil ful v{e~." Par dni prej sem mislila, da bomo spet igrali v telovadnici, pa se je izkazalo, da je sonce na na{i strani in da ga znamo prijeti za roko. Okolje, kjer smo igrali, je bilo idealno, vzdu{je sijajno. Na{a ekipa "Bjondi dream team" sicer ni zmagala, se je pa silno zabavala. To je pa itak najbolj va`no, ne? Vse pohvale Ru{evcem. Haza, RFL

Organizatorji so se tudi letos zelo potrudili. Sam sem se udele`il vseh TOTeM-ov do sedaj in na vsakem sem zelo u`ival. Takih zabavnih tekmovanj na slovenski taborni{ki sceni precej primanjkuje, saj se na njih taborniki zares dru`imo, vseeno pa veje tekmovalni duh.

Vi~o, RSM

Navija{ki u`itki brez predaha.

Son~enje ali borbena po`rtvovalnost (Bo{ko in Bla`; Porno zvezde).

Po mojem mnenju je TOTeM zares ena fina stvar. V ve~ini smo pri{li tja po zabavo in dru`enje in to smo tudi dobili. Najve~ja pohvala gre rodu Sne`ni{kih ru{evcev, ki so se zares potrudili za vse nas. @elim si {e ve~ tak{nih akcij. Nina, RST

V velikem finalu so se pomerili favoriti ekipe Unije in doma~i prekaljeni ^uneki. Zmago so slavili Luka, Mojca, Marko in Katja iz ekipe Unije, Lecko pa v imenu ^unekov (Petra, Vesna, Leon in Korado) obljublja borben revan{ naslednje leto.

Kar pridite, se naslednje leto spet pomerimo.

Rezultate TOTEMA si lahko pogledate v Taborni{kem vestniku.

Bitka v zraku med ekipama Bjondi dream team in Razbacenkov Rusija.

TOKA 2000

Robert Foto - Bubi (po e-po{ti)

Taborni{ka orientacijsko - kolesarska avantura

Za~etek septembra v okolici Cerknega: kolo, gozd, vzpon, travnik, makadam, asfalt, spust,… in na koncu cilj! Vse to in {e ve~ se je pojavljalo v glavah udele`encev leto{nje TOKA-e, po `ilah pa se je pretakal adrenalin. In ni ga bilo malo!

Od dveh popoldne naprej so se tekmovalci poslavljali od Cerknega in odkolesarili novim potem naproti. @e na za~etku jih je ~akal vzpon, tak "za ogrevanje". In potem iz enega gri~a na drugega, z ene ceste na drugo, leva noga, desna noga... Sledil je la`ji spust za 300 vi{inskih metrov, katerega so zmogla {e vsa kolesa. Naslednji vzpon pa je pustil posledice na `e blatnih kolesih in tekmovalcih. Dve po~eni gumi in strgana veriga povedo veliko. Najvi{ja to~ka je `e pomenila skoraj{nji cilj, saj je bila polovica proge in s tem tudi najte`ji del, `e za tekmovalci.

Zadnji spust je zahteval tudi la`ji padec enega tekmovalca, dva pa sta zaradi hitrosti zgre{ila pravo smer in se zapeljala v brezpotje. Preostalo jima ni ni~ drugega, kot prijeti kolesi v roke in pe{a~iti 15 minut do prave poti. Po 35 kilometrih je v Cerknem ~akal tekmovalce te`ko pri~akovani cilj. Vsi tekmovalci so na cilju {e s pico in sokom nadoknadili vse, kar so na poti izgubili, dobili majice in napovedali obisk naslednje TOKA-e.

Pohvaliti velja Mareta (RAJ Cekno), ki je tekmovanje organiziral in ga tudi uspe{no vodil.

Matija Volitve

^e bi za Slovenijo lahko rekli, da so jo bli`ajo~e se volitve popolnoma prevzele, tega ni bi mogli re~i za Zvezo tabornikov. Med dolo~enimi, obve{~enimi ljudmi se sicer govori o kandidatih, druga~e pa {e vedno vlada zati{je. Tudi na RutkaNET-u, kjer so prav za volitve postavili posebno stran, odprli forum, pripravili strani za predstavitve kandidatov ... se {e vedno ni~ ne dogaja.

Glasu ni niti od kandidatov, ki bi lahko preko interneta dokaj uspe{no predstavili svoj program, niti od tabornikov, ki bi lahko polemizirali o primernosti kandidatov in o tem, kaj zares ho~ejo na dolo~enem podro~ju in podobno.

Kar je bil velik up za zanimive razprave in ogromno mnenj, ki bi jih lahko strnili v Taboru in tako naredili pregled mnenj o leto{njih zelo pomembnih volitvah, se je spremenilo v veliko `alost.

Kandidate, ki so do petka 22. septembra `e vedeli, da bodo kandidirali, smo prosili, naj po{ljejo kratko predstavitev, da si bodo lahko taborniki, ki prebirajo Tabor, o njih ustvarili neko mnenje.

Do volitev je {e nekaj tednov. Predstavitve kandidatov na teh straneh naj vam bodo le vodilo, saj so programi preobse`ni, da bi jih lahko postavili na tako majhen prostor. Vsekakor lahko sko~ite {e na volitve.rutka.net volitve.rutka.net volitve.rutka.net volitve.rutka.net volitve.rutka.net.

Iztok Utenkar

Kandidat za na~elnika za posebne projekte v ZTS

Kot ~lan IO ZTS za posebne projekte se bom zavzemal za skupinsko delo z ostalimi ~lani IO ZTS. Glavni poudarek bom namenil organizaciji ve~jih akcij v okviru ZTS.

Prav tako se bom anga`iral pri podpori programa ZTS, predvsem ob organizaciji akcij v okviru letnega programa ZTS (dr`avni mnogoboji, ROT ...)

Posebno skrb bom namenil problematiki rodov, ki prihajajo iz nemestnih ob~in. Pomagal jim bom z nasveti s podro~ja propagande, mo`nostmi financiranja iz prora~unov lokalnih skupnosti (ob~ine, krajevne skupnosti) ter vzgoje kadrov iz lastnih taborni{kih vrst (predvodniki, vodniki, in{truktorji).

041 448 901 041 901 041 448 901 041 901

Darko Jenko

Kandidat za na~elnika ZTS

V zadnjem mandatu sem opravljal funkcijo na~elnika komisije za vzgojo in izobra`evanje odraslih v ZTS. @e od leta 1989 pa opravljam funkcijo stare{ine v Rodu skalnih taborov Dom`ale. Bil sem tudi stare{ina Ljubljanske in obljubljanske obmo~ne organizacije ZTS. Programski poudarki oz. usmeritve za delo IO ZTS po volitvah, v primeru, da mi bo volilno telo zaupalo in izvolilo na to funkcijo, pa so med drugim:

• med ~lani uveljaviti zavezanost na~elom, prisegi in zakonom ter njihovim izvajanjem v praksi

• prenoviti osnovni taborni{ki program po metodi RAP (renewed approach to programme)

• zanimiv in atraktiven program za vejo PP

• zagotovitev posebne te`e in mesta vodni{kih te~ajev v sistemu izobra`evanja

• potreba po dokon~anju raziskave o imid`u taborni{ke organizacije v dru`bi

• razvoj modularnega sistema izobra`evanja pri odraslih

• vzpodbujanje ~lanov za udele`bo na ve~jih mednarodnih akcijah (MOOT, Jamboree)

• nadaljevati in po mo`nosti raz{iriti sodelovanje z ZSKSS

• nadaljevati s prizadevanji za gradnjo taborni{kega doma v Ljubljani.

darko.jenko@ napredek.si

Ale{ Posega

Kandidat za na~elnika ZTS

Z vizijo do sprememb Z do Z vizijo do sprememb Z do Z

Konec oktobra se bomo zazrli v skup{~ino z upanjem, da bo dala odgovore na vpra{anja, ki nas opozarjajo, da razvoj nikoli ni kon~an in da po dobro opravljenem delu po~itek ni na mestu. Energija, sve` elan, ideje in vizija razvoja novega vodstva naj nadomestijo preizku{eno modrost, uspe{nost in zagnanost vodstva, ki je skoraj desetletje vodilo organizacijo v njenih res potresnih zgodovinskih letih, ki so nas prepeljala v WOSM in nas spremenile v moderno skavtsko organizacijo primerljivo ostalim po svetu. Spremembe skoraj nikoli niso sprejete z lagodjem, vendar so danes nujne.

Skupinski nastop ekipe posameznikov, pripravljenih na izzive novega tiso~letja, nam je garant kvalitetnih odgovorov na spremembe v na{i dru`biokolju in druga~en nabor vrednot na{ih novih potencialnih ~lanov. Sposobnost dela v skupini, lo~evanje med nujnim in mo`nim, uvajanje novih spoznanj v prakso dela med ljudmi in za ljudi so sposobnosti, ki zagotavljajo uspeh. Zaupanje v lastne mo~i, da zmoremo in se predvsem ho~emo spremeniti v moderno organizacijo novega tiso~letja je predpogoj za na{e skupno, uspe{no delo.

Sem tabornik od svojih otro{kih let. V zadnjih letih sem se aktivno ukvarjal z organizacijskim vodenjem od rodu, preko ob~inske zveze, obmo~ne organizacije do dela na dr`avnem nivoju.

Kandidiram za na~elnika ZTS z vedenjem, da je bilo vse moje dosedanje delo le dobra predpriprava na naloge te funkcije, in znanjem skupinskega re{evanja problemov takrat, ko nastopijo. ^e bom izvoljen, bom skupaj s svojimi sodelavci vlogo IO ZTS utemeljil kot izvajanje organizacijskih nalog, ki jih bo dolo~ila skup{~ina ali stare{instvo ZTS. Konkretno - trenutno stanje v organizaciji zahteva nove prakti~ne re{itve in druga~ne organizacijske prijeme. Vloga obmo~ij mora postati pomembnej{a, saj bodo prevzela del nalog, ki jih sedaj opravlja dr`avni nivo. Seveda bomo obmo~jem pomagali tako kadrovsko kot materialno. Povsod bomo udejanili projektno in teamsko delo kot osnovo za uspe{nost dela. Princip prostovoljstva bo zagotovil nove kadre, ki pa jih bomo usmerjali v projekte, ki bodo imeli podporo v rodovih in bodo prinesli konkretne koristi predvsem za udele`ence in {ele nato za organizacijo. Zmanj{ali bomo {tevilo aktivnosti in stro{ke z namenom, da omogo~imo kvalitetnej{e izvajanje ostalih. Poskrbeli bomo, da bodo pisarna ZTS in organi ter komisije ZTS rodovom in njihovim ~lanom odgovarjali na njihove pobude v razumno kratkih rokih, ki bodo omogo~ali normalen pretok informacij.

Zavedam se, da je ta predstavitev le okvirna, zato vas vabim, da mi vpra{anja in pobude po{ljete na elektronski naslov ales.posega ales.posega ales.posega ales.posega ales.posega @ guest.arnes.si guest.arnes.si guest.arnes.si. Obljubim, da vam bom odgovoril.

Volitve bodo na 21. skup{~ini Zveze tabornikov Slovenije 28. oktobra 2000.

Igor Bizjak

Kandidat za na~elnika komisije za ondose z javnostmi

Podro~je promocije in propagande ,kakor tudi odnosov z javnostmi, je podro~je, ki mu v taborni{li organizaciji posve~amo premalo pozornosti. Glavno te`avo vidim v tem, da na{a organizacija nima opredeljene podobe ali imid`a tako navzven, kot tudi v organizaciji sami. V letih, odkar smo ~lani Svetovne skavtske organizacije, smo naredili veliko na podro~ju programa, izobra`evanja in postavljanja temeljev novi slovenski taborni{ki organizaciji, ~lanici svetovne dru`ine skavtov iz vsega sveta. Imamo torej dober program, imamo dobro ute~eno {olanje in{truktorjev in specialistov, dobro sedelujemo z mladinskimi organizacijami, vendar nas ljudje {e vedno spra{ujejo, ali smo mi tudi skavti ali so skavti oni drugi. Pri tem mislim na na{o sestersko organizacijo ZSKSS. To nam pove, da slovenska javnost ne ve to~no kdo smo, kaj delamo in kaj je pravzaprav na{ program.

Moj program temelji na petih to~kah:

• Definirati temeljno podobo Zveze tabornikov Slovenije - nacionalne skavtske organizacije

• Izdelati smernice za vzpostavitev podobe v slovenskem prostoru.

• Pove~ati pojavnost taborni{ke organizacije v slovenskem medijskem prostoru.

• Dolo~iti scenarije za reagiranje na krizne situacije s stali{~a obve{~anja javnosti.

• Izdelati navodila, kako lahko rodovi vzpostavijo in promovirajo temeljni image v svojih lokalnih okoljih.

igor.bizjak@ guest.arnes.si

Toma` Strajnar

Kandidat za na~elnika za program

Kot kandidat za na~elnika za program si bom prizadeval, da bo ZTS imela sodoben in zanimiv program, ki bo la`je sledil aktualnim trendom mladih in bo prilagojen zna~ilnostim posameznega okolja ter spodbujal mlade k aktivni participaciji in mednarodnemu sodelovanju. To lahko dose`emo s tem, da oblikujemo vzgojne cilje, ki jih `elimo s programom dose~i in ne razmi{ljamo samo o aktivnostih, ki jih moramo izpeljati.

Ko poznamo cilje in namen organizacije, to je osebna rast in razvoj mladega ~loveka, imamo na razpolago mnogo poti, da te cilje uresni~imo. ^imbolj bomo pri tem u~inkoviti, tem bolj bo organizacija prepoznavna tudi v okolju, v katerem deluje.

tomaz.strajnar@ guest.arnes.si

Vsem kandidatom, ki so se prijavili do 19. septembra, smo dali mo`nost kratke predstavitve na teh straneh. Objavljene so VSE predstavitve, ki so na Zvezo pri{le do 23. septembra zjutraj.

Morski viharniki ob Krki

Pragozd. Zelena Krka, misti~en oto~ek in gorice, posejane z zidanicami in vinsko trto. V prvi polovici julija pa so pokrajino zalili tudi {otori, saj smo tam gostovali mi - portoro{ki Morski viharniki.

Med Dvorom in @u`emberkom smo raziskovali etnolo{ke zna~ilnosti in urili znanje orientacije. Prijazni doma~ini so nas opozorili na medvede, ki domujejo v okoli{kih gozdovih. Ogledali smo si tudi enega "ujetnika", ki na `alost pre`ivlja dneve v preozki in mra~ni kletki. Na pohodu na Sveti Peter smo {li mimo opu{~enega medvedjega brloga, tik pod vrhom pa nas je presenetila `elezna ograja, za katero je {e danes voja{ko ozemlje. Bilo je kar malce neprijetno, pa smo kljub temu zvedavo oprezali, ali je na tisti strani kaj druga~e. Pa ni bilo. Starej{i GG-jevci in PP-jevci smo bili poslani na progo pre`ivetja v "medoland". Seveda smo vsi pre`iveli, le mokre obleke so se kar nekaj ~asa su{ile. Najzanimivej{i del je bil vsekakor spust po vrvi ~ez previs (ta je bil za mo{ki del malce bole~) in pre~kanje reke. Na koncu poti pa so la~ne `elodce zavajali ob~udovanja vredni gosaki, ob katerih so se {e vegetarijancem pocedile sline.

Vsi tabore~i smo najbolj u`ivali v mrzli osve`itvi hite~e reke ter v vo`nji s kanujem, ki se je v~asih kon~ala tudi pod vodo. Lepo je bilo gledati sre~ne otro{ke o~i, ki so kukale iz kanuja, ko so jih "gondola{i" preva`ali po reki. [e dolgo se bomo spominjali tudi tistega lesenega pomol~ka, na katerem smo ob pripeki sonca - s kitaro v roki in nogami

v vodi - hladili primorski temperament ter kovali nove rime. Na{e prijazne sosede ni prav ni~ zmotilo v njenem ritmu. Krka je kar tekla mimo nas in usklajeno {umela ob prasketanju ognja vseh {tirinajst dni. Morda se je na trenutke zaz-

^ri~ek, RMV Portoro`

delo, da se sploh ne zmeni za nas. Pa vendar nam je vsaki~, ko so se na{e glave sklonile nadnjo, odgovorila z odsevom in od{la naprej. Pa se je zadnji ve~er tabora tudi reka nasmihala, ko so s flomastri oboro`ene postave v soju polne lune hitele od {otora do {otora in spe~im tabornikom risale pegice in sr~ke na li~ka. Naslednje jutro pa je bila vrsta pred umivalnikom kar velika ... Ob de`evnih dneh, ki so prinesli te`ko pri~akovano ohladitev, smo poleg izdelovanja pihank in drugih ro~nih del, {ivali {otor~ke. Tradicija je, da lastniku zemlji{~a, na katerem taborimo, podarimo miniaturen {otor iz blaga, napet na kosu lesa.

Navdu{eno smo sprejeli gostoljubje dolenjske de`ele, spletli prijateljske vezi z doma~ini, ujeli nekaj nepozabnih trenutkov in breg prepustili reki tak, kot smo ga dobili.

Mirtovi~i 2000

"Zadnji dnevi raja"

[e zadnja no~ raja…

Sama sva ob tabornjem ognju. Ne`no se stisnem k tebi in naslonim glavo nate ... Za~utim utrip tvojega srca in v spomin se mi prikradejo vsi dnevi tabora, ki sem jih pre`ivel v tvoji bli`ini in z drugimi na taboru.

Spominjam se prvih {tirih dni na taboru v Mirtovi~ih, ko je na{ specialni vod PP-jev pri{el na prevzem tabora. Super je bilo! Brez vseh skrbi smo izvidniki u`ivali naravo, mir in ti{ino Osilni{ke doline. Seveda smo morali tudi v teh {tirih dneh {e marsikaj postoriti za uspe{no izkrcanje na{ega rodu. PP-ji in gr~e smo morali pripraviti {otore, kuhinjo, vhod v tabor in kar je bilo najva`nej{e, ogledat smo si morali teren okoli tabora za pripravo "Peklenske stezice" in poiskati najtemnej{e koti~ke v grmovju okoli reke Kolpe, kjer smo pozneje izpeljali no~ ~arovnic.

^etrti dan je pri{lo do izkrcanja na{ih taborni{kih sil. Medvedki in ~ebelice, gozdovniki in gozdovnice, popotniki in popotnice, Gr~e in {e mnogo drugih prijateljev. Sledila je namestitev po {otorih in na{e standardno prvo kosilo, ki vedno sledi na prvi dan taborov ali zimovanj, makaronovo meso.

… se spomni{ potem moja mala tabornica, dnevi so be`ali kot ure in ure kot minute in sekunde. Nobeden od teh dni ni bil dolgo~asen. Vsak dan posebej je bil po svoje zanimiv, uspe{en in poln novih podvigov ter izzivov za prav vsakega posameznika na taboru. Program gozdnih {ol je bil zanimiv in razgiban.

Velik del programa je bil posve~en reki Kolpi in njeni bli`nji okolici.

Popoldan in zve~er pa so vedno sledile zanimive zabavne igre, kot so bile Mokre igre, Peklenska stezica, No~ ~arovnic, Robin Hood, itd.

Tudi bivaki za vse starostne skupine so bili zanimivi in pou~ni. M^-ji so spali na seniku, GG-ji so imeli bivak ob reki Kolpi. PP-ji pa so se letos odpravili na dvodnevni bivak po gozdovih Osilni{ke doline, zraven so se morali ukvarjati {e z raznimi delavnicami, de`jem in ostalimi presene~enji, ki so jih spremljali na bivaku.

Long RPE-JZ

Ve~eri so se zlivali v znamenju pesmi, Taboriona 2000, iger, krstov in porok ter ostalih tem, ki so bile letos v znamenju pripovedk, legend in drugih zanimivih dogodkov.

[e veliko ostalih stvari in lepega se mi je ta trenutek prikradlo v spomin, vendar nimam ~asa, da bi jih sedaj delil s tabo, kajti zbuditi moram de`urnega in zakuriti ogenj ... prebuja se nov dan, zadnji dan na{ega in najinega taborjenja, ki bo tako kot ostali ostal v lepih, toplih ter prijetnih spominih v vseh nas.

Taborjenje v Dolu

Dru{tvo tabornikov RSJ iz Trebnjega je avgusta taborilo v Dolu pri Starem trgu v Beli krajini. Po nekajmese~nih pripravah so se kon~no odpravili na taborjenje, sijo~e sonce pa jim je razgnalo {e zadnje oblake pesimizma.

Na taboru je bilo zelo `ivahno, predvsem zaradi Kolpe, v kateri so najmlaj{i z u`itkom opazovali ribe. Dele`ni so bili tudi obiska ko~evskih in dom`alskih tabornikov. Slednji so jim poisku{ali ukrasti zastavo, a se je njihov poskus izjalovil, saj so pred njimi zastavo ukradli ko~evski taborniki.

Si pa bodo ta tabor zapomnili taborniki tudi po zelo zanimivih bli`njicah, ki so jih ubirali vodniki, saj so jih v tabor prav zaradi bli`njic pripeljali {ele na ve~erjo, namesto na kosilo, kot so na~rtovali.

Deutsche Pfadfinderbruderschaft Predstavitev skavtskih organizacij

^lani nem{ke skavtske organizacije "Deutsche Pfadfinderbruderschaft" (DPbNem{ko skavtsko bratstvo) so Slovenijo obiskali letos poleti. ^e ste slu~ajno opazili ali celo gostili skupino v temno modre unifome oble~enih tujih skavtov z rde~e-belimi ruticami, potem so to morda bili oni.

Nem~ija je dr`ava z verjetno najve~jim {tevilom skavtskih organizacij. Poleg treh najraz{irjenih, ki so preko Konfederacije nem{kih skavtskih zvez v~lanjene v WOSM in WAGGGS, deluje v Nem~iji {e okoli 40 manj{ih organizacij.

DPb je sorazmerno majhna organizacija, s pribli`no 3000 ~lani, ki so ve~inoma skoncentrirani v severozahodnem delu Nem~ije, ~eprav njene enote delujejo tudi v Berlinu in na jugu Nem~ije. So nekonfesionalni - t.j. vseeno jim je, katere veroizpovedi so njihovi ~lani, pomembno je, da so skavti.

DPb je, organizacijsko gledano, izredno pragmati~na organizacija. Njihova osnovna enota je skupina enako starih tabornikov, ki jo vodi starej{i vodnik (pri nas vod). Vodnik zbere okoli 8 let stare skavte in tako za~ne z delom nova skupina, ki ostane skupaj vse do polnoletnosti. Potem se skupina razide in njeni ~lani postanejo vodniki novih skupin. Skupine so lo~ene po spolu - obstajajo `enske in mo{ke skupine, ki se zdru`ujejo v trope, te v kroge in te v {e ve~je enote. Zanimivo je, da se jim ne zdi napa~no presko~iti posamezne vmesne organizacijske stopnje, v kolikor ni potrebna. Zaradi lo~evanja po spolu ve~ino organizacijske strukture tudi podvojijo.

DBp-jevci so zelo ponosni na svoje skavtsko izro~ilo. Vedno in ves ~as svojih aktivnosti nosijo kroj in rutico. Vsaka skupina - vod in vi{je enote - ima svoj prapor in ime, ki se prena{a iz generacije v generacijo. Enako velja tudi za njihove {otore (veliki nem{ki ~rni {otori) in ostalo opremo. Program, ki ga izvajajo, je usmerjen k pre`ivljanju prostega ~asa v naravi, radi pa pohajkujejo po sosednjih de`elah. Tako se je letos okoli 130 njihovih ~lanov z vlakom pripeljalo do Jesenic, kjer so se razdelili v skupine (4 do 10 skavtov), ki so nato samostojno potovale po Sloveniji, ter se po treh tednih zdru`ile na kon~nem skupnem taboru v [entjurju pri Celju. Izlet v Slovenijo je bil njihova tretja ekspedicija v zadnjih {estih letih - pred tem so bili `e v Gr~iji in na [vedskem.

V kolikor vas je zamikalo, da bi vzpostavili stik s to skavtsko organizacijo, ali jim v okviru programa mladinskih izmenjav celo vrnili obisk, vam priporo~am, da nave`ete stik s Sebastianom Brandtom, ki vam bo pomagal naprej.

( brandt brandt brandt@ I5.Informatik.RWTH-Aachen.de I5.Informatik.RWTH-Aachen.de I5.Informatik.RWTH-Aachen.de I5.Informatik.RWTH-Aachen.de I5.Informatik.RWTH-Aachen.de)

Zvezni dogodki

Jesenski posveti

19. do 21. oktobra 2000

^e {e vedno niste prepri~ani, zakaj naj bi se obmo~nega posveta udele`ili, vam navajamo nekaj dobrih argumentov:

• pridobiti novo znanje pomembno za izvajanje

programa

• izmenjava izku{enj in pridobivanje novih idej

• povezovanje med rodovi na obmo~ju

• bolj{a informiranost in usklajevanje programa obmo~nih akcij

• mo`nost, da dobite odgovore na vpra{anja (~e vas ni, potem tega zagotovo ne morete storiti)

Zato predlagamo, da na posvetu svojega obmo~ja zagotovite polno zastopanost (na~elnik rodu in na~elniki dru`in za M^, GG in klubov PP). Na posvetu bodo sodelovali tudi stare{ine, ki bodo v okviru svojega programa sodelovali v delavnici pripravljeni prav zanje.

Posvet KVIO

13. do 15. oktobra 2000

Komisija za vzgojo in izobra`evanje odraslih v ZTS za ~lane komisije in ~lane tima vodij te~ajev organizira redni letni jesenski posvet, ki bo potekal od 13. do 15. oktobra v domu Planinka v Fu`inah pri Delnicah na Hrva{kem. Program vsebuje ovrednotenje leto{njih poletnih te~ajev in analizo kadrovanja v rodovih, s katero naj bi sku{ali ugotoviti, kak{ne so potrebe po izobra`evanju v prihodnjem letu. Na posvetu bodo udele`enci oblikovali program za sre~anje in{truktorjev in pregledali aktivnosti ob Tednu vse`ivljenjskega u~enja. Zadnji del bo namenjen analizi mo`nosti za oblikovanje modularnega na~ina izobra`evanja v ZTS in pa evidentiranju kandidatov za vodstva seminarjev, delavnic in te~ajev v letu 2000/01.

Teden vse`ivljenjskega u~enja

16. do 22. oktobra 2000

S Tednom vse`ivljenjskega u~enja (TVU), ki ga organizira Andrago{ki center Slovenije in v katerem sodeluje tudi ZTS, {irimo in razvijamo zamisel in prakso vse`ivljenjskega u~enja v Sloveniji. U~enje poteka v vseh `ivljenjskih obdobjih, je namenjeno vsem ljudem, v vseh okoli{~inah in vlogah. Z organizacijo Tedna presegamo pojmovanje, da {olsko izobra`evanje zado{~a za vse `ivljenje, in s tem uveljavljamo strategijo vse`ivljenjskega u~enja. U~enje je pot h kakovostnej{emu `ivljenju. S TVU poudarjamo, da se ljudje ob u~enju razvijamo tudi osebnostno, ~ustveno, duhovno, in ne le intelektualno.

Teden vse`ivljenjskega u~enja je razmeroma hitro postal vseslovenski dogodek, praznik u~enja. V njem sodelujejo {tevilne organizacije in posamezniki po vsej Sloveniji. Poteka sedem dni, navadno v oktobru, in v njih se zvrsti skoraj nepregledna mno`ica najrazli~nej{ih prireditev. Na posvetu KVIO v lanskem letu smo nanizali nekaj idej, kako taborniki lahko sodelujemo bodisi individualno ali kot organizirana aktivnost:

• promocija Kataloga stalnega strokovnega izpopolnjevanja pri tabornikih pedagogih

• predstavitev taborni{kega izobra`evanja v lokalnih ob~ilih

• predstavitev organizacije in njenega namena na plakatu po visoko{olskih ustanovah

• povabilo na izobra`evalne programe v okviru C[OD

• lokalna okrogla miza s temo "ali taborni{ka znanja bogatijo ljudi?"

• debata s socialnimi pedagogi o vzgojno-izobra`evalni vlogi taborni{ke organizacije

• predstavitev programov svojim sodelavcem na {oli ali v podjetju

• informacije o izobra`evalnih programih ZTS na Internetu

• predstavitev in medijska podpora na obmo~nem posvetu z na~elniki v rodovih

• intervju na temo Izobra`evanje v ZTS na lokalnem radiu

• predstavitev na pedago{ki konferenci v O[

• predstavitev vzgojno-izobra`evalnega sistema v rodu

• predstavitev pomena taborni{ke vzgoje pri izvajanju {ole v naravi

• okrogla miza v okviru kluba gr~

• plakat v klubu {tudentov in ~lanek v lokalnem ~asopisu

• priprava internega seminarja na druga~en (taborni{ki) na~inpogovor o izobra`evanju

• v rodu predstaviti vse`ivljenjsko u~enje in vlogo tabornikov v tem procesu

p.s.: v pisarni ZTS je mo`no dobiti tudi plakate za promocijo v ~asu TVU 2000.

Sre~anje in{truktorjev ZTS

27. oktober 2000

Komisija za vzgojo in izobra`evanje odraslih v ZTS pripravlja sre~anje in{truktorjev Zveze tabornikov Slovenije. Na sre~anju bodo poleg in{truktorjev sodelovali {e strokovnjaki, ki kot predavatelji sodelujejo pri izobra`evanju v ZTS, in gostje iz drugih mladinskih organizacij. Program bo poleg pogovora o vlogi in{truktorjev v ZTS obsegal {e kolokvij na temo Neformalno izobra`evanje v RS, seveda pa ne bo manjkalo obujanja spominov in izmenjave izku{enj in pogledov na aktualno dogajanje v ZTS.

Za vse povabljene, ki bodo v soboto sodelovali tudi na Skup{~ini ZTS in tiste iz bolj oddaljenih krajev bomo organizirali "bivanje pri in{truktorjih" iz Ljubljane in okolice.

To~ke za izobra`evanje

Tabornikom in drugim pedago{kim delavcem so tudi v tem {olskem letu ponujeni programi iz Kataloga stalnega strokovnega izpopolnjevanja, ki jih organizira Zveza tabornikov Slovenije. Gre za naslednje

te~aje:

• seminar za taborna vodstva

• te~aj pionirstva in bivanja

v naravi

• te~aj pre`ivetja z rastlinami za prehrano in zdravje

• seminar za mentorje

taborni{tva

Na njih strokovni delavci v vzgoji in izobra`evanju (vzgojitelji, u~itelji, profesorji, pedagogi v C[OD...) z udele`bo in pripravo seminarske naloge pridobijo to~ke za napredovanje v pedago{kem poklicu. Prijavite se ~imprej in navdu{ite tudi svoje sodelavce.

Tabornik sem `e 15 let, `e od rojstva `ivim v Mariboru in `e tri leta tukaj {tudiram. Pa {e vedno ne poznam skoraj nobenega tabornika, ki bi tudi {tudiral v Mariboru! No, in zato sem se odlo~il temu narediti konec. Poklical sem {e nekaj navdu{encev podobnega mnenja in za~ele so se priprave na prvo sre~anje tabornikov, ki {tudirajo v Mariboru – [TAM ~ago 2000.

Vrhunec ve~era – nastop najbolj{e (in zaenkrat {e edine) taborni{ke rock'n'roll zasedbe KAJMAK.

[TAM ~aga se bo zgodila v torek, 17. oktobra 2000 v Mariborskem Taborni{kem Centru na Trubarjevi 24, poskrbljeno bo za preno~i{~e. Cena karte je 900 SIT 900 900 SIT 900 SIT, kupi{ jo lahko vsako sredo od 19. do 20. ure v klubskih prostorih rodu XI. SNOUB, ali pa jih rezervira{ preko e-po{te xisnoub xisnoub xisnoub xisnoub xisnoub@ rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net.

Ostale podrobnosti na xisnoub.rutka.net/mtc xisnoub.rutka.net/mtc xisnoub.rutka.net/mtc xisnoub.rutka.net/mtc

Se vidimo – "fajn" bo!

Mnenje

Zdravo

Smo nov odred iz Makedonije in si `elimo sodelovanja z drugimi rodovi iz dr`av biv{e Jugoslavije. Za~eli smo z delom, vendar nam ne more nih~e pomagati pri izvedbi na{ih idej in na~rtov. Na sestanku stare{instva smo se dogovorili, da se bomo povezali z rodovi v Sloveniji, na Hrva{kem in drugod, da bi pri{li do novih znanj. Posebej nas zanima sodelovanje s pore~ani.

Prosimo, da nas o pripravljenosti sodelovanja obvestite preko elektronske po{te.

Skavtski pozdrav,

Bojan Nedelkovski

Na~elnik Izvid`a~kog Pore~anskog Odreda "SIDRO"

iposidro @ freemail.org.mk

Techuana – alternativa naravi

IGRE NA SRE^O

Dru{tva tabornikov po uredbi Vlade RS objavljeni v Uradnem listu 70 z dne 8. 8. 2000 ne sodijo med prireditelje klasi~nih iger na sre~o. Vendar uredba omogo~a v drugem odstavku drugega ~lena, da tudi druga dru{tva lahko priredijo tombolo ali sre~elov v okviru lastnega enodnevnega kulturnega ali zabavnega programa.

Toda Zakon o igrah na sre~o za take prireditve predvideva priglasitev na upravni organ.

MO^NE UKANE 2000

Rod dveh rek iz Medvod vas vabi na prvo tekmovanje za pokal MO^NIH UKAN. Tekmovanje v Preski pri Medvodah se bo za~elo v soboto 21. oktobra ob 15-ih soboto 21. oktobra ob soboto 21. oktobra ob 15-ih soboto 21. oktobra ob in kon~alo v nedeljo 22. oktobra okoli 10-ih. Ekipe tekmujejo v naslednjih starostnih kategorijah: GG (letnik 85 do 89), PP (letnik 84 do 80) in GR^E (letnik 79 in starej{i), ekipe so lahko me{ane (M&@) in {tejejo {tiri oz. pet tekmovalcev (~e je ekipa izklju~no `enska dobi dodatnih nekaj to~k). DovoljeDovoljeDovoljeDovoljeno je, da je en ~lan ekipe starej{i je, je en ekipe starej{i no je, da je en ~lan ekipe starej{i je, je en ekipe starej{i ekipe (lahko tudi iz kategorije Gr~ (vodnik) in sicer z namenom, da starej{i ~lan ekipe pomaga {e neizku{enim GG-jem pri no~ni orientaciji, da tako skupaj izbolj{ajo znanje no~ne orientacije).

^as od 15. ure pa vse do ve~era je namenjen spretnostnim nalogam (sestavljanje sestavljanke ZTS, minsko polje - kjer ne bo pravih min ampak sladkarije), ter {e veliko drugih stvari; torej pustite se presenetiti. Ko se bo spustil mrak, vas bodo z zavezanimi o~mi odpeljali na neznan kraj od koder boste za~eli z orientacijo. Poleg same orientacije vas ~aka {e veliko drugih nalog: prihod na kontrolno to~ko pod kotom, prva pomo~, logi~ni test in {e kaj se bo na{lo.

Prijave in pla~ila {tartnine sprejemamo do 14. oktobra 14. oktobra do 14. oktobra 14. oktobra 14. oktobra. [tartnina [tartnina zna{a 4500 SIT SIT 4500 SIT SIT 4500 SIT na ekipo, kar vklju~uje tudi na{itek, po{teno malico, preno~evanje na{itek, po{teno preno~evanje preno~evanje (spali boste v {olski telovadnici), karte karte karte, ter ostale organizacijske stro{ke. [tartnino lahko pla~ate izjemoma na dan tekmovanja, vendar takrat {tartnina zna{a 5500 SIT. Prijave zbiramo pisno na naslovu: Peter Slap{ak, Klanska ulica 5, 1215 Medvode ali na e-po{to peter.slapsak peter.slapsak peter.slapsak peter.slapsak peter.slapsak@ guest.arnes.si guest.arnes.si guest.arnes.si.

[tartnino lahko poravnate na @R 50104-678-83151 z pripisom za Mo~ne ukane in {tevilom prijavljenih ekip. Ve~ informacij o tekmovanju lahko dobite na doma~i strani

RDR na rdr.rutka.net rdr.rutka.net oz. pri Petru Slap{aku na telefonski {tevilki 041-53-51-87 ali 01-3611-324.

Rod dveh rek Medvode

P.S. Ker smo se odlo~ili, da s to akcijo naredimo tudi kaj koristnega za {ir{o dru`bo, vas prosimo, da vsak sodelujo~i prinese s seboj igra~o, ki jo je `e 'prerasel' (npr. medvedka), da jih bomo podarili Rde~emu kri`u Slovenije, ki bo te igra~e posredoval otrokom v socialni stiski!

P.P.S. Pridite, ne bo vam `al!!

ZNOT

Nekaj informacij o ZNOT-u: Kdaj?

2000

Kje? Okolica Dom`al (natan~na lokacija {e ni znana). [tartnina? 2000-3000SIT 2000-3000SIT 2000-3000SIT.

Kaj? Orientacijsko tekmovanje s standardnimi panogami, kot so orientacija, topotest, prva pomo~, @VN, zabavne naloge, ... Sladica? Zabavni ve~er.

Za koga? Za GG in PP. Kategorijo ekipe dolo~a najstarej{i ~lan ekipe. Za dekleta v ekipi se dobi bonus pike.

Zakaj? "De se bomo mel fajn."

Organizator? RST Dom`ale, vod Ciniki. Kontaktne osebe: Andra` Ravnikar, amikky amikky amikky amikky @ excite.com excite.com excite.com , tel 7242 275 ali 714 081

Vsi podatki bodo na rst.rutka.net rst.rutka.net rst.rutka.net rst.rutka.net

SEZNAM PREJEMNIKOV

ODLIKOVANJ IN PRIZNANJ 2000-02

sprejet na 8. seji stare{instva ZTS, Ljubljana, 17. 6. 2000 POSEBNO PRIZNANJE (ZAHVALA) ZA NE^LANEORGANIZACIJE IN POSAMEZNIKE

1.OB^INA SLOVENSKA BISTRICASLOV.BISTRICAR^J, SLOV. BISTRICA17. 6. 2000

2.OB^INSKI [TAB ZA CZ SLOV.B.SLOV. BISTRICAR^J, SLOV. BISTRICA17. 6. 2000

3.OBM. ZDRU@ENJE RK SLOV.B.SLOV. BISTRICAR^J, SLOV. BISTRICA17. 6. 2000

4.760. ARTIL. BATALJON SVSLOV. BISTRICAR^J, SLOV. BISTRICA17. 6. 2000

5.UPRAVNA ENOTA SLOV.B.SLOV. BISTRICAR^J, SLOV. BISTRICA17. 6. 2000

6.RADENSKA d.d.RADENCIKomisija za program ZTS

7.ALOJZ BEHEKMURSKA SOBOTAKomisija za program ZTS

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I I VESTNIK VESTNIK

UREJA: UREJA: UREJA: UREJA: IVO IVO IVO IVO [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, LETO

BRONASTI ZNAK ZTS

[T.IMEPRIIMEKROJ^L. ZTSRODPREDLAGATELJOOZTS

1.JASNAVINDER19811988XI.SN.XI. SNOUB, MB15.05.20

2.BOJANKRI@AN19811993XI. SN.XI. SNOUB, MB15.05.20

3.TANJAKOS19801993XI. SN.XI. SNOUB, MB15.05.20

4.UR[KAKA^I^NIK19811986XI. SN.XI. SNOUB, MB15.05.20

5.MARTINTRAPE^AR19821991XI. SN.XI. SNOUB, MB15. 05. 20

6.RENATAKOCBEK19801993XI. SN.XI. SNOUB, MB15. 05. 20

7.SA[OKONRAD19801993XI. SN.XI. SNOUB, MB15. 05. 20

ZLATI ZNAK ZTS:

[T.IMEPRIIMEKROJ^L. ZTSRODPREDLAGATELJOOZTS

1.IZTOKUTENKAR19691982R^JOO ZTS MB11.05.20

2.GREGORVINDER19721982XI. SN.XI. SNOUB, MB15.05.20

PLAKETA ZTS:

[T.IMEPRIIMEKROJ^L. ZTSRODPREDLAGATELJOOZTS

1.IVANMAHER19521969XI. SN.XI. SNOUB, MB15.05.20

ZLATA PLAKETA ZTS:

[T.IMEPRIIMEKROJ^L. ZTSRODPREDLAGATELJOOZTS

1.ROBERTBOBANEC19401951XI. SN.XI. SNOUB, MB15.05.20

VODNI[KI TE^AJ CELJSKOZASAVSKEGA in DOLENJSKEGA

OBMO^JA

Celjsko-Zasavsko in Dolenjko obmo~je organizirata vodni{ki

te~aj v ~asu jesenskih po~itnic od 29. 10. do 5. 11. na Skomarju. In nadaljevanje z zaklju~kom {e en vikend v novembru.

Cena desetdnevnega te~aja je 18.000,00 SIT.

V ceno je v{teta prehrana, namestitev in stro{ki organizacije te~aja. Stro{ke pokrijte na `iro ra~un RZR Zre~e, {t. 50720678 - 72749, ali pa prinesite denar s sabo.

^e boste pla~ali na `iro ra~un, prinesite potrdilo o vpla~ilu.

Prijave po{ljite na naslov: Emil MUMEL, Cesta na Roglo 11

e, 3214 Zre~e; e-po{ta: emil.mumel@guest.arnes.si, po

telefonu pa pozno zve~er 063 761 077 ali 041 551 857.

Prijave po{ljite najkasneje do ponedeljka 16. 10. 2000 .

Pri~etek te~aja je v nedeljo 29.10. 2000 ob 10.00 na Skomarju.

Med te~ajem je tudi praznik - 1. november. Ta dan boste lahko tisti, ki boste to `eleli, {li domov.

1. del te~aja kon~amo v nedeljo 5. novembra po kosilu, med 13.00 in 14.00 uro.

Te~ajniki naj imajo s sabo poleg osebne opreme za bivanje v {oli {e: copate, spalno vre~o, {karje, lepilo, pisalni pribor, geometrijsko orodje, kompas.

Te~aj bo lo~en za M^ in GG vodnike, bo kvalitetno pripravljen in ga bodo vodili sami izku{eni mentorji in predavatelji.

Emil MUMEL, stare{ina obmo~ja p.s. Pridite in zopet se bomo imeli "fino", prijavite svoje te~ajnike in ne bo jim `al. Vam tudi ne, saj bomo vzgojili dobre vodnike.

REZULTATI TOTeM 2000

ParRezultat

RJS: Njoki15:10

Av{e: Kladiv~ki8:15

Defictions: ^uneki9:15

PR: Razbacenkov Rusija9:15

RJS:Unija11:15

Kapucinarji:Waterpolysti6:15

Optimisti: ^aki pri'em12:15

Porno zvezde: Bjondi dream team13:15

Na mooch:Njoki14:16

Kladiv~ki:Kapucinarji15:8

Defictions:^aki pri'em15:7

PR:Porno Zvezde9:15

Unija:Na mooch15:9

Av{e:Waterpolysti15:12

^uneki:Optimisti16:14

Bjondi dream team:Razbacenkov Rusija13:15

Unija:Njoki15:10

Av{e:Kapucinarji15:13

Defictions:Optimisti15:17

PR:Bjondi dream team16:14

RJS:Na mooch15:6

Waterpolysti:Kladiv~ki16:14

^uneki:^aki pri'em11:15

Razbacenkov Rusija:Porno zvezde9:15

Polfinale: Polfinale:

Unija:Kladiv~ki21:15

^uneki: Porno zvezde23:21

Mali finale: Mali finale: Mali finale: Mali finale: Mali

Kladiv~ki: Porno zvezde12:21

Veliki finale: Veliki Veliki finale: Veliki

Unija:^uneki2:0 (v setih)

REZULTATI DR@AVNEGA

MNOGOBOJA

MEDVEDKI IN ^EBELICE 100

EKIPARODUSPEH

Metulj~kiRod Pusti gradZU

Metulj~ki 1Rod Zelena RoglaZU

Metulj~ki 2Rod Zelena RoglaZU

LeviRod PuntarjevZU

LeopardiRod PuntarjevZU

Cilkini golob~kiRod dveh rekZU

Orli~iRod Kranjskega jegli~aZU

LeviRod Sivih jel{ZU

Triglavski zmajiRod SevernicaZU

MEDVEDKI IN ^EBELICE 200

EKIPARODUSPEH

BogomolkeRPTZU

Zlate ribiceRod Pusti gradZU

RambotiRod Pusti gradZU

Stvor~kiRod sne`ni{kih ru{evcevZU

VevericeRod Mirne rekeZU

Stor`kiRod Ro`nik

ZU

ZvezdiceRod ^rno jezeroZU

MEDVEDKI IN ^EBELICE 300

EKIPARODUSPEH

^wa~kiRod sne`ni{kih ru{evcevZU

Kozorogovi {tofeljciRod Pusti gradZU

Mi{keRod Mladi boriZU

MravljeRod Sivih jel{ZU

Pankr~kiPodgorski rodZU

Vlk pa {e malRod druge grupe odredovZU

WC ra~keRod Pusti gradZU

OrliRod UP Menge{U

Zaj~kiRod Mladi boriU

@elveRod Louis Adami~U

MEDVEDKI IN ^EBELICE 400

EKIPARODUSPEH

KlopiRod KobanskiZU

Malte{ki leviRod Pusti gradZU

Pujski v mestuRod sne`ni{kih ru{evcevZU

Anti~efurjiRa{i{ki rodU

GalebiRod Zelene RogleU

LarifariRod PustigradU

Posko~ne zajkleRod Srebrnih krtovU

SvizciRod Sivih jel{U

GOZDOVNIKI 500

EKIPARODUSPEH

KozorogiRod Zelene Rogle1

^rviRod Mladi bori2

EnergyRod druge grupe odredov3

AjznponarjiRod Polde Eberl - Jamski

Dravski risiRod Severnica

Mat mat 1Rod puntarjev

Mule`iPodgorski rod

OrliPoklju{ki rod

GOZDOVNICE 550

EKIPARODUSPEH

Vpra{aj klicaj zakajRod sne`ni{kih ru{evcev1

Razred zaseRod sne`ni{kih ru{evcev2

Mat mat 2Rod puntarjev3

Problemati~ne punceRod Pusti grad

Problemati~ne pupeRod sne`ni{kih ru{evcev

[trumfeteRod Zelena Rogla

GOZDOVNIKI 600

EKIPARODUSPEH

Amazonski ~rviPoklju{ki rod1

BovheRod stra`nih ognjev2

JljniRod kra{kih viharnikov3

[pangeRod Pusti grad

To bo toRod Druge grupe odredov

Tule`iPodgorski rod

GOZDOVNICE 650

EKIPARODUSPEH

U{ke2Rod Louis Adami~1

Lisi~keRod Mladi bori2

MolekuleRod Pusti grad3

Divje ma~kePodgorski rod

KibleRod stra`nih ognjev

Kraljeve sfingeRod Louis Adami~

LuzerjiRod srebrnih krtov

U{ke1Rod Louis Adami~

POPOTNIKI 700

EKIPARODUSPEH

JoparjiRod puntarjev1

OptimistiPodgorski rod2

UnisexRod sne`ni{kih ru{evcev3

KalimeroRod srebrnih krtov

OrkeRod Louis Adami~

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I I VESTNIK VESTNIK

UREJA: UREJA: UREJA: UREJA: IVO IVO IVO IVO [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, LETO LETO LETO LETO XLVII XLVII

SmotkotiRod Zelena Rogla

POPOTNICE 750

EKIPARODUSPEH

^okoladceRod sne`ni{kih ru{evcev1

BolheRod Puntarjev2

@irafeRod Mo~virski tulipani3

GR^E 800

EKIPARODUSPEH

Stari ma~kiRod Sne`ni{kih ru{evcev1

TeljtaRod Sne`ni{kih ru{evcev2

RAZPIS ZA UDELE@BO NA

MEDNARODNEM TABORU "TECHUANA 2001"

1. Organizatorji 1. Organizatorji 1. Organizatorji 1. Organizatorji

V okviru mednarodnega tabora »Techuana 2001« bodo tabore za svoje ~lane organizirale naslednje skavtske organizacije: Pfadfinder und Pfadfinderinnen Österreichs Landesverband Kärnten, Deutsche Pfadfinderschaft St. Georg, Corpo Nationale Giovani Esploratori ed Esploratrici Italiani, Associazione Guide e Scouts Cattolici Italiani in Zveza tabornikov Slovenije.

2. Kraj in ~as 2. Kraj in ~as 2. Kraj in ~as 2. Kraj in ~as in Mednarodni tabor Techuana 2001 bo potekal od 3. do 12. avgusta 2001 na tabornem prostoru Techuana v Avstriji v bli`ini Beljaka.

Bivanje na tabornem prostoru bo brez pla~ila najemnine mo`no tudi 1. in 2. ter 13. in 14. avgusta, vendar le ob lastni oskrbi.

3. Udele`enci 3. 3. Udele`enci 3.

Iz Slovenije se lahko tabora udele`i do 500 udele`encev.

Tabora se lahko udele`ijo poleg ~lanov ZTS gostje iz drugih skavtskih organizacij, ki jih povabi ZTS na predlog rodov. Tabor je namenjen ~lanom v starosti od 10 do 16 let, to je od 4. razreda O[ do vklju~no 1. letnika srednje {ole. Na mednarodnem taboru Techuana 2001 bodo sodelovali {e vodniki, vodje in mednarodno osebje. Od vseh udele`encev pri~akujemo aktivno sodelovanje na programskih aktivnostih tabora.

Udele`ence lahko prijavijo le rodovi na obrazcu Prijavnica Techuana 2001, ki ga lahko dobite na sede`u ZTS (oziroma

so ga rodovi prejeli po po{ti) in sicer vode s 4 - 9 udele`enci in vodniki. V primeru, da bo imel posamezen rod ve~ vodov, mora prijaviti vodjo (enega ali ve~, odvisno od {tevila vodov), ki bo poleg tega, da bo imel vod, skrbel za komunikacijo med vodstvom slovenske odprave in udele`enci iz rodov v pripravah in na taboru ter odgovarjal za udele`ence iz vodov, ki so mu zaupani..

^e rod prijavi samo en vod, naj bo vodnik polnoleten. ^e ga rod nima, se naj pove`e z drugim rodom, ki bo lahko priskrbel vodjo. Stare{ine oziroma na~elnike rodov prosimo, da prijavijo udele`ence, ki ustrezajo spodnjim pogojem.

Pogoji za udele`ence so:

•da je v starosti od 10 do 16 let, oziroma so rojeni v letih 1985 do 1990,

•da je udele`enec aktiven ~lan rodu, ki je ~lan ZTS, •za`eljena je sposobnost komuniciranja v enem tujem jeziku (nem{ki, italijanski, angle{ki), •da spo{tuje taborni{ke zakone in se obna{a v skladu z njimi.

Pogoji za vodnike in vodje so:

• da je starej{i od 16 let (vodniki), oziroma 18 let (vodje),

• da je udele`enec aktiven ~lan rodu, ki je ~lan ZTS,

• da je sposoben komuniciranja v enem tujem jeziku (nem{ki, italianski, angle{ki),

• da je v dosedanjem delovanju izkazal spo{tovanje temeljnih na~el skavtstva in da se dr`i taborni{kih zakonov,

• da je pokazal sposobnost vodenja manj{ih skupin (vodniki) in organiziranja delovanja ve~ manj{ih skupin (vodje).

Kandidate za ~lane mednarodnega osebja iz Slovenije bo k sodelovanju povabil organizacijski odbor.

4. Oprema 4. Oprema 4. Oprema 4. Oprema Oprema

Obvezna oprema za vod:

• prva pomo~

• {otori

Obvezna oprema za udele`enca:

• taborni{ki kroj (rutica, srajca z na{itki, hla~e)

• osebna oprema

Seznam ostale opreme bo vodstvo odprave objavilo kasneje.

5. Cena 5. Cena 5. Cena 5. Cena

Tabornina za udele`enca je predvidoma 36.500 SIT, oziroma tolarska protivrednost 2200 ATS na dan pla~ila organizacijskemu odboru v Avstrijo. Za vodnike je tabornina

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K

predvidoma 18.250 SIT (1100 ATS). Tabornina vklju~uje: oskrbo in bivanje na tabornem prostoru za ~as med 3. in 12. avgustom 2001, stro{ke programa in uporabe opreme, stro{ke prevoza od zbirnega mesta v Sloveniji do tabornega prostora in nazaj, stro{ke taborne rutice in na{itka.

sre~anja vam podajamo v nadaljevanju.

NAMEN IN VSEBINA

6. Rok prijave in pla~ilni pogoji Rok prijave in pla~ilni pogoji

6. Rok prijave in pla~ilni pogoji Rok prijave in pla~ilni pogoji Rok pla~ilni

Prijavnice bomo sprejemali med 1.10. in 25.12.2000.

Pla~ilo prvega obroka se {teje kot dokon~na prijava. Tabornino bodo rodovi poravnali v dveh obrokih na `iro ra~un ZTS 50101 – 678 – 47184, pri sklicu na {tevilko napi{ite 1130 in {ifro rodu. Prvi obrok v vi{ini 12.000 SIT na udele`enca bo treba poravnati do 25.12.2000, drugi obrok v vi{ini preostalega dela tabornine pa do 25.4.2001. Glede preostalega dela tabornine bodo udele`enci in rodovi prejeli posebno obvestilo.

Dopla~ilo za zamujena vpla~ila je 1000 SIT na udele`enca za pla~ilo v januarju 2001, nato 2000 SIT za pla~ilo v februarju 2001 in tako dalje za vsak mesec zamude. Naknadne prijave bodo mo`ne, vendar jih bomo obravnavali kot zamudo pri pla~ilu tabornine, razen v primeru, da gre za nadomestnega udele`enca.

7. Pogoji odjave

Po pla~ilu prvega obroka tabornine se bo mogo~e odjaviti brez stro{kov, ~e se bo znotraj rodu na{la zamenjava. Tudi sicer se bo mo`no odjaviti, vendar bomo vrnili le del vpla~anega zneska in sicer :

• za odjavo do konca januarja 80%

• za odjavo do konca februarja 60%

• za odjavo do konca marca 40%

• za odjavo do konca maja 20% Pri poznej[ih odjavah, denarja ne bomo ve~ vra~ali.

1. SRE^ANJE VODIJ SLOVENSKIH TABORNI[KIH CENTROV

Spo{tovani, Zveza tabornikov ob~ine Kranj in Zveza tabornikov Slovenije organizirata v mesecu novembru, od 10. - 12., sre~anje vodij slovenskih taborni{kih centrov (domov). Za uspe{no izvedbo sre~anja `elimo vklju~iti ~imve~ rodov oziroma ob~inskih zvez, ki upravljajo s taborni{kimi centri (domovi) v svoji lasti oziroma imajo sklenjene najemne pogodbe. Namen

Namen sre~anja je vzpostaviti in razviti sodelovanje med taborni{kimi centri (domovi), okrepiti sodelovanje med osebjem taborni{kih centrov (domov) ob pridobivanju novih znanj in izmenjavi prakti~nih izku{enj udele`encev sre~anja.

V prvem delu sre~anja bodo organizirani posamezni seminarji. Namen seminarjev bo pridobiti ustrezna strokovna znanja za uspe{no delo in vodenje taborni{kih centrov (domov). Seminarje bodo vodili strokovnjaki, ki sami aktivno opravljajo tovrstno delo ali so bili na usposabljanju v taborni{kih centrih v drugih dr`avah. Organizatorji se bomo potrudili in poizkusili zagotoviti visok nivo predavateljskega kadra. V drugem delu bomo oblikovali delavnice po sklopih, kjer bo vsak udele`enec izbral po eno delavnico v posameznem delu. Namen delavnic je izmenjava prakti~nih izku{enj med osebjem taborni{kih centrov (domov) in z novimi idejami tudi konkretno in konstruktivno prispevati k nadaljnjemu razvoju taborni{kih centrov v Sloveniji. Ob zaklju~ku sre~anja bodo posamezni udele`enci podali zaklju~na poro~ila o delavnicah in samem sre~anju. Vsak udele`enec bo po kon~ani konferenci prejel pisna poro~ila (delavnice, seminarji, zaklju~no poro~ilo...) v najkraj{em mo`nem ~asu po po{ti.

Glede na dejstvo, da v Sloveniji obstaja kar nekaj taborni{kih centrov (domov), so v splo{nem le-ti malo poznani med samimi taborni{kimi rodovi, zato `elimo s sre~anjem predvsem povezati ~im ve~ taborni{kih centrov (domov), dvigniti prepoznavnost med taborni{kimi rodovi in poiskati ustrezne poti za tr`enje taborni{kih centrov (domov) tudi ostalim ustanovam in organizacijam.

Prosimo vas, da nam sporo~ite va{o prijavo najkasneje do 31. 10. 2000. Cena dvodnevnega sre~anja (polni penzion) po udele`encu je 7.000 SIT. Va{e prijave pri~akujemo po elektronski po{ti na djuro djuro djuro djuro @ rutka.net rutka.net ali po faksu 04 59 55 341, telefonu 041 38 66 88 (Jure) oziroma na naslovu ZVEZA TABORNIKOV OB^INE KRANJ, PARTIZANSKA 13, 4000 KRANJ.

Zveza tabornikov ob~ine Kranj

Jure Megli~

Zveza tabornikov Slovenije Frane Merela

JOTI

Joti 2000

Joti se pribli`uje s svetlobno hitrostjo, prav tako pa potekajo tudi priprave nanj. Letos bo pri nas JOTI organiziran malo druga~e kot ponavadi, potekal bo kot priprava na Thinking Day. Vsak udele`enec naj se pove`e s ~im ve~ taborniki ter glede na starost izmenja naslednje:

M^

S prijateljem ali prijateljico iz tujine izmenjaj navodila za kak{no zanimivo igro, prosite vodnike za pomo~ in usmerjanje. Sku{ajte organizirati sodelovanje med vodi na mednarodni ravni.

GG

S prijatelji iz tujine napravite kratek slovar osnovnih taborni{kih besed. V slovar vklju~ite razli~ne pozdrave, osnovna vpra{anja,… PP

S prijatelji iz tujine izmenjajte besedila taborni{ke prisege in taborni{kih zakonov ter jih med sabo primerjajte. Opi{ite kak{ne so razlike.

Gr~e

S prijatelji si izmenjajte informacije o tem kaj {tudirate, kak{ne so mo`nosti za zaposlitve v teh poklicih.

Pi{ite o svojih JOTI dose`kih ali pa po{ljite kak{no sliko iz va{e JOTI delavnice! Seveda bodo najzanimivej{i in pa najbolj sme{ni dogodki objavljeni na JOTI straneh (joti.rutka.net). Po{ljite va{a poro~ila na naslov gaby gaby @ rutka.net rutka.net rutka.net.

[e nekaj novi~k iz JOTI sveta!

Letos se bomo lahko Slovenci pogovarjali na IRC ScoutLink stre`nikih tudi po slovensko in sicer na kanalu #slovensko #slovensko #slovensko #slovensko #slovensko. Na straneh Rutke ( www.rutka.net www.rutka.net www.rutka.net) se letos nahaja vsebina JOTI spletnih strani, tako da vam ne bo treba vandrati prav dale~ po svetu za njihovo vsebino.

Vsekakor pa JOTI ni le preganjanje po IRCu in klepetanje vsepovprek ampak je lahko tudi kaj drugega! Izdelajte spletno stran va{e delavnice. Na strani objavite seznam dr`av s katerimi ste pri{li v stik, tisti, ki boste imeli to mo`nost lahko objavite tudi kak{no sliko trenutnega dogajanja. Seveda je tudi elektronska po{ta del Interneta, uporabite jo! Prepustite se domi{ljiji in poizkusite priti v stik z drugimi taborniki na ~im ve~ mo`nih na~inov.

^e kdo {e ni prijavljen na leto{nji JOTI naj se ~imprej prijavi, da ne bo prepozno!

En lep tipkarski pozdrav~ek!

Vse najbolj{e, Rutka

Na izzid oktobrske {tevilke revije Tabor je vezan rojstni dan na{ega spletnega servisa RutkaNET.

Ideja o RutkaNET-u je do`ivela svoje rojstvo `e nekaj mesecev prej, v realnost pa smo jo postavili 16. julija 1999 ob 16 uri in 16 minut, ko se je pri~el prvi sestanek na{e ekipe na Parmovi 33. Z lastnimi sredstvi in znanjem ekipe je tako septembra na svet privekala {e povsem nebogljena Rutkica, ki smo jo do oktobra pripravili za veliki start. Kljub dobrim pripravam zaradi tehni~nih razlogov (star ra~unalnik, omejen dostop do Interneta) za~etne storitve na{ega stre`nika niso zadovoljile vseh na~rtov. Tako smo s pomo~jo ZTS letos dobili nov, precej mo~nej{i stre`nik, Infotehna iz Novega mesta ( www.infotehwww.infotehwww.infotehwww.infotehna.si na.si na.si na.si na.si) pa nam je omgo~ila bolj{i dostop do medmre`ja. Napredovali smo tudi na vsebinskem podro~ju. Precej smo naredili na preglednosti celotnega sistema, dobili smo celostno podobo servisa, ustvarili ali prilagodili smo razli~no programsko opremo, ki nam pomaga pri vzdr`evanju, vsaj potrojila se je koli~ina objavljenega gradiva in {e kaj.

Najbolj razveseljivo pa je, da ste kon~no tudi na{i uporabniki spoznali, da je RutkaNET tu zaradi vas in le malo

starej{ih tabornikov {e ni sli{alo za nas. Skupaj imamo tako na stre`niku `e krepko ~ez 100 uporabnikov, od katerih je najve~ (okrog 70) posameznikov, sledijo pa jim rodovi (okrog 25), ekipa, obmo~ne organizacije in drugi.

V enem letu smo vam tako dodobra predstavili Rutko. V~asih se mi zdi, da

`e prav pretiravamo. Odslej upam, da boste Rutka in vi z njo pisali vrstice te rubrike. Kar vpijejo po va{ih mnenjih Forum (forum.rutka.net), obve{~e- Forum (forum.rutka.net), obve{~e- (forum.rutka.net), valne liste in ankete valne liste in ankete valne liste in ankete valne liste in ankete valne liste in ankete, ki jih lahko `e celo leto spremljate v na{i reviji. Se vidimo na Rutki!

Taborova potuha

Novo {olsko leto se je `e dobro za~elo in s tem tudi vsakotedenska obveznostvodovo sre~anje. Ponavadi se zgodi, da smo na prva sre~anja res dobro pripravljeni, na poletnem taborjenju smo dobili kup novih idej in tudi materiala za u~enje nam ne manjka. Vendar je za~etek novega leta `e v {oli dovolj naporen, tako da mora vodnik pomisliti, ali si najmlaj{i res `e takoj prvi dan `elijo osvojiti ogromno taborni{kega znanja. Z mislijo na to lahko pripravimo prva sre~anja v igrivem in spro{~enem vzdu{ju. S preprosto igro na prostem, v u~ilnici ali sobi taborni{kega doma.

M^-ji

Primerne igre za M^-je so gnilo jajce, tepe`kanje, skrivanje, ... Skrivanje lahko naredimo {e pou~nej{e, ~e vsak, ki se skrije, ob koncu igre prinese s sabo list nekega drevesa. Potem liste zlo`imo na tla in jih primerjamo ter ugotavljamo, od katerega drevesa so. Nato razdelimo liste med M^-je in le-ti morajo najti drevo, katerega list so na{l. Lahko tudi nabiramo listje in tekmujemo, kdo nabere najve~ razli~nih vrst.

GG-ji

Starej{i taborniki si bodo verjetno za`eleli nekoliko konstruktivnej{i uvod v novo taborni{ko sezono in zato je primerno, ~e se na za~etku z njimi pogovorimo, kaj `elijo po~eti. Naredimo okvirni na~rt dela, izberemo ve{~ine, ki jih `elijo osvojiti, in se odlo~imo, na katere neobvezne skupne rodove akcije (taborjenja, zimovanja) se bomo odpravili. Prav tako lahko naredimo na~rt tekmovanj in sre~anj, ki se jih nameravamo udele`iti in program sre~anj temu primerno prilagodimo.

Med poletnim taborjenjem in tekmovanji so GG-ji prav gotovo spoznali vrstnike iz vse Slovenije. Dogovorite se z vodnikom voda iz drugega kraja, da se obi{~ete, pripravite sre~anje s {aljivimi igrami in morda tabornim ognjem.

Orientacija

Orientacija in topografija na internetu

Orientacija je prakti~na veda, s katero se ukvarjajo mnogi ljudje najrazli~nej{ih poklicev in iz razli~nih razlogov. K sre~i je med njimi mnogo tak{nih, ki so svoje znanje pripravljeni ponuditi tudi drugim. Pred leti je bila tak{na `elja uresni~ljiva le z izdajo knjige, za

internet…

Dandanes je `e vsakomur, ki vsaj malo pozna mo`nosti interneta znano, da se na njegovih straneh da najti prav vse, kar si za`elimo. Seveda pri tem tudi orientacija ni izjema. Mnogi ste `e zagotovo poiskali svoje domovanje na satelitskih posnetkih obmo~ja svojega bivanja ali si ogledali karte obmo~ij, kamor ste se odpravili. Prav tako je mogo~e najti obilo informacij o uporabi tehni~nih pripomo~kov, posebej {e GPS. Ve~ina tak{nih strani je seveda v angle{kem jeziku, marsikaj pa je mogo~e najti tudi `e v sloven{~ini.

Napraviti pregled orientacije na slovenskih stre`nikih je brezupno in neizvedljivo po~etje, saj se lahko vsak hip najde kaj novega in zanimivega. Lahko pa sku{am oblikovati meni znano ponudbo v dolo~ene pomenske sklope in skupine.

Podatke o kartah in drugih na~inih upodobitve ozemlja Slovenije boste naj-

bolj zanesljivo na{li na doma~ih straneh Geodetske uprave Republike Slovenije (www.sigov.si/gu/gu.html), ki kot dr`avna upravna ustanova skrbi za izdelavo dr`avnih kart in drugih geodetskih podatkov. Poleg tega je koristno pogledati vsaj {e predstavitev izdelanih kart obeh najve~jih institucij v Sloveniji, ki se ukvarjata z izdelavo kart: Geodetski zavod Slovenije (www.randburg.com/si/gs.html) in Geodetski in{titut Slovenije.

^e se odlo~ate za nakup tehni~nih pripomo~kov ali vas zgolj zanima njihovo delovanje, bo izbira internetnih naslovov velika. Pri kompasih in vi{inomerih vas bo najverjetneje zanimala le ponudba in cene razli~nih modelov, prodajalci GPS sprejemnikov pa imajo na svojih straneh tudi ob{irne opise delovanja in mo`nosti uporabe.

Zelo zanimive so u~ne strani, ki so namenjene seznanitvi z osnovami

orientacije. Dvoje izmed meni poznanih, a dobro pripravljenih strani, urejata u~itelja iz Celja (www.o4os.ce.edus.si/projekti/geo) in jamar iz Borovnice.

Seveda lahko na svoj ra~un pridete tudi ljubitelji tekmovanj. Novice o koledarju tekmovanj, razpise, pa tudi rezultate boste na{li na doma~ih straneh Orientacijske zveze Slovenije (www.orientacijska-zveza.si), na straneh Mladinske komisije PZS in seveda tudi na RutkaNET-u. Na slednjem lahko najdete tudi povezave na mnoge izmed omenjenih strani. ^e pa boste na{li {e kaj zanimivega in vrednega oglede s podro~ja orientacije in topografije, sporo~ite na RutkaNET in tako prispevajte pri vzpostavitvi najbolj{ega seznama povezav za omenjeni podro~ji na internetnih straneh v Sloveniji.

to pa je bilo potrebno najti naro~nika. Pa je pri{el

Rado Malnar

Pozna{ vrzni, ladijski, bi~ev….vozel?

Ne, ne bomo se pogovarjali o celi vrsti vozlov, le enega bomo pobli`e spoznali. Spomnim se, kako sem pred leti padel pri preverjanju vozlov na sprejemnem izpitu za planinskega vodnika. Pa ne zato, ker vozlov ne bi znal, le imena so bila druga~na. Ne spra{ujte me, koliko jeze in navsezadnje smeha je bilo pozneje iz tega.

vozel

vozel vozel. Vsekakor pa eden izmed najbolj uporabnih vozlov. Upam si trditi, da bi za prevlado in poimenovanje, tako planinci, taborniki kot tudi mornarji bili pripravljeni narediti marsikaj. Pa pustimo zdaj to! Zagrabimo za konce vrvi in pri~nimo s pojasnjevanjem.

Ko bi se zna{li med mornarji med med mornarji, bi na{ vrzni vozel postal ladijski oziroma mornarski vozel. Bil bi neizbe`no potreben za napenjanje in dvigovanje jader. Brez njega bi v pristani{~u nastala precej{nja zmeda. Kako trdno privezati ladjo na privez? Jo postopoma, glede na vremenske razmere pribli`ati oziroma oddaljevati od obale in kako jo na hitro brez ve~jih te`av odvezati? Pri te`jih ladjah je zelo pomembno tudi to, da si lahko zaradi mo`nosti postopnega kraj{anja vrvi, olaj{amo vleko ladje k obali. Ni se nam potrebno naprezati na vso mo~, potrebno je le izkoristiti valovanje. Da dobimo visoko nosilnost same vrvi je pri vozlanju pomembno, da ni ostrih kotov in "lomov" vrvi. Ladijski vozel teh nima in tako lahko uporabimo tanj{o vrv, ki zmanj{uje te`o in pove~a obvladljivost vrvi.

Planinsko Planinsko Planinsko Planinsko Planinsko poimenovanje je bi~ev vozel. Na `alost izvora tega imena ne poznam. Dobro pa vem, da so mo`nosti podalj{evanja oziroma skraj{evanja in ob obremenitvi skoraj nepopustljiv zateg tega vozla lastnosti, ki jih i{~e prav vsak gornik. S tem vozlom si pomagamo pri izdelovanju in pripravi sidri{~ za varovanje. Z lahkoto si predstavljamo, kako na nenapeti vrvi, na vponki naredimo bi~ev vozel in jo vpnemo v klin. Izpeljanka tega vozla z eno "izvle~eno" vrvjo se imenuje polbi~ev vozel. Le ta pa je zaradi gladkega teka preko vponke pogosto uporabljen za varovanje soplezalca.

In kon~no, taborniki taborniki taborniki taborniki vrzni vozel uporabljamo kot za~etni vozel pri izdelavi vezav. Le kdo med vami {e ni zavezal recimo A-ja. Se spomnite, kako ste za~eli? Sam z zadovoljstvom gledam ekipe, ki ve`ejo vezave perfektno. Nekaj pa je tudi takih, ki stvari ne poznajo.

Pri vezavi su{ic velja izredna pozornost nameniti prav vrznemu vozlu. V ve~ji meri bo ravno od njega odvisno, kako trdna bo vezava in kako kmalu se bo razrahljala. Pravilno je, da vrzni vozel vedno namestimo na nosilno pu{~ico. Ne zatekaj se k la`jemu na~inu in ga

ne zatikaj na pre~ko. Res lahko re~e{, da je vse videti prav, vendar prave nosilnosti ni. Ker je na nosilno su{ico vozel potrebno namestiti precej dale~ od konca, se bo poleg obi~ajnega na~ina vezanja potrebno nau~iti {e vpletanja vrznega vozla. Po nekaj poizkusih je stvar preprosta. Zadovoljstvo ob trdni vezavi pa je veliko. [e droben nasvet! Ko je vozel na nosilni su{ici, izpelji vez tako, da se bodo vrvi nalagale nad vrzni vozel. Ker se ta ustrezno zategnjen ne premakne, ni strahu, da bi kljub raztegovanju navite vrvi vez popustila.

Tako - osnove, kako zavezati vrzni vozel, v tem ~lanku niste na{li. Lepo in nujno je, da ga znate vplesti. ^e ne, ~im hitreje primite priro~nik in vrv v roke. Verjemite, ne bo te`ko. Pozivam pa, ~e se pri osvajanju pre`ivetni{kih ve{~in pojavijo te`ave, se z vpra{anjem oglasite v to rubriko. Potrudil se bom, da v timu za bivanje in pionirstvo v naravi, najdemo re{itev.

Pri tabornikih vrzni vrzni vrzni vrzni vrzni, pri planincih bi~ev bi~ev bi~ev bi~ev bi~ev, pri mornarjih ladijski

ladijski

^rno jezero

^rno jezero je z nasipom umetno zajezena kotanja, ki so jo zgradili pred 120 leti za splavljanje hlodovine po dr~ah v dolino Drave. Na dnu jezera so se desetletja nabirali organski odpadki odmrlih rastlin in `ivali, ki so s~asoma ustvarili debelo plast mulja temne, skoraj ~rne barve (odtod ime jezera). Danes je obmo~je jezera zaradi edinstvenega ekosistema visokih {otnih barij naravni rezervat, poleg tega pa v jezeru in ob njem najdemo {tevilne vrste rib in pti~ev. Ker jezero zara{~ajo alge in mo~virsko rastlinje, se le-to po~asi a vztrajno kr~i in spreminja v mo~virje.

Narava

Rod ^rno jezero

Astronomija

Primo`

Vse ve~ dosjejev x – vlada vse zanika

Oziramo se v nebo in se spra{ujemo, kak{ne skrivnosti se {e skrivajo onkraj milijonov zvezd, ki svetijo z no~nega neba, pa medtem pozabljamo, koliko je {e skrivnosti na tem na{em, {e zelo neraziskanem svetu - Zemlji. Mislimo, da razumemo svet in si ga sku{amo podrediti, ~e pa se zgodi kaj nepojasnjenega, se ustra{imo, da ne bi ravno ta dogodek spodkopal na{ega prepri~anja o nekem dejstvu. ^e ni~ drugega, bi sami izpadli

~udaki v o~eh drugih, pa zato raje ne govorimo naglas o nevsakdanjih stvareh.

ZNANE IZJAVE

Znanje nam naprednej{e civilizacije bi nam izgledalo kot ~ude`.

(C. Sagan)

LUNINE MENE

Prvi krajec5. 10. 2000ob 13:00

Polna luna13. 10. 2000ob 10:56 Zadnji krajec20. 10. 2000ob 10:02 Mlaj 27. 10. 2000ob 9:59

Prvi krajec4. 11. 2000ob 08:27

Polna luna11. 11. 2000ob 22:17

Nenavadne stvari se dogajajo odkar ~lovek ve za svojo zgodovino, verjetno pa {e dlje. Vse bolj resni~na postaja teorija, da se ~love{ka civilizacija ne za~enja z egip~ansko, hebrejsko, sumersko ali majevsko kulturo, temve~ da so civilizacije obstajale tudi `e prej. Na dan prihajajo dokazi o eksploziji atomske bombe pred 8 tiso~ leti, pa dokazi o zlati de`eli Atlantidi, "mestu Bogov", ki ga omenja `e znani Ep o Gilgame{u. Z moderno radarsko tehnologijo so odkrili neverjetno velike podzemne komplekse, katerim so na primer piramide v Egiptu ali Mehiki le "vhodna vrata". Ali so videnja NLP le videnja na{ih `e mnogo bolj razvitih potomcev prednikov, ki se skrivajo nekje v notranjosti Zemlje. To je zelo verjetno, saj nam bitja, ki bi prihajala s kakega drugega planeta ne bi bila tako neverjetno podobna, razen ~e seveda ne bi imeli nekega skupnega prednika. Bitja, ki so jih na{li ob strmoglavljenju NLP v Texasu in jih je zajela ameri{ka vojska, ki seveda to zanika, so neverjetno podobna ljudem (brez las, velike o~i, debelej{i prsti, manj{i po rasti…, sicer pa v grobem podobni). Podobni so opisi ob bli`njih sre~anjih tretje vrste. Ali pa kar zadnji primer, ko se je NLP zru{il v okolici Selte (Argentina) 17. avgusta 1995. Oblasti so seveda spet vse skupaj prikrile…

Incident se je zgodil v okolici Mt. Creston blizu Metana, Salta, Argentina.

Na tiso~e ljudi je bilo pri~a manevrom NLP-ja, ki ga je o~itno zadel izstrelek zrak-zrak iz neznanega letala in ga sestrelil. Ameri{ka vojska trdi, da takrat v zraku ni imela nobenega letala. Kakorkoli `e, ~ez nekaj ur je podro~je preletelo manj{e privatno letalo in tudi strmoglavilo. Pilot je kasneje povedal, da je vir elektromagnetne energije povzro~il, da je njegovo letalo strmoglavilo. Poleg tega je obmo~je obkro`ila argentinska vojska in tuje voja{ko osebje in s tem samo {e okrepilo prikrivanje. Vendar pa {e tako mo~na vlada ne more uti{ati tako {tevilne javnosti, ki je poro~ala o okoli 190 m velikem kro`niku, podobnem strmoglavljenemu vozilu, okoli katerega je le`alo okoli 200 nezemeljskih mrtvih trupel. Poro~ila ka`ejo tudi na to, da so bila trupla najverjetneje prepeljana v Mendozo nato pa z letalom v ZDA.

Kakorkoli, dejstvo je, da se je takrat nekaj zgodilo na odro~nem, severnem delu Argentine, na to {e vedno tiho spo-

minja razdejana okolica in uni~ena vegetacija. Tr~enje je bilo tako mo~no, da so seizmografi v 150 km oddaljenem kraju zaznali tresenje tal.

To pa {e ni konec zgodbe. V zadnjem ~asu lahko veliko beremo o napadih 120 cm velikih opicam podobnih stvorov na podro~ju ^ila in Argentine. Stvoru so dali ime Chupacabra. Chupacabra ima zelo mo~ne zobe in ostre kremplje, ki jih uporablja pri napadih na `ivino in tudi na ljudi. Vse ve~ ljudi pri~a o slavnem spopadu ~ilske vojske s tremi Chupacabrami 9. maja 2000. Tri primerke Chupacabre so zajeli in jih je NASA odpeljala v ZDA. Predsednik raziskovalne skupine Ovalvision, ^ile - Cristian Riffo je povedal, da so bitja rezultat genetskih raziskav NASA-e, pri katerih so uporabljali zemeljske `ivali in nezemeljska bitja. Nekaj primerkov hibridnih bitij je pobegnilo iz tajne baze in se raz{irilo v ju`ne predele Zdru`enih dr`av, Mehiko in Puerto Rico, kjer so tudi dobila ime Chupacabre…

IN ZAHODI SONCA

ZANIMIVOSTI

Svetla pika na zahodni strani obzorja zve~er ni NLP, temve~ Venera, ki bo naslednjih 8 mesecev svetila kot Ve~ernica.

Chupacabra - ujeti stvor

Kosobrin

^ESNOVKA (Alliaria petiolata)

Opis rastline

Robato, v spodnjem delu dlakavo steblo ~esnovke zraste v vi{ino od 20 cm do 1 m. Pritli~ni listi so pecljati, sr~asti, z narezano napiljenim robom. Kratkopecljati listi na zgornjem delu stebla so trikotni in neenakomerno nazob~ani. Od maja do julija razvija ta kri`nica na vrhu stoje~ cvetni grozd, sestavljen iz 6 mm dolgih belih cvetov. Iz njih se razvijejo od 3 do 7 cm dolgi luski na vstran {trle~ih pecljih. Ime malo upo{tevane, ne dosti opazne rastline izvira iz duha po ~esnu, ki ga oddaja zme~kana zel.

Raz{irjena je po vsej Sloveniji in raste predvsem v logih in med grmovjem, pa tudi po listnatih, redkeje me{anih gozdovih vse do vi{ine 1200 m. Dobimo jo na nekoliko vla`nej{ih mestih in pogosto v velikih koli~inah.

U~inkovine

• hlapno olje, sluz, razne soli.

Uporabnost

Mlade rastline, vr{i~ke in liste nabiramo od aprila do julija, poznej{e so~ne poganjke pa vse do jeseni. Uporabljamo jih za juhe, prikuhe in pireje. Drobno zrezane liste lahko uporabimo namesto ~esna v solati. Ker so ne{kodljivi jih lahko uporabljamo v neomejenih koli~inah. Uporabljamo tudi semena kot za~imbo, kot nadomestek za gor~ico.

Recepti

Namaz

Sve`i skuti prime{amo drobno sesekljane sve`e liste ~esnovke. Dodamo sol po okusu. Namesto skute lahko vzamemo sirni namaz Tamar, topljen sir, margarino ali maslo.

Juha

Potrebujemo: 2 `lici olja, 3 dag sve`ega kvasa, ¼ ~ebule, pest mladih listov koprive, 2 pesti drobno narezane ~esnovke, peter{ilj, drobno narezan strok ~esna, sol.

Na olju prepra`imo ~ebulo, nadrobljen kvas, dodamo na drobno narezane liste ~esnovke, koprivnih listov in ~esen, zalijemo z vodo, osolimo in pustimo vreti ¼ ure. Odstavimo, dodamo sesekljan peter{ilj.

Zeli{~na omaka

Potrebujemo: 2 `lici olja, po eno pest drobno narezanih listov ~esnovke in peter{ilja, 2 zrni ~esna, srednje debelo ~ebulo, `lico kisa, poper, sol, 2 skodelici juhe, `lico moke.

^ebulo in zeli{~a prepra`imo na olju, zalijemo z juho, dodamo podmet iz moke. Omaka naj vre 10 minut, nato jo precedimo in ji dodamo poper, sol in kis.

Rumeni daljnogled

Novo poglavje pre`ivetja v naravi

Nekaj desetletij nazaj smo bili naravnost navdu{eni, da smo lahko `iveli v mestih. Z veseljem smo vdihavali smog termoelektrarn in raznih cinkarn, {e posebej prijeten pa je bil vonj avtomobilskih izpuhov. Kolena smo si drgnili na betonskih igri{~ih in s posebnim u`itkom asfaltirali mestne zelenice in parke.

In potem so pri{li modri ljudje in rekli, da to ni dobro. Da "od ~asa do ~asa pa `e prija malo sve`ega zraka in vonja po travi in surovi divjini." V dokaz, da imajo prav, so v naravo poslali prvo skupino ...

... in so obstali na kon~ni postaji mestnega avtobusa, ker niso znali naprej. "Dobro," so rekli modreci, "dajmo jim karte, specialke, pa kompase, da se ne bodo izgubili." In so v divjino poslali drugo skupino ...

... in so jih pojedli medvedi. Ampak modri ljudje niso obupali. Oboro`ili so se s pu{kami, no`i in fra~ami in se {e enkrat pogumno podali v divjino ...

... in so umrli od lakote. Kaj narediti z mrtvim medvedom, jim pa~ ni nih~e nikoli povedal. Tako je na ekspedicijah pomrlo {e nekaj skupin. Eni so se utopili, drugi so zmrznili, ampak vsa ta leta so dala nove in nove izku{nje in nekega dne se je ena skupina `iva in zdrava vrnila v mesto - rodili so se prvi taborniki.

Od takrat prena{ajo svoje izku{nje iz roda v rod. Z otroki se podajajo na najbolj divje koti~ke zemeljske oble in pre`ivijo v najbolj ekstremnih pogojih matere narave. A kar na lepem so ugotovili, da so jim neko~ tako zelo ljuba mesta postala nevarna. Vse ve~ skupin je podleglo nevarnostim mesta na poti do narave. @e res, da so bili sposobni pre`iveti v najhuj{i su{i Sahare, a kaj, ko jih je `e v Ljubljani povozil vlak ...

Zato se je letos RDS odlo~il, da poletnega tabora ne bo organiziral v gorah ali ob kak{ni reki, kot je to bila do zdaj navada, temve~ v centru mesta. Svoje {otore so razpeli pod neonskimi lu~mi in dvignili svoj prapor globoko v mestni smog.

Aktivnosti so se le malo razlikovale od tistih v naravi, otroci pa so si najbolj zapomnili u~ne ure iskanja hrane (pohod do McDonald's-a), progo pre`ivetja (prehodi ~ez glavne mestne vpadnice pri rde~i lu~i), krajo zastave (s slovenskega parlamenta) ter ve~erne programe (obiski raznih no~nih klubov in diskotek).

^eprav strahoma, so se tabore~i le navadili na mesto in ~e jih danes sre~a{, ti bodo ponosni povedali, da zdaj `e upajo hoditi po cesti in da `e z navdu{enjem ~akajo naslednje taborjenje, ko naj bi se odpravili {e v kak{no ve~je mesto. Vodstvo tabora nam je zaupalo, da navezujejo stike s podobno organizacijo v New Yorku. Pravijo, da jih zanima taborjenje v Bronxu.

Matja` E.

Izleti

Albatros

Oto{ka potepanja II

V prej{nji {tevilki sem vas povabil na Cres. Delno smo spoznali otok in se povzpeli na Osor{~ico, oziroma na njeno najvi{jo to~ko Televrin (589 m). Danes vas vabim v Lubenice – starodavno, preko 4000 let staro naselje vrh skalnate pe~ine.

Pohod v Lubenice

Martin{~ica (0 m) – Helm (487 m) – Lubenice (382 m)

Druga oto{ka predlagana tura ne predstavlja zgolj vzpona na vrh (~eprav spotoma osvojimo Helm s 482 m nadmorske vi{ine) ampak predstavlja triurni pohod preko dela otoka kjer nas vseskozi spremlja ob~utek "stoje~ega ~asa". Namre~ tehnolo{ka, infrastrukturna in kdo ve kaka {e nerazvitost dolo~enega podro~ja ima tudi svoje prednosti. Ena izmed bistvenih je ostajanje bolj ali manj nedotaknjene narave, oziroma ~e je `e obdelana je obdelana tako, kot to ljudje po~nejo `e stoletja.

Izhodi{~e ture je Martin{~ica, tik ob morju. Prvi del poti do vasi Vidovi~i je pravzaprav dolgo~asen in ga je mo`no opraviti tudi z vozilom. Druga~e pa je to pol ure vzpona po asfaltni cesti. Nato se za~ne. Na koncu vasi, za cerkvijo ujamemo markacije in steza obdana s kamnitimi ogradami nas vodi med posameznimi polji ograjenih parcel namenjenih pa{i ovc. Zanimiva je `e sama parcelacija podro~ja vklju~no s prepro-

stimi vrati, ki se odpirajo v eno stran, v drugo pa ne in tako samodejno usmerjajo tok ovc. Po pribli`no pol ure naletimo na centralno postavljeno napajali{~e od koder radialno navzven vodijo poti in kamnite ograde. Sistem preprostih vrat skrbi za ustrezen re`im gibanja `ivali.

Pot se nadaljuje zlo`no navzgor. Kmalu se znajdemo v "predoru" gostega rastja, kjer je mo`en manj{i orientacijski zaplet. Pot v desno nas v ~etrt ure privede na plano, od koder imamo lep pogled na jezero Vrana oziroma Vransko jezero, ki je rezervoar pitne vode za Cres in Lo{inj. Kot tako pomemben naravni vir pitne vode je zavarovano z ograjo in posebnim varstvenim re`imom. Toda od tu, kamor nas je privedla na{a pot, je pogled nanj prav lep.

V tem trenutku nam postane jasno, da desna varianta ni bila prava. Vrnemo se na razpotje ter nadaljujemo v levo.

Dalje nas markacije vodijo tik pod vrhom Helma. Sam vrh Helm (487 m) je sicer nekoliko izven osnovne poti a vzpona nanj vsekakor ne smemo zamuditi. Bolj, ko se bli`amo vrhu, bolj se drevje red~i in umika. Na vrhu je ravno

prav redko, da si lahko privo{~imo nekaj ~udovitih razgledov.

Z vrha se vrnemo na pot ter nadaljujemo v prej{nji smeri. Kmalu se teren odpre. Pri~nemo hoditi preko pa{nikov ovc, iz ene kamnite ograde v drugo. Spotoma sre~amo {e eno izmed izredno domiselno izvedenih napajali{~, kjer iz mlake radialno navzven vodene ograde omogo~ajo hkratno napajanje ovc z razli~nih pa{nih polj a vendar se le te ne morejo pome{ati med seboj.

Nenadoma »pademo« na asfaltno cesto. Pet minut kasneje smo v Lubenicah (382 m). Naselje je staro preko 4000 let in je eno najstarej{ih na otoku. Zgrajeno je na pe~ini strmo nad morjem. Z ene strani je bilo varovano z navpi~nimi stenami, z druge pa je bilo zgrajeno obzidje, katerega del je {e danes viden. Opazimo lahko precej{nje {tevilo majhnih in zelo majhnih cerkvic od katerih jih je nekaj {e prav lepo ohranjenih. Razmerje med cerkvicami in hi{ami je skoraj ena proti ena !?

V izhodi{~e se lahko vrnemo po isti poti, lahko pa nam organizacijska `ilica pomaga pri~arati prevoz z vozilom.

^esa ne smemo pozabiti?

1. Urejeni dokumenti: potni listi ali osebne izkaznice (veljavnost), urejeni avtomobilski papirji (zelena karta) in po mo`nosti izpolnjen obrazec za zdravstveno zavarovanje na hrva{kem;

2. Oprema vozila: na hrva{kem se poleg ostalega zahteva vle~na vrv (ali »zajla«) v opremi vozila;

3. Avtokarta Slovenije s Kvarnerjem;

4. 1 HRK = 28 SIT (pribli`no).

In {e ena doma~a ideja

Vrem{~ica (1027 m)

Vrem{~ica je eden izmed »primorskih gri~ev« vzpenjajo~ se proti nebu ju`no od Seno`e~.

Ker mi po~asi zmanjkuje prostora, pa bi vam v ~asu za~etka nove taborni{ke sezone, novega obdobja izletov, novih vodov le rad posredoval neko dobro idejo, lep cilj, bom navedel le tehni~ne podatke.

Pogled na Lubenice, starodavno naselje na pe~ini nad morjem.

Sanjska pla`a pod Lubenicami.

Igra narave pod vrhom Vrem{~ice.

Foto: Simona Strgulc - Kraj{ek

Mednarodne strani

Dogodki

Pugy

Tajska vedno bli`je

Seveda ne gre za geografski pojav, ampak 20. Svetovni skavtski jamboree, ki bo potekal na Tajskem od 28. decembra 2002 do 8. januarja 2003. V prvem informativnem biltenu je predstavljen znak in tema (Izmenjajmo na{ svet, na{o kulturo).

Program dejavnosti je pripravljen tako, da bodo imeli udele`enci v duhu skavtskega gibanja enkratno prilo`nost predstaviti svoj na~in `ivljenja in svojo kulturo, izmenjati izku{nje in poglede na njihovo prihodnost in tako prispevali k multikulturnem u~enju, strpnosti in razumevanju med narodi sveta. Starost udele`encev je od 14 - 17 let (rojeni med 29. decembrom 1984 in 28. decembrom 1988), organizator pa vabi tudi ~lane mednarodnega osebja. Informacije in predprijave `e sprejemajo na doma~i strani www.worldscoutwww.worldscoutwww.worldscoutwww.worldscoutjamboree20.org jamboree20.org

Na posterju emblemov ~lanic WOSM-a tudi Slovenija

Svetovna skavtska organizacija

(WOSM) je zalo`ila nov poster emblemov ~lanic organizacije. Od zadnje izdaje leta 1992 do aprila letos je organizacija sprejela 35 novih ~lanic, tako da je bil nov izid nujno potreben. Na posterju velikosti 100x70 cm je predstavljenih 184 simbolov, ki jih nosi okoli 28 milijonov skavtov po vsem svetu. Poster je mo`no naro~iti v uradni mednarodni skavtski trgovini (SCORE; www.worldscoutshop.org www.worldscoutshop.org www.worldscoutshop.org), nekaj izvodov pa bo mo`no dobiti tudi v Zadrugi ZTS. Cena za izvod zna{a nekaj manj kot 3 EUR.

V duhu evropskih integracij

Naslednja svetovna skavtska konferenca v Gr~iji

Evropski skavtski biro je v `elji za ~im bolj{i pretok informacij iz institucij Evropske unije povezanih z mladimi pripravil nov bilten imenovan BruPak (verjetno po Bruslju, kjer je sede` ve~ine teh institucij). Prva {tevilka je namenjena novemu programu za mlade imenovanem "Mladina", ki bo vzpodbuda za {tevilne izmenjave in spoznavanja mo`nosti, ki jih ponujajo integracijski procesi v Evropi. Poleg tega pa bo v biltenu objavljena tudi kopica izobra`evalnih mo`nosti, ki jih evropski biro pripravlja prav z namenom, da bi mladi svoje ideje in `elje udejanjali na ~im vi{jem nivoju. Informacije na: www.scout.org/europe/europak www.scout.org/europe/europak www.scout.org/europe/europak www.scout.org/europe/europak

Gr~ija bo gostiteljica naslednje 36. Svetovne skavtske konference, ki vsako tretje leto zbere vodstva nacionalnih skavtskih organizacij vsega sveta. Konferenca, na kateri polnopravne ~lanice sodelujejo z najve~ {estimi delegati, bo potekala od 15. do 19. julija 2002 v mednarodnem kongresnem centru Helexpo v Solunu. Pred tem bo od 8. do 11. julija potekal 8. svetovni skavtski forum, na katerem sodelujejo predstavniki skavtskih organizacij stari od 18 do 25 let. Svetovna dekli{ka organizacija WAGGGS bo v tem ~asu svojo 31. konferenco organizirala na drugem koncu sveta, v Manili na Filipinih. @e naslednje leto pa bo v Pragi skavtska konferenca Evropske skavtske regije.

[e dve novi ~lanici WOSM-a

Svetovni skavtski komite je na svoji zadnji seji obravnaval {e dve pro{nji za polnopravno ~lanstvo v Svetovni skavtski organizaciji (WOSM). Pro{nji, ki sta ju vlo`ili Ruska federacija in Azerbajd`an morata po odlo~itvi komiteja, da predlaga vklju~itev v organizacijo, {e skozi trimese~no obdobje, ko ~lanice WOSM-a lahko vlo`ijo negativno mnenje na ~lanstvo. ^e takih organizacij ne bo ve~ kot 5 % dr`av ~lanic, bosta organizaciji 1. oktobra 2000 postali polnopravni ~lanici organizacije.

Organizacija zdru`enih narodov United nations

Ko je 50 dr`av sveta ob koncu 2. svetovne vojne ratificiralo dokument, v katerem naj bi se podpisnice zavzemale za mir in blaginjo na svetu, je bil to za~etek delovanja Organizacije zdru`enih narodov, ki jo sestavljajo predstavniki skoraj vseh dr`av sveta. V dana{njem ~asu predstavlja organizacija jedro globalnih prizadevanj re{evanja problemov in izzivov ~love{tva.

`avnikov ~lanic OZN). V ospredju so predvsem vpra{anja financiranja mirovnih operacij in delovanja organov OZN ter reforme delovanja Varnostnega sveta.

OZN in Slovenija

Poslanstvo

Organizacija zdru`enih narodov je univerzalna mednarodna organizacija, ki predstavlja okvir za izra`anje in uveljavljanje nacionalnih interesov dr`av in za uresni~evanje skupnih interesov skupin dr`av. Ustanovna listina Organizacije zdru`enih narodov (OZN) je bila podpisana 26. junija 1945 v San Franciscu. Njen temeljni namen je ohranitev mednarodnega miru in varnosti. Listina je za~ela veljati 24. oktobra 1945, ko je ve~ina dr`av podpisnic predlo`ila ratifikacijske instrumente. Ustanovna listina utemeljuje OZN na na~elu suverene enakopravnosti svojih ~lanic. Te so dol`ne vestno izpolnjevati obveznosti, ki izvirajo iz Ustanovne listine, svoje mednarodne spore morajo urejati z miroljubnimi sredstvi, v svojih mednarodnih odnosih se morajo vzdr`ati vsake gro`nje s silo in uporabe sile na na~in, ki bi bil v nasprotju s cilji OZN, organizaciji morajo dajati vso pomo~ pri vsakem dejanju, ki bi ga storila v soglasju z Ustanovno listino, in se vzdr`ati dajanja pomo~i katerikoli dr`avi, proti kateri bi OZN izvajala preventivne ukrepe ali akcije z namenom, da jo prisili upo{tevati svoje obveznosti.

Organiziranost

Z Ustanovno listino je bila dolo~ena tudi organizacijska struktura, ki naj uresni~uje sistem kolektivne varnosti. V okviru

OZN deluje {est organov: Generalna skup{~ina, Varnostni svet, Ekonomski in socialni svet, Skrbni{ki svet, Meddr`avno sodi{~e in Sekretariat.

Generalna skup{~ina je osrednji organ OZN z najvi{jimi pristojnostmi in sme razpravljati in dajati priporo~ila o vseh zadevah, ki sodijo v okvir Ustanovne listine. ^eprav nima pooblastila, ki bi ji omogo~ilo katero koli vlado prisiliti k akciji, imajo njena priporo~ila moralno te`o kot izraz svetovnega mnenja, saj je sestavljena iz vseh dr`av ~lanic OZN. V okviru Generalne skup{~ine delujejo tudi pomo`ni organi kot so UNHCR, UNICEF, WHO in druge.^lanice Generalne skup{~ine se zberejo praviloma enkrat na leto na redno zasedanje, ki se za~ne tretji torek v septembru (na Svetovni dan miru).

Preobrazbe

Novi elementi v sodobnem svetu, ki so rezultat dana{nje stopnje dru`benega razvoja, kot tudi korenite spremembe v mednarodni skupnosti v zadnjih letih (krepitev gospodarske soodvisnosti med dr`avami, procesi modernizacije in urbanizacije, razvoj komunikacij, {irjenje voja{ke tehnologije, terorizem, mamila, itd.), v mnogo~em omejujejo uspe{nost tradicionalnega ravnote`ja sil. Zato se OZN v zadnjih letih pospe{eno ukvarja s preobrazbami (temu je bil namenjen tudi Vrh tiso~letja- sre~anje dr-

Slovenija je 22. maja 1992 postala 176. dr`ava ~lanica OZN in s tem kon~no pridobila mo`nost, da se neposredno izreka o vseh klju~nih vpra{anjih, ki zadevajo mednarodno varnost, in se politi~no uveljavlja kot mednarodnopravni subjekt v sklopu univerzalne mednarodne organizacije.

Sicer pa za Slovenijo ~lanstvo v OZN predstavlja tudi pomembno prilo`nost za nadaljnje utrjevanje tistih ciljev in na~el v mednarodnih odnosih, ki so klju~na za ohranitev slovenske suverenosti.

OZN je dol`na skrbeti, da se tudi dr`ave ne~lanice ravnajo v duhu teh na~el in jih spo{tujejo, kadarkoli je to potrebno, da se ohranita mednarodni mir in varnost.

OZN se tudi ne vme{ava v zadeve, ki sodijo po svojem bistvu v notranjo pristojnost posameznih dr`av, razen ko gre za akcije, ki naj s silo dose`ejo spo{tovanje obveznosti neogro`anja miru, in za akcije v primeru agresije.

Ve~ o organizaciji

www.un.org

Popotovanja

Filipini – prijazna Azija

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

^e ti zave`ejo o~i in te spustijo v de`elo, bi le s te`avo ugotovil, na katerem koncu planeta se nahaja{. Odpre{ o~i in prometni znak te usmerja v Los Banjos, New Washington in Santa Cruz. ^ez cesto stoji mogo~na katedrala, ki se zdi po obliki, kamnu in dekorju stara vsaj nekaj 100 let; spra{uje{ se, ali si v [paniji, Zdru`enih dr`avah Amerike ali celo v Ju`ni Ameriki. Zdi se, kot da je velik tajfun, ki jih tu ni malo, iz razli~nih koncev sveta ravno prav dobrega pomedel na kup.

Pri te`ki odlo~itvi, kam najprej zabosti svoja nosova, so nama pomagali jeepneyi, ki so, vsaj kar se prevoza na Filipinih ti~e, ZAKON. To so pristne kopije ameri{kih voja{kih jeepov, oki~enih z ogledalci, spoliranimi konji~i, resicami, nabo`nimi podobicami in kri~e~imi nalepkami. Spremljajo te tako po ulicah velemestne Manile kot po gorskih brezpotjih Kordiljerov. Najbolj vznemirljivo do`ivetje je nedvomno vo`nja na strehi jeepneya, {e posebej, ~e ti noge bingljajo nad prepadom in ti le s te`avo vidi{ reko globoko pod seboj. Z enim takih vozil sva pretresena od luknjaste ceste in prestra{ena zaradi voznikove divje vo`nje prispela v Baguio, mesto v Centralnih Kordiljerih na severu Luzona. Takoj sva se zapodila na ogromno tr`nico, ki je prava eksplozija vonjav, barv in okusov. Na enem delu so ogromne skladovnice zelenjave, drugje vedra polna eksoti~nih ro`; en del je rezerviran za mesarje, ki kar po mizah in ponekod tudi po tleh razstavljajo velike kose mesa, od kilometrskih svitkov prekajenih klobas se {irijo omamne vonjave, ribji slaniki pa so pahlja~asto razprostrti po pladnjih. Med vsem tem posku{ajo svoj prostor in kupce najti majhne stojnice s kola~ki za 1 peso, pe~enimi bananami za 2 in kozar~kom ara{idov za 5.

Hrana naju je v~asih kar osupnila. Veliko obetajo~i vijoli~asti "velikono~ni pirhi" so se kasneje izkazali za neu`itna, smrde~a, rumeno-zelena jajca. Na eni od stojnic pa so proda- Ri`eve terase.

RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO

jali dan ali dva stare, ne ve~ kot pet centimetrske ocvrte pi{~an~ke.

Da imamo druga~ne predstave o embala`i, sva se prepri~ala v trgovini, ko sva si kupila stekleni~ko kokakole. Ker nisva hotela pla~ati kavcije, je prodajalka steklenico odprla in vsebino meni ni~ tebi ni~ prelila v ~isto PVC vre~ko ter nama poleg prav prijazno ponudila tudi slamice. [ele po tem sva na ulicah opazila ljudi z majhnimi vre~kami z rjavo, rumeno ali prozorno teko~ino.

Poleg jeepneyev so Filipini znani vsaj {e po eni stvari: ri`evih terasah. In dokler ne vidi{ ri`evih teras, ne ve{, koliko odtenkov zelene obstaja. Polja lahko opazuje{ od zgodnjega jutra pa do poznega ve~era in {e se ne naveli~a{; tako hitro in nepri~akovano se spreminjajo barve. ^e pa te pri tem obi{~e {e gru~ica otrok, je toliko lep{e.

Med otroki je ob~udovanje vedno znova po`el Tja`. Samo da so ga zagledali, `e so ga sku{ali zvabiti na ko{arkarsko igri{~e ter pri tem drug prek drugega vpili: "Joe, hay Joe, daj, zabij no!". S svojimi 190 cm je bil za glavo vi{ji od povpre~nih Filipincev in za vsak ko{ je bil nagrajen z glasnim vzklikanjem. Ko{arka je tu, kljub majhni rasti doma~inov, {port {tevilka 1 in improvizirano igri{~e imajo v vsaki vasi. Na pode`elju namre~ ni nenavadno imeti 10 do 15 otrok, tako da za polni dve postavi zadostuje `e nekaj hi{.

Zaradi `iv`ava na igri{~u so tudi va{~ani ve~krat pri{li pogledat, kaj se dogaja, in pogosto sva se kmalu za tem zna{la v majhni privzdignjeni ~rni hi{ki. Pred nama se je zna{el kro`nik ri`a, kuhan fi`ol in ko{~ek prekajene ribe- dali so nama najbolj{e, kar imajo. Po ve~erji smo tiho posedeli ob ognji{~u, si pogrnili rogoznice in se do naslednjega jutra pogreznili v spanec.

Nisva si kupila kokakole, temve~ fanto in sprite.

No~ je {e prehitro minila. Ena klobasica pa {e ena klobasica pa {e ena …

Trenutki

Lrga

Igre Sosedi

Z znanjem do odgovora

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Dobil bo{ naziv akcije.

1. Sea scouting je veja skavtske organizacije za aktivnosti: 3 3 3 3 3 - pod gorami, G G G G G - v podzemskih jamah, E E E E E - ob vodi.

2. 28. oktobra bo: 5 5 5 5 5 - enakono~je, T T T T T - skup{~ina ZTS, @ @ @ @ @taborni{ki izlet v neznano.

3. Rod izpod zelenih Dobrovelj deluje: U U U U U - na Dolenjskem, H H H H H - v Ljubljanski kotlini, N N N - v Savinjski dolini.

4. ZTS ima svoje taborne prostore: T T T T T - na Brionih, II I - ob Kolpi, O O O O O - v Bohinju.

5. Katero od na{tetih oto~ij je najve~je: - Kanarski otoki, S S S S S - Indonezija, E E E - Antili.

6. Katera trditev je pravilna? M M M M M - hrib Osor{~ica je na Cresu, P P P P P - hrib Osor{~ica je na Lo{inju, C C C C C - izhodi{~e za vzpon na Osor{~ico je Osor.

7. Kje gnezdi beloglavi jastreb? O O O - v okolici Ljubljane, F F F Fv severni Triglavski steni, K K K K - na Cresu.

8. Najprimernej{i prostor za bivakiranje je: [ [ - suha hudourni{ka struga, K K K K K - kotanja, Z Z Z - pod podrtimi drevesi.

9. Kaj se je junija dogajalo na Oto~cu? JJ J - dr`avni mnogoboj, ^ ^ ^ ^ ^ - ROT, L L L L L - Etnostep.

10. Glasilo postojnskih tabornikov se imenuje: A A A A A - Viharnik, D D D - @abica, R R R - Tabor~ek.

11. Na junijski seji stare{instva ZTS so ~lani obravnavali Mestno zvezo tabornikov Ljubljana: N N N - zaradi odpovedi organizacije ROT-a, 2 2 2 - zaradi zapleta okoli sprememb statuta, B B - zaradi prenizke udele`be ~lanov na vodovih sestankih.

12. 24. oktober je: A A A A A - evropski dan brez avtomobila, 0 0svetovni dan Organizacije zdru`enih narodov, P P P - dan ustanovitve ZSKSS.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 9/2000: KLOPNI MENINGOENCEFALITIS

Re{evalec: NAGRADNI KUPON [TEVILKA 10

Re{itve so:

RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO RAZVEDRILO

Nagradna kri`anka

VELI^ASTNA PREDSTAVA

VISE^A LUTKA

PESNIK

TAUFER

AVTOR: F. KALAN

NASPROTJE ZA^ETKA

MESTNI PREDEL NA JESENICAH

PRISTA[ ETIKE OPRAVEK

DALJ[I, TANJ[I IN OKROGEL LESEN PREDMET

NAMEN, CILJ VESLA^ TUL NAJVE^JI MORSKI SESALEC BREMESLABOKRVNOST KENAN EVREN HITRO HLAPLJIVA TEKO^INA

VULKANSKI IZME^EK

ELDA VILER ANG. PLO[^INSKA MERA

VE^JI DEL POHI[TVA IGRALKA RIBI^ ZVIJA^A, UKANA NO^NI LOKAL IMETNIK

RABA JELKA JAPONSKA BORILNA VE[^INA

RAJKO RANFL

IGRALEC NICHOLSON

LETALO

SLOVENSKA MEDIJSKA NAGRADA

SVETLO ANGLE[KO PIVO

SLANA ZA^IMBA

CIKLUS

GEOMETRIJSKI POJEM LETOVI[^E PRI KOPRU

@ELEZOV OKSID IZRASTEN NA PRSTU

ZAVESTNI DEL OSEBNOSTI

ZAPOR MESTO V BRAZILIJI (KRAJ[E)

SILVO TER[EK GODRNJAV ^LOVEK

STAR SLOVAN

NORDIJSKI IZRAZ ZA SMU^I

VODILO, GIBALO

KOSITER

ZGODOVINAR

PISATELJ SELI[KAR

Pravilno izpolnjen kupon {t. 7-8 je poslalo 22 bralcev TABORA, pravilne re{itve so: KREATIVNA DELAVNICA, BI^I @UR, VOLTA@A IN TRABANT.

Sre~ni iz`rebanci bodo nagrajeni s paketi vadbe, ki jih nudi [portni klub Planet sport.

Prijetno vadbo v obliki 12 obiskov {portne vadbe po `elji si je zaslu`ila Katja Krevs Krevs Katja Krevs Krevs iz Novega mesta. Osemkrat bo brezpla~no vadil Ivan Hribar Ivan Hribar Ivan Hribar Ivan Hribar Ivan Hribar iz Slovenske Bistrice, {ti-

GORSKI RE[EVALNI ^OLN

rikrat pa bo brezpla~no vadila Ana Kamperle Ana Kamperle Ana Kamperle Ana Kamperle Ana Kamperle iz @eleznikov.

Nagrajenci bodo lahko izbirali med vadbo aerobike, joge ali {portnih programov otrok.

Nagradne kupone {t. 10 po{ljite najkasneje do 20. najkasneje do 20. najkasneje do 20. najkasneje do 20. 20. oktobra oktobra oktobra oktobra oktobra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno dopisnici.

Induplati - opremljevalec Zveze tabornikov Slovenije